SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 34 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de septiembre - 6. septembra 2007 FENOMEN SELEKTIVNEGA SPOMINA 100-LETNICA KRONANJA NA BREZJAH Ti, o Marija, naša Kraljica" BOŽO RUSTJA „^^S't-^^'O Z'e e^k-ra^ zgod'^^^^'o. Gl^^-^'O na^-^^e^^ ' „L'e kaaj sii b'od'o tiu^i^^ mislili?" (^-^^dsied^^k republike J^^ez Drnovšek o poimenovanju letališča Jožefa ^^č^ika) Kdo bi si mislil, da lahko eno samo poimenovanje letališča po zaslužnem možu za slovensko osamosvojitev dvigne toliko prahu. Res je, smo v demokraciji in vsakdo lahko pove svoje mnenje o določenem dogodku. Tako tudi o poimenovanju letališča. Toda ,,orkestrirano" usklajene salve nasprotovanja kažejo na hoteno ali nehoteno povezanost glasov proti. Protestniki so dokaj glasno pozvali, da nočejo mitologizacije in nekakšnega kulta osebnosti. Kako lepe besede! Ampak, ali je kateri od protestnikov, tako vnet bojevnik proti mitom in kultu osebnosti, zahteval, naj se poimenujejo ulice in trgi, ki se imenujejo po Josipu Brozu Titu? Če bi jim res šlo za nekakšno demitologizacijo in boj proti kultu osebnosti, bi to storili. Prav tu pa še bolj pride do izraza misel, ki jo je izrekel sam predsednik države, češ, kaj bodo ob poimenovanju rekli tujci. Škoda, da si on ali kdo od nasprotnikov poimenovanja ni postavil istega vprašanja ob raznih Titovih trgih, Kardeljevih ploščadih in Kidričevih ulicah. Sam sem že videl kakšnega turista sredi Titovega trga v središču Kopra, kako je zmajeval z glavo ob imenu trga. Sicer naj mi pokojni Jože Pučnik oprosti primerjavo njegovega imena s Titovim in z drugimi revolucionarji. Jože Pučnik ni ubil nobenega človeka. Niti ga ni ukazal ubiti. Medtem ko vsak dan znova odkrivamo na tisoče trupel, ki jih je dal pobiti Josip Broz Tito, po katerem je poimenovanih veliko trgov in ulic. Pa se ne zdi vredno nobenemu od protestnikov proti poimenovanju letališča, da bi kdaj protestiral proti temu, da hodimo po trgih in ulicah, ki nosijo imena ljudi, ki so zakrivili na deset tisoče žrtev. Slovenci imamo sploh probleme s preteklostjo. Ko gre za praznovanje obletnice slovenske državnosti in praznovanje dogodkov, povezanih s tem, je vsaka stvar preveč. Škoda je denarja, škoda sredstev. Nekateri državniki se izmikajo udeležbe na teh praznovanjih, kar je, mimogrede, njihova dolžnost. Našli boste ljudi, ki bodo celo protestirali proti proslavljanjem, kot so nekateri protestirali proti proslavam obletnice Nove revije, med drugim tudi 80-letnice smrti ,,triglavskega župnika" na Kredarici. Zanimivo, da se taki protesti ne pojavljajo ob partizanskih proslavah. Ko gre za dogodke, povezane z osamosvojitvijo, se bodo našli publicisti, ki bodo zahtevali, da se preišče okoliščine in zasliši vse, ki so zapleteni v morebitne zločine. Lepo in prav. Toda gorje, če se bo našel kdo, ki bo dejal, naj se isto naredi - ob veliko večji verjetnosti -z dogodki, povezanimi z drugo svetovno vojno in po njej. Večjega ,,bogokletstva" človek res ne bi mogel izreči! ,,Da izničuje pridobitve narodnoosvobodilne vojske, da želi opravičiti okupacijo in kolaboracijo ..." se bo nanj vsul plaz očitkov. Samo dejstva, da se želi obsoditi le vojne zločine, noče nihče slišati. Ko se v naši soseščini, na Balkanu, preiskuje vojne zločine, radi poudarjamo, da se to mora zgoditi, da bi priznali zasluge tistim, ki jih zaslužijo, in obsodili (samo) tiste, ki so krivi. Če bi isti stavek prenesli na slovenske razmere med drugo svetovno vojno, pa bi bilo vse narobe. Poleg tega so si dogodke, povezane z drugo svetovno vojno, prikrojili zmagovalci. S tem so si prikrojili tudi proslavljanja, povezana z njimi. Vzemimo primer 27. aprila. Kaj se je zgodilo tisti dan? Nič, razen tega, da je, kakor vsak dan, sonce vzšlo in zašlo. Je pa bila tiste dni leta 1941 res ustanovljena Protiimperialistična fronta, usmerjena proti imperialistom, ki so bili: Angleži, Francozi ... In kaj praznujemo mi tisti dan? Čista mitologija brez Nad. na 2. str. V soboto, 1. septembra 2007, e bilo na Brezjah slavje ob 100-etnici kronanja milostne podobe Marije Pomagaj. Pred sto leti je namreč tedanji ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič zaradi posebnega čaščenja, ki jo je slika Marije Pomagaj Leopolda Layerja na Brezjah vzbujala pri vernikih, milostno podobo Marije in božjega Sina okronal s posebnima zlatima kronama. Tedaj je slovenski narod prvič v Mariji pozdravil svojo kraljico, Brezje pa so postale narodno svetišče vseh Slovencev. S kronanjem brezjanske Matere Božje se je škof Jeglič vključil v tradicijo evropskih narodov, ki so Marijo okronali kot svojo kraljico in mater. Prispeli romarji so napolnili baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, ves veliki prostor okoli nje in tudi bližnji park. Bilo jih je več tisoč. Program se je začel s pesmijo ,,Ti, o Marija naša Kraljica", ki je bila prvič zapeta prav ob kronanju podobe Marije Pomagaj na Brezjah pred sto leti. Uvod v sveto mašo je bil slovesen sprevod. Na čelu je bila milostna podoba Marije Pomagaj, ki so jo za to slovesnost Frančiškovi bratje, ki zvesto oskrbujejo njeno svetišče, prinesli in namestili na bogato okrašen prostor blizu oltarja, od koder je bila vidna tisočem udeležencev slavja. Somaševali so nadškofje Uran, Kramberger in upokojeni beograjski nadškof Perko ter škofje Pirih, Turnšek, Stres, Glavan, Štumpf in Jamnik, pa tudi novi stiški opat Novak ter 140 duhovnikov. Slovesnost je vodil kardinal dr. Franc Rode, ki je v pridigi posegel v zgodovino, polpreteklost in sedanjost, ter poudaril pomen Brezij in milostne podobe za slovenski narod. Naštel je tudi naloge oblasti, naloge sedanjosti, slovenske Cerkve, še posebej do družine, zakonske zveze ter spregovoril o čistosti. ,,Od leta 1907 se je slovenski narod po vodstvom svetih in modrih pastirjev vse bolj resno zavzemal za življenje po evan-geljskih načelih in vse globlje živel v območju milosti," je pojasnil Rode in spomnil na grozote, ki jih je nekaj desetletij kasneje prinesla sovražna okupacija. ,,Po vojni se je zgodilo to, kar so mnogi slutili že ob začetku: revolucija je do kraja razkrila svoj zločinski obraz: deset tisoči umorjenih v popolni brezpravnosti, o čemer priča nad 500 množičnih grobišč v naši deželi," je dejal in spomnil, da je bila večina žrtev kristjanov. Kljub temu holokavstu je Cerkev na Slovenskem preživela. „Razumljivo je, da je v težkem obdobju marsikdo odpadel, a glavnina je ostala - čeprav versko manj izobražena, v moralnih načelih manj trdna in s Cerkvijo manj živo povezana," je menil kardinal Rode, ki je še prepričan, da je to za odgovorne v Cerkvi še večji izziv za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Škof Pirih je v povabilu k molitvi očenaša spomnila na sv. Bernarda, ki je veliko molil in premišljeval. Odtod izvira tudi sposobnost za pametno ravnanje in odločanje. Prisotne povabil k molitvi zlasti s prošnjo za dar modrega in pametnega ravnanja nas vseh. Nadškof Kramberger je v uvodu k pozdravu miru spomnil, da Marijo kličemo za Kraljico miru. Kristjani si moramo za mir z veseljem prizadevati. Je dar, ki si ga moramo vsak dan drug drugemu podarjati povsod, kjer smo. Ob sklepu evharističnega slavja je p. Silvin Kranjc, rektor bazilike vse znova spomnil, da smo mi, njeni otroci, Marijina resnična krona, če živimo kakor uči njen Sin Jezus. Vse je še spodbudil, naj živimo v zavesti, da je Marija Pomagaj z nami, nas spremlja in varuje. Spremembe v vladi Predsednik vlade Janez Janša je sprejel odstopne izjave ministra za zdravje Andreja Bručana (SDS), ministra za promet Janeza Božiča (SLS) in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana (NSi). Na novinarski konferenci je povedal, da je vse tri odstope sprejel. Po njegovem mnenju so bili v vseh treh resorjih v tem mandatu doseženi pomembni vsebinski premiki. ,,Tudi sam osebno njihovega dela ne ocenjujem kot slabega," je dejal Janša. Kljub temu se je premier odločil, da bo odstope vseh treh ministrov sprejel. ,,Po pogovoru z vsakim posebej smo namreč ocenili, da se lahko s tem izognemo povečevanju neproduktivnih napetosti, ki onemogočajo nadaljevanje resnega in poglobljenega dela v najpomembnejših družbenih sistemih," je pojasnil Janša. Ob tem je poudaril, da je vlada kot celota v času intenzivnih priprav na predsedovanje Evropski uniji in ,,nima časa za brezplodne na osebni ravni z opozicijo". „Predsednik vlade se je odločil za delno rekonstrukcijo vlade. Ocenil je, da potrebuje več manevrskega prostora in zato sem ponudil svoj odstop. To je normalen postopek v demokracijah, ko vodja ekipe oceni, da celota kot ekipa potrebuje nove igralce," je v izjavi medijem svoj odstop pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan. Na novinarsko vprašanje, ali je jpopustil pritiskom univerz in Študentske organizacije Slovenije (šoS), pa je odgovoril negativno. Opozicija je ministru očitala nepremišljeno spreminjanje zakonodaje in nacionalnih programov na področju visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti brez ustreznih podlag. Nadalje so mu očitali tudi neusklajevanje in zavračanje sodelovanja s partnerji v visokem šolstvu ter način privatizacije na področju visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Zadnje čase je namreč levičarska opozicija uprizarjala hude napade predvsem na omenjene tri člane vlade. Razlogi za te napade so bili različni. Očividno je predsednik Janša smatral, da se najboljše izvesti delno spremembo, ki poteka eno leto pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami. Hrvati zahtevajo podatke Hrvaško državno tožilstvo je od slovenskega vrhovnega državnega tožilstva zahtevalo podatke, do katerih je prišlo pri preiskovanju vojnih zločinov med in neposredno po drugi svetovni vojni, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Kot je zapisalo hrvaško tožilstvo na svoji spletni strani, je v okviru ugotavljanja teh zločinov slovensko stran zaprosilo za vse podatke o izkopavanjih in raziskavah v Sloveniji, kot tudi izsledke o posameznih zločinih na Hrvaškem in v Sloveniji ter o prijavah možnih odgovornih oseb. Hrvaško državno tožilstvo je sicer v sodelovanju s Hrvaškim državnim arhivom osmislilo raziskovalni projekt o vojnih zločinih, storjenih konec in neposredno po koncu druge svetovne vojne. V okviru tega projekta naj bi znanstveno ugotovili, kje so bili storjeni zločini, kdo so možni storilci in kdo jih je ukazal, državno tožilstvo pa bi nato na podlagi teh ugotovitev lahko sprožilo kazenske postopke, še navaja Hina. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je potrdilo, da je minulega 28. avgusta prejelo zaprosilo Glavnega državnega odvetnika Republike Hrvaške za podatke o ugotovitvah slovenskih organov v zvezi z izkopavanjem prikritega grobišča na Teznem pri Mariboru in drugih prikritih grobiščih. Slovensko tožilstvo bo ugodilo prošnji hrvaškega državnega tožilstva. Omenjene podatke bodo posredovali potem, ko jih bodo dobili od pristojnih slovenskih organov, so sporočili z urada generalne državne tožilke Republike Slovenije. Usklajevanje vojnih zakonov IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Trenja okoli takoimenovanih vojnih zakonov se nadaljujejo. Pred napovedano koordinacijo vladnih strank ima vodja poslanske skupine upokojencev (DeSUS) Franc Žnidaršič podporo matične stranke pri usklajevanju t. i. vojnih zakonov. Izvršni odbor upokojenske stranke je podprl stališče Žnidaršiča o noveli zakona o žrtvah vojnega nasilja, je potrdil generalni sekretar DeSUS Pavel Brglez. Zadnji predlog, ki naj bi ga tri koalicijske stranke (SDS, NSi in SLS) jeseni vložile v parlamentarno proceduro, štirje poslanci DeSUS označujejo za nesprejemljivega. Vodja strankine poslanske skupine Žnidaršič je že 30. julija napovedal, da bodo poslanci svetu stranke zanesljivo podali predlog za izstop iz koalicije, če bo novela zakona omogočila „uveljavitev statusa žrtve vojnega nasilja sodelavcem okupatorja oziroma narodnim izdajalcem". Kot je pojasnil predsednik inštituta Rajko Pirnat, „predlagani člen iz kroga upravičencev do statusa žrtve vojnega nasilja izloča vsako civilno osebo, ki je v vojnem času prostovoljno aktivno sodelovala s katerimi koli oboroženimi silami pri izvajanju nasilja nad civilnim prebivalstvom, ne pa pri vojaških akcijah zoper druge oborožene sile". Predlagani 6. člen zakona je opredeljen natančno in ideološko nevtralno, je še dodal Pirnat. Torej se zadržanje te stranke niti pičice ni primaknilo s prvotnih položajev, kjer histerično zagovarjajo stališča parti-zanstva in komunistične partije ter njene NOB. Vodje koalicijskih poslanskih skupin naj bi v prihodnjih dneh opravili vsebinsko razpravo o zakonih o vojnih grobiščih in o žrtvah vojnega nasilja, so sklenili na koordinaciji. Poleg koalicijskih vodij poslanskih skupin naj bi na sestanku sodeloval tudi pravni stro- kovnjak Rajko Pirnat. Sklenili so še, da bodo skušali napisati tako besedilo novele zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki bo sprejemljivo tudi za opozicijo, je za sTa pojasnil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat. Po Horvatovih besedah so na koordinaciji pregledali sklice delovnih teles o posameznih zakonih in se dogovorili, kako bo glasovala koalicija. Pogovarjali pa so se tudi o tem, ,,kako iti naprej z zakonom o vojnih grobiščih in zakonom o žrtvah vojnega nasilja". Vendar po Horvatovih besedah ni bilo vsebinske razprave, temveč so se zgolj dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh pripravili sestanek vodij koalicijskih poslanskih skupin. Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke (SLS) Jakob Pre-sečnik je potrdil, da na koordinaciji niso imeli vsebinske razprave o vojnih zakonih. TONE MIZERIT Benečija dobila ■ ••v 1*^1 dvojezično srednjo solo Beneška Slovenija ima uradno dvojezično nižjo srednjo šolo. Odlok o ustanovitvi šole je s pooblastilom deželnega šolskega urada za Furlanijo -Julijsko krajino (FJK) podpisala ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden. To je bilo še zadnje formalno dejanje, potrebno za začetek delovanja šole, potem ko je pred časom prošnjo staršev prejela zveza beneških občin. Pouk na dvojezični nižji srednji šoli v Špetru bo stekel 12. septembra, v prvem razredu pa bo 12 dijakov. Deželni odbornik za šolstvo Robert Antonaz je ob tej priložnosti za Primorski dnevnik povedal, da je prevladalo ,,skupinsko delo homogene in uglašene ekipe, ki se ni ustrašila nobene zapreke", pri čemer odbornik ugotavlja, kako ta primer dokazuje, da se s politično voljo in vztrajnostjo da marsikaj narediti in doseči ter da je zelo dobro delovala zveza med deželo FJK, šolskimi oblastmi na krajevni in državni ravni ter italijansko vlado. Antonaz je tudi izrekel javno zahvalo staršem otrok, brez katerih danes ne bi bilo dvojezične nižje srednje šole, poudaril pa je še zasluge levos-redinske koalicije, ki vodi FJK in ji pripada tudi sam, ki je svoje obveze do slovenske in drugih jezikovnih skupnosti vključila v svoj volilni program in jih sedaj uresničuje. Za predsednika zavoda za dvojezično izobraževanje iz Benečije Giorgia Banchiga pa je odločitev o šoli „zgodovinski dosežek, saj smo s tem končno dobili celoten ciklus obveznega šolanja. Za to smo se borili dolga desetletja. To bo veliko prispevalo k naši splošni jezikovni, narodnostni in kulturni osveščenosti". „Benečani smo sedaj postali polnoletni," je še izjavil Banchig. Dogovor o meji Potem ko sta slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader objavila načelni dogovor, da bosta državi za vprašanje meje na morju in spornih točk kopenske meje rešitev poiskali na Meddržavnem sodišču v Haagu, so hrvaške parlamentarne stranke na sestanku s svojim premierom to možnost podprle, slovenske pa ne. Po sestanku z Janšo so nasprotovanje izrazile opozicijski LDs in SNS, skupina nepovezanih poslancev in vladna SLS. Premier Janša je po sestanku povedal, da slovenska politika ostaja ,,dokaj enotna", da je glede meje pripravljena na posredovanje tretje strani in da haaško sodišče ostaja „realna opcija pod določenimi pogoji". ,,Kar se tiče realizacije, se bo na naši strani delalo na tem, da tiste stvari, ki niso popolnoma jasne, še nadalje razčistimo, vendar pa je, ne soglasna, ampak daleč večinska odločitev, da nadaljujemo po tej poti." Premier Janez Janša pa na triurnem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank, na katerem jih je seznanil s podrobnostmi dogovora s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, ni dobil podpore vseh strank za posredovanje Meddržavnega sodišča v Haagu glede vprašanja meje. Večinsko podporo pa ima še vedno za posredovanje tretje strani. Dogovorili so se še, da bodo pred kakršnimikoli novimi odločitvami pridobili pravna mnenja. Lipa sprave Napovedanega kandidata na predsedniških volitvah Lojzeta Peterleta podpira tudi gibanje Združeni ob lipi sprave. Sicer pa so v sporočilu za javnost še zapisali, da soglašajo z izjavo napovedanega predsedniškega kandidata Danila Türka in zapisom deklaracije o narodni spravi, o zlorabi partizanov s strani komunistične partije za osvojitev oblasti. Pri teh stališčih je Türku podporo izrekla tudi zunajparlamentarna stranka Aktivna Slovenija. V AS so hkrati razočarani, da je Türku zaradi omenjene izjave podporo odrekel predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik. V stranki menijo, da naj se volivci raje odločajo glede na poglede predsedniških kandidatov o razvoju Slovenije, pred katero je po prepričanju AS veliko problemov. ,,Naš cilj mora biti moderna, evropska, svobodna in demokratična država," so še zapisali in poudarili, da so se za te Fenomen selektivnega spomina Nad. s 1. str. zgodovinske osnove! Tudi proslavljanje dražgoške bitke, na katero zna privreti kar dobršen del predstavnikov strank, ki imajo korenine v totalitarnih organizacijah nedemokratičnega sistema, naj bi delila podobno usodo proslavljanja Osvobodilne fronte, in se veliko proslav. Ob vseh teh proslavljanjih je zanimivo, da se tam zberejo udeleženci tistih dogodkov, ki bodo v kamere in mikrofone zelo radi povedali, do centimetrske natančnosti, kje so bili Nemci in v katerem grmu je bila kakšna partizanka. Če pa boste iste ljudi ali pa njihove voditelje vprašali, kako je bilo s povojnimi poboji, se začuda nihče ne bo nič spomnil. Ne, da bi kdo kdaj dal kakšno povelje, ne kdo bi ga utegnil izpolniti. Nič. Popolna odpoved spomina. Zdi se mi, da gre za medicinski fenomen selektivnega spomina, ki je ob enih dogodkih zelo natančen, ob drugih pa popolnoma odpove, in bi bil vreden znanstvene obravnave. In že smo pri boleči temi povojnih pobojev, ki prav te poletne dni s tako silovitostjo butajo ob nas. Odkrivajo grobišča z več tisoč žrtvami. Gre za zločin, saj so bile žrtve pobite, ne da bi jih pripeljali na sodišče, ter jim tam dokazali krivdo. Vsak človek pa je nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže. So nekateri, ki bi radi te povojne poboje ,,opravičili, češ da so se podobni izvensodni poboji dogajali tudi drugod po Evropi". A je to zavajajoče! Drugje so med seboj v glavnem obračunavale oborožene skupine, ne pa novo nastala državna oblast. In kje v Evropi svojci žrtev niso smeli več kot pol stoletja vedeti, kje je grob njihovih po krivici pobitih svojcev? Kje niso smeli označiti grobišča in prižgati ene same sveče? In kje si si zaslužil zapor, kot si ga je ugledni pisatelj Drago Jančar, če si pri sebi samo imel knjigo, ki je govorila o teh pobojih? Kje se še danes ljudje bojijo govoriti, da so kot otroci videli, kako vozijo ljudi na likvidacije? Tudi se najdejo ljudje, ki menijo, da so taka ,,preštevanja kosti" popolnoma nepotrebna. Le zakaj ne gredo te modrosti npr. ,,prodajati" v Srebrenico? ,,Koliko sredstev gre zanje", se še glasijo kritike in zadnji, tako privlačni ugovor, ki pravi: ,,Zakaj ne usmerimo svojega pogleda v prihodnost. Zakaj to brskanje po preteklosti?" Spet preseneča, da nihče teh ugovorov ne ponovi ob proslavljanju revolucionarnih zmag, ki tudi niso zastonj. Prav stranka, ki rada tako glasno poudarja, da je potrebno pogled usmeriti v prihodnost, tako rada sodeluje pri najrazličnejših partizanskih proslavah in tako vsej slovenski javnosti ,,usmerja" pogled nazaj. Povrhu še popolnoma popačen pogled! Re^^^a Og^j^šče, 2i^i07 Preteklo nedeljo smo imeli volitve v dveh ključnih provincah. Zanimivi izidi kažejo na zbeganost volivcev, ne tako v krajevnih skupnostih, kot na državni ravni. Oktober pa je pred vrati. Uporna Santa Fe. Obrečna provinca je četrto volilno okrožje v državi, z okoli 2 milijona in 325 tisoč volivcev. Že 24 let tam vlada peronizem, v raznih oblikah in z raznimi predstavniki. A na področju province se nahaja drugo največje mesto v državi: milijonski Rosario. Ni pro-vincijska prestolnica, je pa gonilna sila domačega gospodarstva, miselnosti in političnih smeri, Tam že osem let vlada socializem, ob roki prejšnjega mestnega župana. Hermes Juan Binner se je odločil, da se bo končno predstavil kot kandidat za guvernerja. Kirchner je nekajkrat, a brez pretiranega navdušenja, skušal navezati stike z njim in ga pritegniti na svojo stran. Binner pa je sicer izrazil, da soglaša z delovanjem vlade, a o kaki povezavi ni hotel ničesar slišati. Proti Binnerju je Kirchner postavil bivšega zunanjega ministra (Rafael Bielsa) in ga v poteku kampanje podpiral in se celo osebno udeležil predvolilnih shodov. Vse skupaj ni pomagalo. V nedeljo je zmagal Binner s prepričljivimi 48,5%, medtem ko je Bielsa dobil 38,5 odstotkov. Razklana Cordoba. Predstavlja tretje volilno okrožje. Volilno pravico ima 2.327.000 prebivalcev. Zgodovinsko je bila ta provinca močan tabor radikalov. Zadnje čase pa je pero-nist De la Sota, zadnji guverner, prevzel vajeti okrožja. Za naslednika je izbral podguvernerja (Juan Schia-retti), kateremu se je zoper-stavil mestni župan Luis Juez, iz radikalnih vrst a blizu Kirchnerja. Tretji v tekmi je bil Mario Negri, ki skuša obnoviti nekdaj močno radikalno stranko. Zanimivo je, da sta tako Schi-aretti, kot Juez prisegala na Kirchnerja, a se je župan zadnje dni obrnil in začel vlado napadati. To mu je prineslo kar nekaj dodatnih glasov. V trenutku ko pišemo te vrstice kaže, da je zmagal Schiaretti (37,06%), Juez pa, ki je prejel 35,95%, vztraja, da so mu „ukradli volitve", da je zmagal in vlado obtožuje poneverbe glasovanja. Negri pa je prejel okoli 25%. Izvirni greh. Vladni poraz v Santa Fe in pa nejasen izid v Cordobi kaže, da vladi mnoga okrožja niso naklonjena, zlasti nekatera ključne važnosti. Drži pa tudi, da mnogi, ki so vo ili socialiste v Santa Fe, bodo oktobra volili za Kirchnerja. Podrobna analiza pokaže, da se od vlade oddaljujejo zlasti velika mesta (Buenos Aires, Rosario, Cordoba), kjer prevladuje srednji sloj. Populistični predeli (bue-nosaireški okoliš in notranjost), pa so še naprej v rokah aparata peronistične stranke, ki je pripeta na vlado. Vedno bolj jasno postaja, da se priljubljenost vlade manjša v teku dogodkov. Precej mu škodujejo razne afere, povezane s sumom korupcije in oholo nastopanje vladnih funkcionarjev, vključno predsednika in njegove žene. A da ta pojav lahko tudi volilno koristi, bi bila potrebna močna in privlačna alternativa. Zlasti pa enoten nastop. V tem je tisti „izvirni greh" opozicije: njena razdrobljenost, in kot posledica te razbitosti, privid neresnosti in dvom v uspeh. Ni programa, ki bi za sabo potegnil razkropljeno čredo. Ni osebnosti, ki bi navdušila ovce brez pastirja. Na desno in levo. Zapisati moramo tudi neuspeh v iskanju skupnega nastopa med gospo Eliso Carrio in Lopez Murphyjem. Onadva bi še prišla do skupne točke, a ker sta odvisna od tistih, ki ju podpirajo, je bilo združenje nemogoče. Vsak je torej obstal pri svojem. Je pa zanimiva povezava, ki jo je gospa ,,Lilita" dosegla v provinci Buenos Aires. V množici kandidatov tam nastopa tudi Margarita Stolbizer, ena izmed vodij radikalne stranke, ki se ni hotela pridružiti Kir-chnerju, pa tudi ni hotela za vodstvom stranke k La-vagni. Razglasila je torej lastno kandidaturo za gu-vernersko mesto. In ker gospa Carrio tudi izhaja iz radikalne stranke, obe pa prisegata na levico, sta našli dovolj skupnih točk za povezavo. - Ko že govorimo o provinci Buenos Aires omenimo še, da je Juan Carlos Blumberg, ki se je že oklical za guvernerskega kandidata, pristopil k eni izmed povezav nekirch-nerističnih peronistov, ki jo vodi guverner iz Neuquena Jorge Sobisch. (Ne)urejene številke. Končno je vlada prišla do soglasja s sindikatom uslužbencev državnega inštituta za statistike. Naši bralci so že dobro poučeni o dejstvu, da uradno računanje inflacije in druga merjenja ne odgovarjajo stvarnosti, ne resnici. Proti raznim pot-varjanjem so se že nekaj časa borili tudi v okviru delavskega združenja uslužbencev tega zavoda. Sedanji sporazum predvideva, da se bodo stvari uredile. Pravila merjenja se bodo določila složno in vlada bo pustila svobodno in neodvisno delovanje raziskovalcev. Bo temu res tako? Mnogi dvomijo v resničnost obljub. Vendar, da bomo videli kaj je res in kaj ne, bomo morali še nekaj časa počakati. Novo razmerje v merjenju inflacije bo namreč stopilo v veljavo šele -po volitvah. SLOVENCI V ARGENTINI ROŽMANOV DOM Obiskal sem slovensko domačijo čeprav vreme ni bilo prijetno (bil je deževen dan), se je 26. avgusta zbralo veliko število prijateljev te ustanove, da znova dokažejo ljubezen in slovensko bratstvo vsem, ki kot velika družina žive pod Rožmanovim varstvom. Pred 39. leti je bilo javno odprto „Zavetišče škofa dr. Gregorija Rožmana" kot spomenik mučeniško pomorjenim domobrancem in vsem drugim žrtvam komunizma in vojne, a priprave in zbiranje sredstev se je začelo, tiho in skromno vsaj pet let prej. Mnogo ugovorov, mnogo nasprotovanja in nezaupanja je bilo treba premagati, mnogo žrtev in tudi očitkov je bilo treba prenesti, a zavetišče je leta 1968 zaživelo. Obletnica tega, kar je sedaj Rožmanov dom, Dom Starejših, se je proslavilo s sveto mašo, ki jo je daroval g. dr. Alojzij Kukovica. V zgoščeni, a izredno lepi in razumljivi pridigi je orisal tri resnice: vero, upanje in ljubezen, medtem ko je gdč. Anica Rode poglobila zbranost in veličino sv. maše s svojim tako znanim in priznanim sopranom. Po končani sv. maši je navzoče pozdravila gospa Saša Zupan Omahna in sicer v imenu sedanjega vodstva ustanove ,,Rožmanov dom", ki je z neponarejeno iskrenostjo govorila res ,,s srcem v dlaneh in z dušo v očeh". Dobesedno: ,,Prav prisrčno pozdravljeni! Dobrodošli na 39. obletnico Rožmanovega doma. Dovolite mi, da se izražam v španskem jeziku, ker je med nami veliko argentinskih družin in prijateljev." V prevodu, glavne in bistvene misli bi bile: Naše stanovanjske možnosti so izčrpane in prosimo, da nam oprostijo, ker novih prošenj ne moremo sprejeti. Z božjo pomočjo, upamo, da bomo v teku enega leta dokončali nove zgradbe. Danes pa moremo zagotoviti našim stanovalcem in njihovim prijateljem, da je to njihov dom, njih družinski prostor, v katerem najdejo družbo, zabavo, telesno gibanje, ročna dela, a predvsem postrežbo in varnost ter še marsikaj. Na kratko: uživanje življenja. Stvarna resničnost pa je, da se za vse to potrebuje denar, čas in žrtvovanje. Prav zaradi tega se zahvaljujemo vsem, ki se prostovoljno ponudijo in podarjajo svoj čas ter s sodelovanjem izpolnjujejo zapoved: ,,Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe". So dobri Samarijani, ki pomagajo vsem, pa jih poznajo ali ne. Našim ostarelim želimo podariti največje dobro, ki se ga vsak človek želi: ljubezen, spoštovanje in priznanje, da je tudi on človeško bitje. Iskrena zahvala, ves blagoslov in zagotovilo, da so naša vrata vedno vsem odprta. To so bile besede in misli gospe Saše. Trdno sem prepričan o njih iskreni resničnosti, kajti v nekem popolnoma osebnem obisku Doma sem opazil, kako je gospa Saša stregla in kramljala z stanovalci, in jih oskrbovala z vsem potrebnim za prijetno življenje. Gospa Saša: hvala! Sledilo je kosilo. Jedilnega lista ne bom našteval, a vsi so bili izredno zadovoljni. Okrog štirih popoldne so obiskovalci, vsi nasmejani in zadovoljni, pričeli odhajati z obljubo, da se decembra zopet srečamo. Adolf Željko Po srečanju Živega rožnega venca živimo v svetu, ki trdi, da ni več časa za molitev. Da to ne drži, so v nedeljo, 29. julija dokazale žene in dekleta, pa fantje in možje, ki so sredi prav hladnega zimskega popoldneva prišli od vsepovsod v slovensko cerkev Marije Pomagaj na srečanje Živega rožnega venca. Prijetno je bilo, pozdraviti se z znanimi, veselo sijočimi obrazi, ki leta za letom prihitijo na srečanje, da dobe novega ognja za stanovitnost v molitvi in da se ob njih ogrejejo znova tudi drugi. ,,Gospa rožnega venca sem", se je pred 90 leti predstavila Mati Božja trem pastirčkom v Fatimi. Pri vsakem prikazovanju je naročala, naj vsak dan molimo rožni venec, ki je mogočno orožje za rešitev sveta. Prišla pa je prositi tudi naše spreobrnjenje. Kaj vse so storili nedolžni fatimski otročiči, da bi izpolnili njene želje. Bili so iznajdljivi v pokori in prenašanju trpljenja za spreobrnjenje grešnikov, za Sv. Očeta in v zadoščenje za žalitve, prizadejane njenemu brezmadežnemu Srcu. Pastirčkom je pokazala tudi pekel, kamor gredo nespokorjeni grešniki. Otroci so bili boječi, a Marija jih je opogumila. Po zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Lucija korajžno klicala ljudem: Pokora, pokora! Prisluhnimo če ne kliče tudi nam! Francel je tiho molil rožni venec za rožnim vencem, Jacinta pa je, komaj sedemletna, razlagala, kar ji je govorila Gospa o grehu ob njenih zasebnih obiskih. Govorila ji je, da so grehi sveta zelo veliki: o nedostojnosti, zaradi katere se največ ljudi pogubi; prav tako o nedostojni modi, ki bo prišla in zelo žalila našega Gospoda; o zakonih, ki niso dobri ... Govorila ji je o pokorščini, o spoštljivem vedenju pred Najsvetejšim ... Pa da naj veliko molimo za duhovnike, redovnike, oblastnike. In gorje njim, ki preganjajo vero! ,,Ko bi ljudje vedeli, kaj je večnost, bi drugače živeli". To je le nekaj Marijinih želja, ki niso bile pred 90 leti prav gotovo nič manjše kot v današnjih dneh. Za uresničitev vseh smo zaupno molili in peli pred izpostavljenim Najsvetejšim sv. Rožni venec. Med sv. mašo, ki jo je daroval g. Pavle Novak CM in nam tudi pridigal o fatimskih sporočilih in skrivnostih, smo prosili za vse naše namene, za pobu-ditev našega gibanja, pa za vse žive in pokojne molivce. Prosili smo za blagoslov delu naših dušnih pastirjev, za nove duhovniške in redovniške poklice v naši verski skupnosti, za vse potrebe slovenske skupnosti v Argentini, za Argentino, za Slovenijo in za mir na svetu. Med sv. mašo smo vpletli posvetitev Mariji, molitev za Argentino in Slovenijo ter prošnjo za beatifikacijo nadškofa Antona Vovka. Napovedovalec je bil Tone Podržaj, pri orglah pa sta slovesnost povečala ga. Terezka žnidar z možem Janezom. Po sv. maši je ga. Metka Selan prebrala ganljivo, resnično zgodbo o milosti srečne smrti, ki jo je izprosil materin rožni venec svojemu brezvernemu sinu. Nazadnje pa nam je še poročala o stanju gibanja. Trenutno nas je vpisanih 716 žena in deklet, pa 197 mož in fantov. Od lanskega srečanja je Bog odpoklical 8 žena in 6 mož, pristopilo pa je 9 novih molivk in 1 molivec. Upamo, da se spomnimo ob odhodu molivke ali molivca v večnost, da zmolimo za njegov večni pokoj še vsak po eno svojo desetko. Molivke in molivci pa smo razdeljeni po svetu tako: 750 nas je v Velikem Buenos Airesu; 115 v provincah Mendozi in San Luisu, pa v mestih Bariloče in Miramarju; 48 pa je posameznikov, največ v Sloveniji, nekaj v Kanadi, USA in še drugih državah. Naše število se krči, zato se potrudimo, da povabimo nove molivce. Ne pozabimo na velikodušnost Cerkve, ki naklanja popolni odpustek pod navadnimi pogoji, če zmolimo en del rožnega venca v družini ali v skupini. Kako brezmejen dar za tako majhno žrtev. MS Romanje k Lurški Materi Božji Slovenci smo vedno radi romali. O tem pričajo številna romarska svetišča, raztresena po vsej slovenski domovini. Končno smo v tem življenju romarji, ki smo na poti v nebeško domovino. S to mislijo tudi slovenska verska skupnost v Argentini roma dvakrat letno; v maju v Lujan in v avgustu Lurdes. Letos smo šli tja v nedeljo, 19. avgusta. V prostrani kripti svetišča smo najprej molili rožni venec, ki ga je vodil Franci Korošec. Potem so bile pete litanije Matere božje. Izredno lepo jih je vodil priložnostni moški zbor, ki je vodil tudi mogočno ljudsko petje pri maši. Na orglah je spremljal petje Janez Žnidar. Maševal je delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, prelat dr. Jure Rode; somaševala sta msgr. dr. Mirko Gogola in g. Marjan Bečan, ki je tudi pridigal. Povedal je, da letos poteka devedeset let, odkar se je prikazala Marija v Fatimi. Pastirčkom je naročila, naj molijo rožni venec in delajo pokoro. To je tudi danes potrebno, čeprav nam beseda pokora ne zveni prijetno. Včasih se moramo odpovedati tudi dovoljenim stvarem, da tako zadostimo za svoje grehe in tudi grehe drugih ljudi. Spodbujal nas je, naj ostanemo zvesti Bogu in Materi Božji. Med mašo je bila priložnost za spoved. Številni rojaki so prejeli zakrament sprave in sveto obhajilo. Za konec smo skupno zapeli lepo pesem ,,Marija skoz' življenje", saj nam je Ona vodnica na naši življenski poti. M.M. Stoletnica bohinjskega predora V Novi Gorici so 15. julija 2006 praznovali stoletnico bohinjske proge, katera zaradi prejšnje meje med Italijo in Jugoslavijo ni mogla več izvrševati svoje dejavnosti in so jo opustili. Bohinjska proga je zaradi raznolikosti pokrajine res izjemna med alpskimi stransverzalami. Proga med Jesenicami in Novo Gorico ter Trstom je končni odsek 717 km dolge proge med Češko in Trstom, imenovane Transalpina. Devetnajstega julija 2006 je minulo natanko sto let, odkar je po bohinjski progi uradno iztekel železniški promet. Prvi vlak je vozil strojevodja Slovenec Janez Rožman - mimogrde povedano je bil taisti praded tukajšnjega Marka F. Pipana, kateri je tukaj do svoje pre-rane smrti posvetil vse svoje življenje železnici - ki je z vlakom vozil skozi predor Bukovo in ko je prišel do poznanega mostu pri Solkanu, je ustavil vlak in z zadovoljstvom ugotovil, da je most, zgrajen popolnoma iz kamna, dovolj močan za uporabo. Po določitvi datuma slovesnosti je bil imenovan častni organizacijski odbor, kateremu je predsedoval predsednik vlade Janez Janša. Poleg glavne slovesnosti na železniški postaji Nove Gorice je bilo še več manjših slovesnosti na postajah vzdolz bohinjske proge. Mestna občina Nove Gorice je bila tudi gostiteljica osredne slovesnosti ob stoletnici Bohinjske železnice - proge treh dežel. Dan pred slovesnostjo je bila proslava ob solkanskjem mostu za stoletnico tega mostu in sicer z geslom ,,Zbrani ob kamenitem loku". Most ima največji kameniti lok na svetu in velja za izjemno znamenitost. Prvi podjetnik in delavec, furlanski gradbenik grof Giacomo Ceconi, ki je bil slovit in nadvse vitalen mož, je pričel z gradbo predora s svojim podjetjem pri svojih skoraj 70 letih. Bohinjski predor je bil že ob nastajanju veličastna zgradba. Metoda gradnje je bila za tiste čase tako sodobno zasnovana, da so jo s pomočjo modelne makete razstavili celo na svetovni razstavi v Ameriki in si jo je ogladalo 19,7 miljonov obiskovalcev. O izjemni natančnosti so podatki o spojenju severnega in južnega dela. Pri prkopu so dosegli skoraj idealno os: navpični odmik 53 mm, vodoravni odmik 5o mm. Predor je bil od projektirane dolžine krajši za 1030 mm. Ne prej ne pozneje Bohinj ni pomnil veličastnejšega praznovanja. Res da je Bohinjski predor izmed vseh dolgih predorov celotne II. želez-niske povezave Dunaja z Trstom, ki je nastala na začetku 20. stoletja, najkrajši a zaradi skrivnostnih dogajanj v njem gotovo najzanimivejši. Vodna problematika predora je v Predorski reki in Skrinostne struge, ki so povzročile poplave predora. Minerji in rudarji različnih narodnosti so predor kljub uporabi strojnih vrtalk vendarle izkopali na roke ob skromnem soju plamenčkov rudarskih svetilk. Tik pred koncem druge svetovne vojne je mogočna eksp ozija razo-bličila severni portal. Edino veličastje, ki ga predor še danes lahko pokaže svetu je južni - podbrski portal. Predor ima svoje zanimivosti in čeprav je zemlja prevrtana z veliko daljšimi predori in podzemskimi gradnjami. ,,Dolgost našega predora je kratka", a Bohinjski predor je popolnoma slovenski in v sebi skriva toliko zanimivosti, da je tudi v svetovnem merilu pravi posebnež. O zgodovini in nastanku Bohinjskega predora je Ervin Sorc - sam železničar in strojevodja - izdal knjigo na 304 straneh, 17 poglavjih, 197 črnobelih in 181 barvnih posnetkov. Skozi knjigo se razteza 13 celostranskih fotografij, 12 grafov pa direktno uporablja sicer suhoparne številke. Tudi je 26 spretno razporejenih šaljivih risb in karikatur slovenskega inženirje Maksa Klodiča, 16 faximil starih dokumentov, 6 zemljevidov ter geološki in slikoviti perfil predora. Bohinjski železnici se tako vrača njen nekdanji sijaj, tako so se župani in direktor Slovenskih železnic strinjali, da je treba vrniti tudi pomen, kakršnega je imela v preteklosti, čeprav tokrat iz vidika turističnega gospodarstva. Petnajstega julija 2006 se je odpravila 244 metrov dolga muzejska vlakovna kompozicija s parno lokomotivo serije 06, dolgo 23 metrov iz Jesenic in pomembne goste odpeljala na ogled slovesnosti, ki so bile na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Podbrdu, Mostu na Soči, Kanalu in Novi Gorici, kjer je bila glavna slovesnost. (Povzeto po poročilu SZ) G. JOŽE RAZMIŠLJA Smisel življenja: živeti tudi za druge! (Mati Herman Celjski vabi Na celjskem Starem gradu je v organizaciji Zavoda Celeia Celje v soboto potekala srednjeveška prireditev Herman II. Celjski vabi. V vlogi Hermana je nastopil priznani slovenski gledališki igralec Borut Alujevič, v vlogi njegovega sina Friderika pa Igor Sancin. Na prireditvi so sodelovale viteške skupine iz Slovenije, posebni gostje pa iz pobratenega nemškega mesta Grevenbroich in s Češke. Vrata prireditve so se odprla, ko so zadonele grajske fanfare, takrat je oživelo tudi grajsko dvorišče, kjer so si obiskovalci lahko ogledali srednjeveški tabor, ki je gostil Viteze vojvodine Kranjske, Viteze belega volka, Zlate ostroge in viteško skupino iz Češke. V šotorih pa so potekale predstavitve orožja, viteškega življenja in oblačenje obiskovalcev v oklepe. S prihodom Hermana II. Celjskega pa se je začel osrednji program prireditve, ki je trajal tri ure. Na dvoru se je tako začela zbirati družina Celjskih, na gradu se je mudil oglejski patriarh Ludvik Teck, na sprejemu pri Hermanu II. Celjskemu pa so čakale viteške skupine od blizu in daleč. Na dvoru so za veselo vzdušje poskrbeli plesni skupini Galliarda in Lonca, čarodej in bruhalci ognja. Herman II. Celjski pa je ta večer znanega Celjana povzdignil v viteza Celjskega. Njegov sin Friderik je občinstvu predstavil celjsko mečevalsko šolo in jo primerjal z mečevalskimi šolami gostujočih skupin. Eleonora Sobjeska z Ri-hemberka pa je premierno odpela pesem Konrada Žovneškega. ,,Če ne živiš za druge, življenje nima smisla" Terezija iz Kalkute). Jezus sam je dal o tem zgled. Prišel je iskat bolnike in grešnike in jim prinesel življenje. Za Njim so šli po isti poti mnogi drugi, med njimi tudi Mati Terezija in njene sestre. Tudi starši dajejo življenje za druge. Več mislijo na otroke, kot na sebe in zanje skrbijo, delajo, trpijo in celo zanje umrjejo. To je eden najlepših namenov življenja. Napolniti svoj obstoj z dobrimi deli. Pomagati bližnjim do lepšega in boljšega življenja. Ne mislijo samo na sebe, ampak tudi na druge. Dati svoje sposobnosti in talente še drugim v korist. Svet in njegove dobrine so za vse. Takšno je pravo in zdravo mišljenje in delovanje človeka v tem življenju. Da poleg sebe vidiš še druge in z njimi po bratsko živiš in deliš. S tem daješ smisel svojemu življenju in si nabiraš zasluženje pri Bogu, ki vse poplača. Tako so delali vsi veliki ljudje. Bili so namreč veliki pred Bogom in ne samo pred ljudmi. Zavedali so se, da so zastonj prejeli in da morajo zato tudi zastonj dajati drugim. Prav to jih je bogatilo, ker več dobi tisti, ki daje kot oni, ki prejema. Tega pravila se držijo tudi misijonarji. Posvečeni ali laiki. Svoje življenje, svoj čas, svoj poklic, svoje zdravje in vse moči in sposobnosti dajejo njim, katerim so poslani. Prinesejo jim človeka vredno življenje kakor tudi Boga in Njegovo pomoč. Živijo in delajo po Pavlovem zgledu: veselim se z veselimi in jokam z jokajočimi. Vsem sem postal vse. Ljubezen jih k temu priganja. In to že dolga leta. Ne živijo zase, ampak za druge in se držijo Jezusovega pravila: bil sem lačen in ste mi dali jesti, žejen in ste mi dali piti, itd. Dajejo jim tudi jedi, pijačo in druge dobrine za njihove duhovne potrebe. Dajejo jim Boga. Tudi mi imamo mnogo možnosti, da napolnimo naše življenje in mu damo časni in večni smisel. Mestno središče zaprto Središče prestolnice bo zaprto za ves promet. Obenem bodo v veljavo stopile tudi spremembe poteka prog avtobusov mestnega potniškega prometa. Kot je ob predstavitvi novega prometnega režima dejal ljubljanski župan Zoran Jankoviž, je osnovno poslanstvo sprememb mestno jedro razbremeniti motornega prometa, poleg tega pa naj bi uporabnikom avtobusov zagotovili kakovostnejši in hitrejši prevoz. Za ves promet bodo zaprte Cankarjeva ulica med Namo in restavracijo Joe Penas, Wolfova, del Trubarjeve, Miklošičeve, Adamič Lundrovega nabrežja, ter del Stritarjeve do križišča z Mačkovo. Posledično bodo ukinjena tudi vsa končna postajališča v centru mesta. Mestnega središča, ki je bilo sicer tudi doslej zaprto za osebni promet, po novem ne bodo smeli več prečkati niti avtobusi, temveč bodo mestno središče obvozili. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Prekmurje - Protestantizem Čeprav so protestantje tiskali prvo slovensko knjigo in prvi prevedli celotno Sveto pismo v slovenščino, se ta nova vera pri nas ni ohranila, razen delno v Prekmurju. Mimi Urbanč nam kaj več pove o „naših" protestantih v knjigi Slovenija -pokrajine in ljudje, založba Mladinska knjiga; 1998. (Skrajšano) Evangeličanska cerkev je samostojna krščanska verska skupnost v Sloveniji in je izšla iz protestantizma, ki se je razvilo iz reformacije, verskega gibanja za obnovo Cerkve v duhu prvotnega krščanstva in odpravo napak v Cerkvi. Reformacija je usodno zaznamovala začetek novega veka in spremenila človekovo versko podobo sveta. Na številne nepravilnosti v Cerkvi se je odzval avguštinski menih Martin Luter (1483-1546) in leta 1517 napisal 95 tez kritike katoliške cerkve in tako razcepil zahodni katoliški svet. Iz reformnega gibanja so izšle različne veje protestantskih cerkva: kalvinistična, prekščevalska, anglikanska in luteranska, iz teh pa številne nove smeri. Reformacija se je hitro širila po Evropi in kmalu prišla tudi v slovenske dežele, kjer je v prvem obdobju v obliki luteranstva našla veliko privržencev med plemstvom in meščanstvom, ki so v novem nauku videli možnosti uveljavljanja družbenih reform. Pomemben mejnik je bil augsburški verski mir leta 1555, s katerim so knezi in stanovi dobili versko svobodo, podložniki pa so morali sprejeti vero svojih gospodarjev (cuius regio, eius religio - kogar dežela, tega vera). Vrhunec je reformacija v slovenskih deželah doživela z graško in bruško pacifikacijo leta 1572 in 1578, s katerima je vladar dovolil plemstvu prosto izbiro vere in bogoslužja. Kmalu potem pa se je začela protireformacija, ki je protestanti-zem v avstrijskih in s tem tudi slovenskih deželah, razen v Prekmurju, skoraj popolnoma zatrla. Prekmurje je bilo upravno in cerkveno razdeljeno na Železno županijo in zagrebško nadškofijo. Oddaljenost od obeh cerkvenih središč in razdrobljenost ter osiromašenost posesti so slabile moč Katoliške cerkve in odpirale vrata reformacijskim idejam, ki so prihajale zlasti iz Madžarske, ne pa prek Mure. Obubožanemu prebivalstvu so pomenile oblike odpora proti izkoriščanju v poznem srednjem veku. Nosilci novih idej so bili zemljiški gospodje, ki so boj za vero povezovali z bojem proti cesarskemu Dunaju, k razvoju in širjenju pa je veliko pripomogla tudi neposredna turška nevarnost. Protestantsko gibanje v obliki luteranstva ali kalvinizma naj bi se prvič pojavilo že leta 1535 v vasi Boreča na Goričkem, se razmahnilo v 17. stoletju in se ohranilo vse do danes. Prekmurje je kot del Ogrske doseglo večjo stopnjo organizacijske avtonomije in izbojevalo uporabo materinega jezika v cerkvah in šolah. V 18. stoletju se je evangeličanska cerkev v Prekmurju prenovila in utrdila, predvsem po zaslugi pisatelja in učitelja Štefana Küzmiča (1723-1779), ki je leta 1771 izdal prevod svetega pisma v prekmurščini z naslovom Nuovi zakon ali testamentom. Popolno svobodo delovanja in razcvet pa je prinesel tolerančni edikt Jožefa II (1741-1790) leta 1781. Začele so nastajati številne nove cerkvene občine in cerkvene zgradbe. Takrat naj bi bila kar četrtina prekmurskega prebivalstva vključena v evangeličansko cerkev^ ki so jo v tem času priključili senioratu v Železni županiji na Madžarskem. Število vernikov je naraščalo vse do konca prejšnjega stoletja, ko je evangeličanska cerkev postala premožen zemljiški veleposestnik. Po priključitvi Prekmurja Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se je 9 cerkvenih občin povezalo v seniorat s približno 24.000 verniki. Popolno samostojnost je evangeličanska cerkev dobila s prvo cerkveno ustavo leta 1950. Po ustavi in statusu iz leta 1977 se uradno imenuje Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji in je članica Svetovne luteranske zveze. Njen sedež je v Murski Soboti, najvišji organ pa je občni zbor Cerkve. Danes šteje okoli 20.000 vernikov, ki strnjeno živijo v Prek-murju, v majhnem številu pa tudi drugod po Sloveniji. ... V bogoslužju so v glavnem ohranili prekmursko narečje. Leta 1952 so začeli izdajati letni zbornik Evangeličanski koledar v knjižni slovenščini, leta 1971 pa tudi mesečnik Evangeličanski list. Prekmurje in z njim Goričko je med vsemi slovenskimi pokrajinami versko najbolj mešana. Ob katoličanih in evangeliča-nih živijo tu še pripadniki reformirane, binkoštne, baptistične, židovske in je-hovske skupnosti. Vzroki takega duhovno-verskega razvoja so bili naslednji: močan vpliv tujine (Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Nemčija), odsotnost zemljiške gospode, ki je sem prihajala samo občasno, in malo t.i. svobodnih kmetov. Nove ideje proti cerkveni in posvetni oblasti so v Prekmurju padle na plodna tla. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI VEČ PLAČANE POMOČI Že prihodnje leto bodo slovenski pari upravičeni do plačila šestih ciklusov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) namesto štirih, kot je pravilo sedaj. Da bo program, za katerega se je več let zavzemala slovenska ginekološka stroka, uresničen, mora pred tem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pripraviti spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. To bo prišlo v poštev za ženske, mlajše od 35 let, ki razvijejo dobre zarodke. Pri starejših ženskah in tistih, ki nimajo «dobrihč zarodkov, pa bodo še naprej izvajali vračanje dveh zarodkov. BELO - SIVO -ČRNO Davčna uprava RS (Durs) opaža, da se obseg sive ekonomije v Sloveniji povečuje, trenutno naj bi predstavljal med 20 in 24 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Največ je sive ekonomije na področju dela na črno, pri čemer posebej izstopata gostinstvo in gradbeništvo. INFLACIJA V AVGUSTU Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se avgusta, potem ko se julija v povprečju niso spremenile, znova nekoliko zvišale, so v prvi objavi sporočili iz državnega statističnega urada. V primerjavi z julijem so se v povprečju zvišale za 0,3 odstotka. Letna rast cen se je sicer znižala in sedaj znaša 3,5 odstotka, medtem ko je povprečna 12-mesečna rast cen ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka. PRISELITVE IN ODSELITVE V LETU 2006 Statistični urad RS je v minulem letu zabeležil najintenzivnejše selitveno gibanje v Sloveniji po letu 1994. V državo se je priselilo 20.016 prebivalcev, odselilo pa 13.749. Selitveni prirast je torej znašal 6267 prebivalcev. Priseljeni tujci so najpogosteje prihajali v Slovenijo z namenom zaposlitve ali sezonskega dela (skupaj 74,1 odstotka vseh priseljenih tujcev), med priseljenimi je bilo 85,3 odstotka državljanov držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. PO SVETU BRITANSKI UMIK Iraški general Mohan Fahad je potrdil, da so se britanski vojaki umaknili iz Basore. S tem se nadaljujejo dejavnosti za popolno predajo nadzora iraškim silam na jugu Iraka. Britanski premier Gordon Brown pa je medtem dejal, da London nima urnika za popoln umik, saj ima obveznosti do vlade v Iraku in do mednarodne skupnosti. RUSIJA Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, s katerim je parlamentarne volitve v državi razpisal za 2. december. Z objavo predsednikovega odloka uradnem listu se bo v Rusiji uradno začela predvolilna kampanja in boj za 450 mest v dumi, spodnjem domu parlamenta. S tem se bo začel tudi ruski volilni maraton, ki bo vrhunec dosegel marca prihodnje leto s predsedniškimi volitvami. Putin, ki je na položaju od leta 2000, ne more vnovič kandidirati za mesto predsednika. POSLEDICE POŽAROV Evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hübner je obiskala Grčijo. Ob ogledu škode, ki so jo povzročili požari je napovedala pomoč prek solidarnostnega sklada Evropske unije. Da bi bila Grčija upravičena do sredstev iz solidarnostnega sklada, mora škoda preseči milijardo evrov. Po ocenah grških oblasti škoda znaša okoli 4 milijarde evrov. Komisarka se bo v okviru obiska sestala z grškim premierom Costasom Karamanlisom in ministrom za gospodarstvo in finance Georgeom Alogoskoufisom. BIH ZAOSTAJA Evropski komisar za širitev Olli Rehn je izrazil obžalovanje zaradi vnovičnega neuspešnega poskusa reforme policije v Bosni in Hercegovini. Z nasprotovanjem osnutku policijske reforme visokega predstavništva mednarodne skupnosti so nekateri politični voditelji v tej državi zavrli pot države v Evropsko unijo. Rehn je še poudaril, da Bosna tako tvega, da bo na tej poti zaostala za sosedami in končala na zadnjem mestu na poti v Evropo. POMOČ V POPLAVU Evropska komisija je namenila 9,5 milijona evrov za človekoljubno pomoč žrtvam poplav v Bangladešu, Indiji in Nepalu. Strokovnjaki za nujno pomoč iz Urada Komisije za človekoljubno pomoč (ECHO), ki so trenutno na prizadetih območjih, se bodo kmalu vrnili in z agencijami za nujno pomoč sodelovali pri financiranih operacijah. Nujna pomoč zajema predvsem razdeljevanje obrokov hrane, zagotovitev pitne vode, zatočišč in zdravstveno oskrbo, zlasti za preprečitev izbruha bolezni, prenosljivih z vodo. PRED GALLUSOVIM KONCERTOM V nedeljo, 15. septembra bo imel Slov. pevski zbor Gallus zopet koncert. Zanj je med rojaki veliko zanimanje. V zvezi s tem koncertom je imel urednik Svobodne Slovenije s pevovodjem Gallusa g. dr. Julijem naslednji razgovor: V.: Imamo vtis, da je za letošnji „Gallusov" koncert večje zanimanje, kot prejšnja leta. Ali bi nam lahko povedal, kaj je po tvojem mnenju temu vzrok? O.: Razloga za to sta lahko dva. Čim večji je časovni razmah, ki nas loči od dneva naše ločitve od doma, tem večja je želja po vsem našem domačem, zlasti po vsem lepem. Naša pesem je in bo ostala v srcu slehernega našega človeka najljubša vez z domom. Zato vsaka prireditev naših organizacij privabi več obiskovalcev, če je v program uvrščeno tudi petje. Torej ni nič izrednega, če je za prireditev, ki obeta samo petje, zanimanje toliko večje. Drugi razlog pa vidim v zboru samem. V kratkem bo poteklo devet let, kar „Gallus" dela. Neumorno, poln idealizma in žrtev, vztraja v svojem delu kljub težavam, ki se mnogokrat pojavljajo, v polni zavesti važnosti in pomembnosti takega dela. ... SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Lojzeta Dolinarja in njegove žene ge Barbare, roj. Lavrenčič, se je 26. avgusta t. l. rodila hčerka. V družini g. Jožeta Markovič in njegove žene ge Tilke, roj. Avguštin so dobili sina Janeza, družino g. Janeza Jereba in njegove žene ge Lojzke, roj. Urbančič je pa razveselila hčerka Hirda. Srečnim družinam naše čestitke. LANUS V zadnjem času so se družine v Slovenski vasi pomnožile in sicer s samimi hčerkami. Tako se je rodila hčerka v družini Pelana Franca in njegove žene Danice, roj. Strle. Razveselila je hčerka tudi Hočevarja Jožeta ter njegovo ženo Majdo, roj. Markež. Preteklo nedeljo se je pa tudi v družini Henrika Bregarja in njegove žene Marije, roj. Starc rodila punčka, katere so starši in bratca zelo veseli. Čestitamo vsem srečnim staršem. BERAZATEGUI V družini g. Mihe Omahna in njegove žene Manice, joj. Cvetko, so pretekli teden dobili krepkega sinčka. Čestitamo. SAN JUSTO Uspela uprizoritev Svojeglavčka Farni oder v San Justo nas je v nedeljo popoldne povabil na veseloigro s petjem v 5. dejanjih Svo-jeglavček. Ljudje so se v vabilu odzvali. Veliko dvorano napolnili. Sedeži so bili vsi zasedeni in tudi stalo jih je veliko. Med gledalci je bilo videti stare in mlade ter veliko otrok, dokaz, da naši ljudje radi pridejo na igre, ki so bolj vesele vsebine, da se na njih razvedrijo. Zato bi bilo želeti, da nam Farni oder priredi še več takšnih predstav. Igralci so bili naslednji: Potokar Anton, gostilničar ,,na Planini" g. Ivan Zupanc; Potokar Meta, njegova žena ga. Cilka Cestnikova; Polonca, njuna hči gdč. Fanika Grumova; Tone, gorski vodnik g. Ivan Fajfar; Izak Kohn, turist iz Zagreba g. Izidor Kastrevc; Jože, hlapec pri Potokarju g. Lojze Kovačič; Cila, dekla pri Potokarju gdč. Anica Zupančeva in Jure, vaški navi-hanec g. Peter Kastrevc. ... MIRAMAR V družini g. Janeza Zgonc in ge. Amalije, roj. Marolt, se je 3. junija rodila hčerka Marija Ladi. V družini g. Ivana Zajc in njegove žene ge. Marije, roj. Škulj so pa 5. julija dobili sina, ki je pri krstu dobil ime Silvo Albert. Srečnim družinam naše čestitke. Svobodna Slovenija, 5. septembra 1957 - št. 36 RESUMEN DE ESTA EDICION MEMORIA SELECTIVA Meses atras se bautizo al aeropuerto de Ljubljana con el nombre de Jože Pučnik, hombre clave en la indepen-dencia eslovena. Este hecho levanto polvareda. ^Por que ese nombre? Al respecto, el presidente J. Drnovšek propuso que se deje de lado la historia y se mire hacia delante, porque, ^que van a pensar los extranjeros? El autor del art^culo se pregunta, por que ese mismo cuestionamiento no se hace con plazas y calles que llevan, por ejemplo, el nombre de Tito. O de otros personajes que formaron parte del regimen comunista y que colaboraron en las matanzas de la posguerra. Igualmente sucede en referencia a la independencia, deben ser o^das todas las posiciones; pero jdesgraciado aquel que propone el mismo tratamiento para los hechos relacionados con la segunda guerra mundial! No faltan testigos que en camara declaran con gran detalle hechos sucedidos entonces. Pero, si se les pregunta acerca de las v^ctimas tras la guerra; no recuerdan nada. Se les ha borrado la memoria. Actualmente, se descubren cientos de fosas comunes, pero igualmente siguen sin recordar. (Pag. 1) MARIJA POMAGAJ El 1° de septiembre se celebraron los 100 anos de la coronacion de la imagen de Marija Pomagaj (Mar^a Auxiliadora), en la bas^lica de Brezje. El por entonces obispo de Ljubljana, Anton Bonaventura Jeglič se decidio a coronar a la Virgen y al nino Jesus, por la especial adoracion que despertaba entre los fieles la imagen realizada por Leopoldo Layer en Brezje. En el centenario, los fieles llenaron la bas^lica y sus alrededores. Antes de iniciar la misa, se realize una peregrinacion con la imagen. El oficio religioso fue precedido por el cardenal Rode y estuvo acompanado por arzobispos, obispos y sacerdotes. Pidamosle a Mar^a Auxiliadora que nos proteja y nos acompane. (Pag. 1) CAMBIOS EN EL GOBIERNO El premier esloveno Janez Janša acepto la renuncia de tres de sus ministros: Andrej Bručan, de salud; Janez Božič de vialidad; y Jure Zupan de educacion superior, ciencia y tecnolog^a. En rueda de prensa el primer ministro califico a los mandatos como satisfactorios, ya que se alcanzaron cambios significativos en dichas areas. Aclaro, que en este momento el gobierno entero se esta preparando para presidir la UE y no hay tiempo para esteriles discusiones con la oposicion. Al ser consultado Zupan dijo que su paso al costado se debe a una reestructuracion del gobierno y es normal que esto suceda en las democracias. (Pag. 1) EL SANTO ROSARIO El mundo de hoy parece no tener tiempo para la oracion, pero la prueba que desterro esta creencia se produjo el 29 de julio cuando mujeres y hombres se reunieron en la iglesia eslovena de Marija Pomagaj, para el encuentro del Rosario viviente. La Madre de Dios hace 90 anos, se presento a tres pastores y les encomendo que todos los d^as rezaran el santo rosario. Esto ocurrio en Fatima. El rosario, dijo Mar^a, es un arma fuerte para salvar al mundo. Para que los deseos proclamados por Mar^a a los pastores se hagan realidad, los presentes rezaron con gran fe el rosario frente al Sant^simo. Durante el sermon, el sacerdote continuo exponiendo los mensajes de Fatima. El movimiento del rosario viviente acoge a 716 mujeres y 197 hombres tanto de la Argentina como de Eslovenia, Canada y los Estados Unidos. Invitan, a que el numero se acreciente. (Pag. 3) EL SENTIDO DE LA VIDA La madre Teresa de Calcuta dec^a que si no vives para el projimo, tu vida no tiene sentido. Jesus fue su ejemplo, y ella continuo por la senda marcada. Ayudar a quien lo necesite, pensar no solo en uno mismo sino en el otro, ... permitir que nuestras virtudes beneficien a los demas. Es decir, vivir como hermanos y compartir. Con esta sencilla premisa puedes darle sentido a tu vida. Las grandes personas, como la madre Teresa, comprenden que los dones fueron recibidos gratuitamente y por ello deben ser entregados a los demas. La felicidad esta en compartir y no esperar nada a cambio. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Marjetka Šabič Mavrič, Adolf Škrjanc, Matjaž Omahna, Metka Mizerit in Tatjana Pipan. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 120, pri pošiljanju po pošti pa $ 160; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-8259 — E-mail: info@vilko.com.ar O