NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 27 - LETO 51 - CEUE, 4. 7. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Sovraštvo močnejše od ljubezni Otroci so večkrat žrtve ločenih staršev. Tema tedna na strani 19. KOMENTAR So Celjani oglušeli? Stran 17. GOSPODARSTVO Aureini grobarji. Stran 7. ŠPORT Vsak teden Atlanta 96. Stran 15. GLASBA Koncerta leta v Sloveniji. Stran 31. POLETNA AKCIJA Nagradni kviz Atomske toplice. Stran 9. Kurniki in zajcniki na udaru Je za prepir na Cinkarniški poti v Celju kriva res samo reia zaicev in kokoši? Stran 11. Maratonec pri sedemdesetih letih Reportaža o Ivanu Kregarju izTrnovelj, ki se ne ustraši nobenega maratona. Stran 16. 2 DOOOMI NOVI TEDNIK KOMENTIRAMO odpovedala morala Celjski svetniki so na torko- vem zasedanju Mestnega sveta na predlog župana Jožeta Zimska obravnavali sklep o zadržanju objave odloka o pro- računu Mestne občine Celje. V odloku namreč ni bilo natanč- no opredeljeno, od kod vzeti nekaj manj kot deset milijonov tolajev za financiranje klubov svetnikov, zastopanih v mest- nem svetu, in nekaj več kot štiri milijone tolarjev za vrtce, kar so z amandmaji sprejeli svetniki na zadnji seji. Sporno je, da celjski občin- ski proračunski primanjkljaj znaša 250 milijonov tolarjev. Dodatnih dobrih 14 milijonov tolarjev znotraj proračuna ni mogoče dobiti tako, da bi kate- remu od proračunskih porab- nikov kaj vzeli, zato je edina možnost, da se namensko še poveča proračunski primanj- kljaj. Odbor za finance in pre- moženjska vprašanja je svetni- kom predlagal, naj že sprejeti amandma o nekaj manj kot desetih milijonih tolarjev za klube svetnikov razveljavijo, ker bi bilo zelo neodgovorno še poslabšati že tako katastrofa- len finančni položaj občine, kot seje izrazil Bernard Krivec, ki odboru predseduje. Somiš- ljenike je našel le v celjskem županu Jožetu Zimšku in svo- jih treh strankarskih kolegih iz vrst Demokratične stranke upokojencev, pa v Jožefu Smo- dili, ki v mestnem svetu pred- stavlja Slovensko nacionalno stranko, Miru Trbovcu, ki je eden od svetnikov iz vrst so- cialdemokratov in Marjanu Kranjcu, ki je iz vrst Liberalne demokracije. Vseh ostalih 22 svetnikov je glasovalo zato, da naj se proračunska izguba po- veča za dobrih 14 milijonov tolarjev. Štirje milijoni, ki jih bodo dobili od te pogače vrtci, so tako le pesek v oči tistim naiv- nežem, ki mislijo, da večino svetnikov zares skrbi njihov po- ložaj. S tem, ko so si za klube svetnikov izglasovali slabih de- set milijonov tolarjev, ne da bi jih zanimalo, od kod jih vzeti, so namreč pokazali, da njim samim nekaj hudo manjka. Morale. Bernard Krivec jim je orisal, kako zelo je mestna ob- čina na vseh mogočih koncih privila davkoplačevalce in dru- ge, da bi od njih iztisnila še zadnje tolarčke za občinsko blagajno, in jim obrazložil, da občina ni dolžna financirati klubov svetnikov, zato naj se vzdržijo tega denarja. Toda žvenket denarcev je večino pre- mamil in jih naredil gluhe za razumne besede. S svojim glasovanjem so svetniki nenazadnje storili sla- bo predvolilno potezo, saj očit- no močno podcenjujejo obča- ne, ko mislijo, da bodo le-ti pred volitvami verjeli njihovim visokoletečim obljubam, na- menjenim izboljšanju položa- ja malega človeka. NATAŠA GERKEŠ Odprli najzahtevnejši del Slovenilce Minuli četrtek je v Dramljah minister za okolje in prostor Pavle Gantar slovesno odprl 10,9 kilometra dolg avtocestni odsek od Dra- melj do Slovenskih Konjic. Gradnja tega odseka je bila zahtevna, saj sta na njem dva predora, trije viadukti, štirje mo- stovi ter en podvoz. Celoten odsek je stal šest milijard 565 milijonov tolarjev, zgradili pa so ga delavci Cestnega podjetja Celje, SCT v sode- lovanju s podizvajalci, GIZ Gradiš in Pionir. Odsek Dramlje - Slovenske Konjice je že šesti avtocestni odsek, ki je dokončan in predan prometu v okviru uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Slove- niji. »Cesta smrti« pa s tem še ne bo veliko pridobila na varnosti, saj je sedaj potrebno obnoviti stara pasova. Obnova starih predor- skih cevi Pletovarje in Golo rebro, obeh starih viaduktov (Skedenj 1 in 2) in mostu med njima ter vozišča, ograj in opreme teh objektov bo v celoti končana junija 1997. Že konec oktobra letos pa naj bi bila dograjena celotna štiripasov- nica med Slovensko Bistrico in Arjo vasjo. P.P. Direktor Darsa Jože Brodnik je na otvoritvi povedal, da bodo do junija 1997 obnavljali staro i polovico avtoceste, zato bo promet delno še vedno speljan dvosmerno po dveh voznih pasovih.' Zaradi tega bo še vedno potrebna previdna vožnja. Septembra prihodnje leto pa naj bij dokončali tudi avtocesto skozi Savinjsko dolino med Arjo vasjo in Vranskim. j Kamnolom v Pecovitiku zapira vrata Približno tri tisoč krajanov Zagrada že več let naslavlja na vodilne v občini Celje zahteve o zaprtju kamnoloma v Pečovniku. Občinska skupščina je že pred šestimi leti sklenila, da ga je treba najkasneje v dveh letih zapreti, pa se to ni zgodilo. Zakaj in*kdo je za to kriv, hočejo vedeti svetniki Mestne občine Celje do naslednje seje, ki bo 25. julija. Sicer pa so svetniki tudi sklenili, v skladu z željami krajanov, da naj kamnolom v Pečovniku preneha obratovati do 30. septem- bra letos, do takrat pa mora upravljavec kamnoloma pri celjski Upravni enoti vložiti tudi vlogo za izdajo odločbe o prenehanju delovanja kamnoloma. N.G. Čudne odločitve Slovensicili železnic Slovenske železnice name- ravajo ukiniti železniško prometno vozlišče v Celju, ki je največje v Republiki Slo- veniji. Pravzaprav ni povsem jasno zakaj, kljub temu pa so celjski svetniki v torek o tem razpravljali in sklenili, da se s tem ne strinjajo in da proti temu ostro protestirajo. »Občinski svet Mestne obči- ne Celje se zaveda, da vsi ne- gativni posegi na področju že- lezniške infrastrukture na ob- močju knežjega mesta Celje lahko povzročijo nepopravlji- ve posledice za njegov nadalj- nji razvoj,« se zavedajo v Mestni občini. S tem bi bilo namreč Celje gospodarsko pri- krajšano za pomembno insti- tucijo na področju železniške infrastrukture, ocenjujejo. Ta ukrep je še posebej nerazum- ljiv, ker se govori o ponovnem oživljanju gospodarstva, višje- ga in visokega šolstva v Celju, če bi ukiniU železniško pro- metno vozHšče, pa bi izgubili tudi dragocena visoko stro- kovna delovna mesta, so zapi- sali v sklep, s katerim bodo seznanili vodstvo Slovenskih železnic, Ministrstvo za pro- met in zveze ter Državni zbor. N.G. PO DRŽAVI Opozorila iz BiH UUBUANA, 28. junija (Delo) - Potem ko je slover^ ska vlada sprejela odločitev o uvedbi vizumov za držav Ijane Bosne in HercegovI ne, ki je začel veljati 1. juli ja, je predsednik vlade Bil Hasan Muratovič naslovi na premiera Janeza Di novška pismo, v katerem opozarja na negativne pck sledice te določitve. Priča kuje, da bo to slabo vplival( na razvoj ekonomskih od nosov in vključitev sloveq skega gospodarstva v obno vo BiH. Povračilnih ukre pov z vizumi pa vlada Bil ni uvedla. Slovenska odlo čitev se sklicuje na vizurn sko politiko držav podpi snic schengenskega spora zuma in podpis pridruži tvenega sporazuma z EU. Sindilcalno premoženje UUBUANA, 2. julija Na redni seji državneg zbora je poslancem naj ve časa vzela razprava o deli tvi premoženja nekdanjega sindikata. Skupiha poslari cev SDS je namreč predla gala - ker se sindikati sani o tem niso uspeli dogovorit; - da problem rešijo s poseb nim zakonom, po kateren bi bili vsi reprezentativn sindikati na ravni državi^ upravičeni sodelovati pi upravljanju s premože njem, ne le ZSSS. Ta upcs rablja premoženje, ki n pripada samo njim, so melj nili predlagatelji. Zakonsl^ rešitvi je nasprotovala sam« ZLSD, sicer pa so predlo; sprejeli v prvem branju. Kandidat brez izicušenj UUBUANA, 2. julija Opozicijske stranke so izra žile presenečenje ob pred logu, da je dr. Davorin Kra čun kandidat za novega zu nanjega ministra. Menijo da nima diplomatskih izku šenj in da ga zato te strank ne bodo podprle. j Petanvpolcoj UUBUANA, 2. julija -1 vodstvu RTV Slovenija j prišlo do spremembe. Svd RTV je namreč sklenil, di dosedanjemu glavnemu di rektorju Žarku Petanu pre neha funkcija zaradi odhd da v pokoj, čeprav mu man dat še ni potekel. Za tri me sece so imenovali vršile dolžnosti inž. Petra Mori ja. Sodni svet o Deisingerju UUBUANA, 2. julija Sodni svet Republike Slov« nije je obravnaval odločite državnega zbora, s kater je zavrnil predlog, da bi trajni mandat za sodnik vrhovnega sodišča izvoli Mitjo Deisingerja. Svet j državnemu zboru ponovn predlagal, naj Deisingerj imenuje, saj je neutemelj« no, brez strokovnih argt mentov, zavrnil njegov kandidaturo. Voščila Konjicanom Na slavnostni akademiji ob 850-letnici Slovenskih Konjic se je zbralo več tisoč ljudi ^ Zbranim spregovorila župan Janez Jazbec in predsednik Milan Kučan. v petek je bila na konjiškem štadionu osrednja slovesnost ob praznovanju 850-letnice prve omembe Slovenskih Konjic in prazniku občine. Na njej je nastopilo 850 otrok, zbrano množico, med katero so bili tudi številni slovenski župani, pa sta nagovorila konjiški župan Janez Jazbec in predsednik države Milan Kučan. Janez Jazbec je v svojem nagovoru povezal zgodovin- sko hrepenenje ljudi, ki tod živijo, po svobodi in samostoj- nosti, ki jo je dočakala šele naša generacija Milan Ku- čan, ki so mu že popoldne temeljito predstavili konjiške znamenitosti, pa je ob čestitki za občinski praznik in dan dr- žavnosti dodal: »Slovenci smo nenavadni ljudje. Za praznik smo si sami priskrbeli darilo, šele z obilo dela pa bo rodilo sad.« Ko je govoril o pomenu podpisa pridruženega člans- tva k Evropski uniji, je posebej poudaril, da bomo v Evropi uspešni šele, če bomo najprej dosegh soglasje doma o tem, kaj sploh želimo in hočemo. Ob številnih čestitkah Konji- canom za praznik je Drago Medved predstavil jubilejno vinsko polnitev podjetja Zlati grič, ko je izzvenel tudi kultur- ni program, pa se je, tako kot skoraj vsak dan Konjiškega tedna, pričela zabava. Te mi- nuli teden res ni manjkalo, saj so se vrstili dnevi za najmlaj- še, planinski dan, dan ljudskih običajev in folklore, v soboto so se krajevne skupnosti po- merile v igrah brez meja, ker ni bilo poslušalcev, pa je od- padla prireditev Konjičani Ko- njicanom, na kateri bi se naj predstavili znani Konjičani. Pestra je bila tudi nedelja, ko so se poleg gasilcev zbrali še konjeniki in ribiči, na slav- nostni seji pa se je sestal ko- njiški občinski svet. HW^^^M MBP, Foto: P.P. »Zdravja in družinskega razumevanja voščim, dragi Konjičani. To je temelj vsega drugega,« je zaključil čestitke ob občinskem prazniku in 850-letnici Konjic Janez Jazbec. JVI TEDNIK DOGODKI 3 Komunala V enih rokah pretekli teden so svetniki v občinah Velenje, Šmartno ob paki in Šoštanj sprejeli osnu- tek sporazuma o sklenitvi premoženjsko pravnih raz- merij na področju komunal- ne infrastrukture in Komu- nalnega podjetja Velenje. S tem sporazumom so se svetniki sporazumeli o deležih na skupnem premoženju na področju komunalne infra- strukture, preoblikovanju Ko- munalnega podjetja Velenje in določili osnovne vložke in po- slovne deleže v skupnem pod- jetju in komunalni direkciji. V skladu z že sprejeto, premoženj- sko bilanco so ugotovili, da zna- ša skupno premoženje na po- dročju komunalne infrastruktu- re približno 8 milijard tolarjev. Vtem ima najmanjši, 2,6-odsto- ten delež občina Šmartno ob Paki, občini Šoštanj pripada 14,3 odstotka. Mestni občini Ve- lenje pa 83,1 odstotka skupnega premoženja. Poleg tega se v vseh treh občinah strinjajo, da so komu- nalni sistemi vodooskrbe, to- plovodnega ogrevanja, kanali- zacije in čiščenja odplak, odla- gališče komunalnih odpadkov in pokopališče zaradi enotnega načrtovanja in izgradnje v pre- teklosti nedeljivi in da je najbolj- še, da ostanejo v upravi skup- nega upravljavca. V sporazumu je nadalje še določeno, da se Javno podjetje Komunala v skladu z zakonom preoblikuje v javno podjetje, družbeniki so vsi podpisniki sporazuma, ki bodo ustanovili tudi komunal- no direkcijo. S sprejemom sporazuma, do- končno ga bodo sprejemali svetniki v vseh treh občinah na naslednjem zasedanju, bo po- novno vzpostavljeno normalno delovanje komunalnega siste- ma. Sicer pa se je ob sprejema- nju osnutka sporazuma največ vprašanj postavljalo v zvezi s komunalno direkcijo, katere ob- lika in delovanje še ni določeno. U.S. Velenje izgubilo dušo Svetniki zaradi neprimerne lokacije proti gradnji cerkve Velenjski svetniki so se na zadnji seji po dolgotrajni, čus- tveni razpravi odločili, da ne bodo začeli ponovnega po- stopka za spremembo dela srednjeročnega plana, kar bi omogočilo pravne zasnove za gradnjo cerkve s spremljajoči- mi objekti. Največja težava se pojavlja zaradi lokacije, saj naj bi cer- kev stala pod vilo Herberstein, prostor pa je rezerviran za re- kreacijske namene. Dogovarja- nja o gradnji se vlečejo že od leta 1993, lani pa so aktivnosti zaradi napačno vodenega po- stopka zastale. Upravna enota Velenje je izdala negativno od- ločbo, za mnenje so zaprosili tudi ministra Pavla Gantarja, na podlagi tega pa so svetniki kluba SKD na torkovi seji pred- lagali spremembo dela sred- njeročnega prostorskega plana. »S cerkvijo bi mesto Velenje dobilo center, kjer bi bile raz- lične aktivnosti, saj vemo, da je mlado mesto, ki nima duše. Želja ljudi je, da bi cerkev stala na tem mestu, to dokazu- je tudi pripravljenost rudarjev, da bi za gradnjo objekta pris- pevali delovni dan,« je pobu- do utemeljeval Anton Lovrec. Vmes je bilo slišati precej raz- prav na temo neusklajenosti in različnih tolmačenj sloven- skih zakonov, svetniki so se strinjali, da gre pri tem za politično odločitev ter se spra- ševali o videzu sakralnega ob- jekta. »Ni vprašanje, cerkev da ali ne, temveč cerkev na tem prostoru ali ne,« je bistvo te- žav razložil župan Srečko Meh ter dodal, da je v Velenju več primernih lokacij za gradnjo. Nekateri svetniki so temu nasprotovali, češ da gre za cer- kev, ki si zasluži reprezen- tančni prostor, in da bi bilo žaljivo, če bi cerkev postavili »za plot«. Slišati je bilo tudi več zahtev, da bi se lotili vseh prostorskih planov, saj ta, ki naj bi ga spremenili, velja do leta 1990. »Dokler bom jaz predstojnik urada za okolje in prostor, bomo delali po zako- nih, pa čeprav slabih,« je pribil Marko Vučina in podučil svetnike, da bodo itak oni o vsem odločali, saj bi gradnja cerkve na tem prostoru prine- sla s sabo še veliko drugih sprememb. V končnem glaso- vanju, potem ko so zavrnili poimensko glasovanje, so svetniki s 9 glasovi za, 4 proti in 14 vzdržanimi v bistvu zavr- nili možnost gradnje sakralne- ga objekta pod vilo Herber- stein. URŠKA SELIŠNIK Velenjski svetniki so se od- ločili, da bodo podelili grb Mestne občine Velenje Šol- skemu centru in Centru za vzgojo, izobraževanje in us- posabljanje. Plakete bodo prejeli Območna obrtna zbornica. Moški pevski zbor Društva upokojencev, Karel Seme in Anton Seher. Verouka v šoli ne bo Svetniki v Štorah nisp podprli pobude staršev Starši devetnajstih otrok, ki so doma v Štorah in obi- skujejo prvi letnik verouka na Teharjah, so podpisali prošnjo, da bi jim na šoli v Štorah omogočili poučevanje verouka. Svojo pobudo so na- slovili na občinski svet Štore, ki je o njej razpravljal, ven- dar je ni podprl. Starši lUjvoliia;, . 22 otrok, ki obiskujejo prvi letnik verouka na Teharjah, so pobu- do utemeljili s prometno var- nostjo otrok, ki so na poti iz Štor do Teharij ogroženi, saj hodijo ob magistralki v času največjega pretoka prometa skozi kraj. Ogroženi so najm- lajši, zato so za najnižje razre- de predlagali, da bi otrokom omogočili obiskovanje verou- ka na štorski osnovni šoli. Poučevanje bi se začelo prib- ližno pol ure po rednem šol- skem pouku, s čimer se je strinjal tudi teharski župnik. Svojo vlogo pa so še podkrepi- li s primerom iz šole v Hrušev- cu pri Šentjurju, kjer so ta problem rešili tako, da so otro- ci v minulemi šolskem letu v šolskih prostorih obiskovah poučevanje verouka. Ravnatelj štorske osnovne šole Vlado Novak je občinske- mu svetu pojasnil, da letos sprejeti zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- braževanja v javnih šolah ne dovoljuje konfesionalne de- javnosti. Zato tudi občinski svet pobude staršev ni podprl, saj ima po besedah štorskega župana Franca Jazbeca po novem vse pristojnosti mini- strstvo za šolstvo in bi torej samo minister lahko dal pozi- tivno mnenje k pobudi star- šev. Poleg tega župan meni, da problematika ni tako pereča, saj bi lahko vsi, ki živijo na levem bregu Voglajne, svoje otroke pošiljali k verouku v Kompole, kjer ga poučujejo ob sobotah, promet do tja pa je precej manj gost, kot do Te- harja. Vsi argumenti, na kate- re se podpisniki sklicujejo, to- rej po mnenju svetnikov nima- jo take teže, da bi morala obči- na predlog podpreti. Nena- zadnje gre le za 19 otrok od skupno 46 prvošolcev, kolikor jih obiskuje štorsko šolo, meni župan Jazbec. ■■MM—««« TC PO SVETU Napad na ameriško oporišče v mestu Dahran v Savdski Arabiji je pred oporiščem ameriške vojske odjeknila močna eksplozija, ki je po- vsem uničila osemnadstrop- no stavbo, v kateri so prebi- vali ameriški vojaki. Ob tem ;e življenje izgubilo 19 voja- kov, okoli 400 pa je bilo ra- njenih. Napadalci so razstre- livo (ki je povzročilo krater s premerom 28 metrov in glo- bine 11 metrov) najverjetneje podtaknili v tovornjak-cister- no. Atentatorji še niso po- vsem znani, saj sta odgovor- nost za napad prevzeli kar dve, doslej neznani organiza- ciji Hezbolah-Zaliv in Legija mučenikov Abdulaha Hu- zaifija. Savdske oblasti so za- to za koristne informacije o napadalcih razpisale 2,6 mili- jona dolarjev nagrade. Zadnji napad na ameriške vojake na Bližnjem vzhodu je najhujši po letu 83, ko so jih v Bejrutu ubili 241. Sicer pa je novem- bra lani v napadu v savdskem glavnem mestu Riadu življe- nje izgubilo pet ameriških vo- jakov. Napadalce so savdske oblasti obglavile. V tej z nafto najbogatejši državi na svetu živi in dela okoli 35 tisoč Američanov. Od tega je 2.900 vojakov, vključno s piloti, ki po iraški invaziji na Kuvajt leta 90 nadzorujejo območje prepovedi letenja nad južnim Irakom. Vrli G-7 v Lyonu v Lyonu je potekd vrh skupine G-7, sedmih indu- strijsko najbogatejših držav sveta. Kot je bilo pričakovati, so udeleženci iz ZDA, Japon- ske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Kanade in Italije, največ pozornosti namenili boju proti terorizmu. V de- klaraciji o terorizmu (precej je bilo govora o napadu v Savdski Arabiji) so se med drugim dogovorili, da bo se- stanek skupine G-7 o kon- kretnih ukrepih za boj proti terorizmu potekal čez tri ted- ne v Parizu. Enotnost držav je pokazal tudi ameriški pred- sednik Clinton, ki je dejal, »da napad na enega od nas pomeni napad na vse nas« in predlagal, da bi ZDA drža- vam, ki jih terorizem najbolj ogroža, dale na voljo sredstva za odkrivanje in zaščito pred vse močnejšimi eksplozivni- mi sredstvi. Državniki so go- vorili tudi o perspektivah svetovne gospodarske rasti, glede na razkorak med Evro- po in ZDA, pa tudi o posledi- cah globalizacije politike za- poslovanja in o zmanjšanju dolga najrevnejših držav. Po- govor, ki se ga je udeležil tudi ruski premier (Japonska je ostro nasprotovala morebitni vključitvi Rusije ali Kitajske v G-7), je potekal tudi o BiH ter o bližnjevzhodnem mirov- nem procesu po izvolitvi pre- miera Netanjahuja. Karadžic se mora umakniti Voditelji G-7 v Lyonu so med pogovori o BiH največ pozornosti namenili zahte- vam za umik vodje bosan- skih Srbov Karadžiča. Dr- žavniki so si bili enotni, da se mora vožd s Pal, v skladu z daytonskim sporazumom, nemudoma umakniti s poli- tičnega življenja. V nasprot- nem primeru ni izključeno, da se bodo bosanski Srbi (in morda celo tisti v Beogradu) spet soočili s sankcijami mednarodne skupnosti. Ka- radžic, ki so ga ravno ob kon- cu vrha v Lyonu vnovič izvo- lili za predsednika Srbske demokratske stranke, se je pripravljen odreči kandidatu- ri na volitvah v BiH 14. sep- tembra, vendar pa za to po- stavlja določene pogoje. Med drugim zahteva status države za samooklicano Republiko srbsko in zahteva, da mesto Brčko ostane pod nadzorom bosanskih Srbov, kar je po- vsem v nasprotju s sporazu- mom iz Daytona. Medtem, ko mednarodna skupnost zahteva Karadžičev odstop se je v Haagu na sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije začelo javno zaslišanje proti Kara- džiču in generalu Mladiču. Na njem so predstavili obe obtožnici. Prva zadeva vlogo Karadžiča in Mladiča skozi celotno vojno, predvsem kar zadeva etnično Čiščenje. Dru- ga pa ju bremeni vpletenosti pri pokolu Muslimanov po padcu Srebrenice lani poleti. Vendar pa zaradi odsotnosti obtožencev sodišče ne bo izreklo niti razsodbe niti kazni. irska predseduje EU s 1. julijem je Irska od Italije prevzela predsedni- kovanje Evropski uniji, ki ga bo 1. januarja prihodnje leto predala Nizozemski. Pred- nostna naloga Dublina v tem obdobju bo revizija Maa- strichtskega sporazuma o de- lovanj u petnajsterice. Z njim naj bi tudi utrdila pot k skup- ni evropski denarni enoti. Ir- ska je namreč poleg Luksem- burga edina od držav EU, ki nekako izpolnjujejo zahtev- ne kriterije za to. Proračunski primanjkljaj Irske znaša na- mreč le 2,4 odstotka, stopnja gospodarske rasti dosega de- vet odstotkov, kar se tiče inf- lacije pa so cene lani poskoči- le le za dva odstotka. Irska centralna banka je zato pre- pričana, da bo do leta 1999, z rahlim znižanjem monetar- nih kriterijev, v Evropi mogo- če uvesti euro. Dublin si bo tudi prizadeval za tesnejšo politično združitev Evrope, čeprav s tem tvega spor z Veliko Britanijo, ki je naklo- njena bolj ohlapni zvezi. Ir- ska je tudi napovedala oster boj proti brezposelnosti; tako bo mogoče celo ustanovila evropski odbor za zaposlova- nje, ki bo po moči podoben monetarnemu. Med pomem- bnejšimi vprašanji irskega predsedstva uniji bo tudi boj proti mednarodnem zločinu, predvsem proti trgovanju z mamili in boj proti korupciji. Irski diplomati še obljubljajo, da se bo Dublin zavzel za zaščito manjših držav petnaj- sterice. DAMJAN KOSEC, POPtv Nova sveta KS v občini Mozirje sta dve krajevni skupnosti, Mozirje in Rečica ob Savinji. V obeh so pretekli teden izvolili 9-članska sveta KS. Udeležba na volitvah je bila precej slaba, v Mozirju 46, na Rečici pa 48-odstotna. V Mozirju so novi člani sveta KS Andrej Kranj C, Alojz Zavolovšek, Jure Repenšek, Jože Acman, Roman Čretnik, Miha Kovač, Anton Gračner, Franc Polanšek ml. in Avgust Strnišnik. Na Rečici pa so v svet KS izvoljeni Peter Kolenc, Jelka Štorgelj, Vincenc Jeraj, Vinko Rakun, Jože Kramer, Jože Grudnik, Jože Žlebnik, Janko Žunter in Vojko Krivec. US Projekt za Gasilski dom Na zadnji seji občinskega sveta v Lučah so svetniki največ pozornosti namenili sredstvom za Krajevno skupnost Solčava, vendar se o višini niso dokončno sporazumeli. To naj bi storili prihodnji teden, ko bodo na to temo sklicali izredno sejo sveta. Sicer so lučki svetniki precej pozornosti namenili tudi dotraja- nemu Gasilskemu domu in se soglasno odločili, da je potreben popravila. Na seji so sprejeli idejni projekt za ureditev Gasilskega in Kulturnega doma, za ureditev pa bodo potrebovali približno 600 tisoč mark. Občina ima za popravilo seveda premalo sred- stev, zato računajo tudi na republiško pomoč. US 4 DOGODKI NOVI TEDNIH Prvo srečanje Zlati grbi zaslužnim Na gradu Tabor v Laškem je bil sprejem ob dnevu policije v počastitev 27. junija, dne- va policije, je načelnik Uprav- ne enote Laško Aleksander Sa- bolčki skupaj z laškim in ra- deškim županom Petrom Hra- steljem in Janezom Zahrastni- kom v torek pripravil sprejem za policiste in predstavnike obeh občin, ki se ga je udeležil tudi načelnik Uprave za notra- nje zadeve Celje Stane Veni- ger. Sprejem lui gradu 1 dLx)r v Laš- kem ni bil pomemben le zaradi počastitve dneva policije, am- pak tudi zato, ker so se na njem pivič po razdelitvi bivše občine Laško uradno srečali predstavni- ki upravne enote in obeh občin- skih uprav. Ker imata obe novo- nastali občini veliko različnih problemov, ki pa bi jih lahko rešili s skupnimi močmi, bi bilo prav, je poudaril Aleksander Sabolčki, da bi bila v prihodnje takšna srečanja vsaj enkrat na leto. Enakega mnenja je bil tudi župan občine Laško Peter Hra- stelj, ki si je zaželel, da bi delo in življenje na celotnem območju upravne enote Laško potekala v čim večjem soglasju, in ugotovil, da se v občini sodelovanje med policijo in občinsko upravo vse bolj krepi. O policiji kot pomembni in- stituciji je govoril tudi radeški župan Janez Zahrastnik in zo- pet poudaril, da v Radečah niso povsem zadovoljni z obstoječo organizacijo policije. Želeli so namreč, da bi v občini zaradi specifičnih razmer imeli policij- ski oddelek in ne le pisarno. Sodelovanje med policijo in obema občinama je kot dobro ocenil tudi komandir Policijske postaje Laško Radislav Gašpa- rič in izrazil precejšnje nezado- voljstvo zaradi slabšanja mate- rialnega položaja policistov. »Svoje naloge smo sposobni in voljni opravljati, tudi za ceno življenja, in zato pričakujemo ustrezno vrednotenje tako pri delu kot v zasebnem življenju. Namesto tega pa smo priče vse pogostejšim napadom na poli- ciste,« je dejal Gašparič. JI, Foto: GK Ob občinskem prazniku, ki so ga Slovenskih Konjicah le- tos prvič praznovali 30. juni- ja, so sklicali slavnostno sejo občinskega sveta. Na njej je konjiški župan Janez Jazbec podelil občinska priznanja - Zlate grbe občine trem izbra- nim občanom. Zlati grb je prejel samostoj- ni obrtnik, lastnik obratoval- nice Oplast, Anton Ofentav- šek iz Tepanja. Z obrtno de- javnostjo predelave plastič- nih mas in izdelave drobnih kovinskih izdelkov je začel pred 27. leti. Dejavnost je us- pešno širil in razvijal in v zadnjih desetih letih povečal število zaposlenih z 8 na več kot sto delavcev. Zdaj je med najuspešnejšimi gospodars- tveniki v konjiški občini. Zgradil je sodobno obratoval- nico in dosegel visokokvaU- tetno proizvodnjo, s tem pa svojim delavcem omogoča kvalitetne delovne pogoje. Anton Ofentavšek si je vrsto let močno prizadeval za raz- voj domačega kraja: kot dol- goletni predsednik krajevne skupnosti Tepanje je s svojim delom in sredstvi veliko pris- peval za izgradnjo komunal- ne infrastrukture in drugih objektov v kraju. Najvišje občinsko priznanje je prejel konjiški arhidiakon monsinjor Ivan Pajk. V letih svojega delovanja je ob dušno- pastirskem poslanstvu vodil ob- sežna obnovitvena dela sakral- nih in ostalih zgradb in jih tako ohranil pred zobom časa. Vodil je obsežne priprave in izvedbo praznovanja ob 850-letnici pra- župnije, velik pa je tudi njegov prispevek ob izdaji zbornika Konjiško, ki ga je izdala na- džupnija in je velikega pomena za vso konjiško občino. Zlati grb je prejel še Konjičan Vinko Zdovc. Z dolgoletnim zapisovanjem pomembnih do- godkov in odkrivanjem zgodo- vinskih dejstev je veliko pris- peval k predstavitvi življenja in dogodkov v konjiški občini v preteklosti in sedanjosti. Z red- nim objavljanjem svojih ugoto- vitev v lokalnem časopisu, nje- govim prispevkom v knjigi 850 let konjiške pražupnije in ak- tivnim delom v Zgodovinskem društvu, je veliko prispeval k temu, da se občanom in dru- gim predstavi bogata zgodovi- na občine. B.Z„ Foto: P.P. Ivan Pajk, Vinko Zdovc in Anton Ofentavšek. Kdo so zaslužni Slalinčani? Pristojna občinska komisija v Rogaški Slatini je za letoš- nja občinska priznanja prejela dva predloga za podelitev naziva častni občan, en predlog za plaketo občine ter osem predlogov za podelitev priznanj občine. Za podelitev naziva častni občan sta domača odbora LDS in SKD predlagala Branka Puclja, direktorja Steklarske šole, oziro- ma Janeza Krašovca, dekana. Občinski svetniki so veliko razpravljali o potrebi po podrobnejših merilih za podelitev najvišjega priznanja, pri čemer so se odločili, da letos naziva častni občan ne podelijo. Z dodatnimi, podrobnejšimi merili naj bi bila prihodnje leto presoja lažja. Po odločitvi občinskega sveta bodo v okviru praznovanja slatinskega občinskega praznika konec julija slovesno podelili plaketo občine Janezu Krašovcu, dekanu, priznanja občine pa Marinki Mastnak, dolgoletni delavki šole s prilagojenim pro- gramom, Karitasu iz Rogaške Slatine ter Silvestru Žgajnerju iz mestne krajevne skupnosti. BRANE JERANKO Občina nima več denarja Ce država ne bo kmalu poslala obljubljene finančne pomoči, bodo v Sedražu morali ustaviti gradnjo nove telovadnice Lani so v Sedražu zgradili novo zgradbo, v katero se je v začetku šolskega leta pre- selila podružnična šola. Do 1. septembra letos bi morala v nadaljevanju objekta zra- sti še nova telovadnica, za katero je občina Laško na- menila v letošnjem proraču- nu 10 milijonov tolarjev, preostanek potrebnega de- narja, 17 milijonov tolarjev, pa bi morala dati država. Na ministrstvu za šolstvo so finančno podporo obljubili že lani ob otvoritvi nove šole, letos pa so z občino podpisali tudi pogodbo, da bodo v Laš- koposlali denar rwjkasneje do konca maja. Gradbeno podjet- je Vikigrad iz Šmartnega, ki je gradilo tudi osrednjo šolsko stavbo, je zato že pred meseci začelo graditi tudi telovadni- co, vendar pa so se stvari ne koliko zapletle. Namesto de- narja je namreč iz ministrstva za šolstvo prišlo sporočilo, da zahtevajo na ministrstvu za finance bolj popolno doku- mentacijo in dokler občina ne bo tega uredila, si ne morejo obetati finančne pomoči. V Laškem so njihovi zahtevi ugodili in prejšnji teden posla- li v Ljubljano vse zahtevane dokumente, že prej pa so do- bili tudi zagotovilo, da bo ob- ljubljeni denar na občinskem računu najkasneje do julija. »Če država tudi prihodnji mesec ne bo poslala denarja, telovadnica v Sedražu do L septembra gotovo ne bo kon- čana,« pravi laški župan Peter Hrasteij, ki se ob tem boji, da do zamude ni prišlo zaradi ne- popolne dokumentacije, am- pak preprosto zato, ker država nima denarja. Čeprav je telo- vadnica v Sedražu že pod stre- ho, se lahko prav kmalu zgodi, da bo izvajalec ustavil gradnjo, saj precejšnji del opravljenega dela še ni plačan. Občinski de- nar, namenjen za novograd- njo, je namreč že pošel, držav- nega še ni, v Laškem pa nimajo toliko denarja, da bi vsaj zača- sno pokrili dolgove. J. INTIHAR PO DRŽAVI Stovlca sodinilcov LJUBLJANA, 26. junija (Delo) - Zaradi slabega delov- nega in materialnega položa- ja in nizkih plač je stavkalo sodno osebje na okrožnih in okrajnih sodiščih. Stavka je trajala eno uro. Zaposleni so zahtevali 30-odstotno pove- čanje količnika, ta zdaj znaša 35.720 tolarjev bruto. Osebni dohodki so nižji od povpreč- nih v državnih organih za 37 odstotkov. Zaposleni v sods- tvu so dodatno v nezavidlji- vem položaju, saj njihove po- godbe o delu vsebujejo tudi prepoved kakršnegakoli dru- gega dela. Nasilje policistov? UUBUANA, 26. junija (Večer) - Tiskovna agencija Reuter je poročala, da je od- bor Sveta Evrope za prepre- čevanje mučenja obsodil domnevno surovost sloven- skih policistov. Na to infor- macijo se je odzvalo ministrs- tvo za notranje zadeve, ki je demantiralo vest. Po njiho- vem delegacija odbora, ki je bila lani v Ljubljani, ni izve- dela za noben primer muče- nja oseb, ki jih je pridržala slovenska policija. ' Medtem se je vodja oddel- ka za tisk SE že opravičil in zagotovil, da Reuterjeva novi- ca ne odseva mnenja Sveta Evrope. Dajatve na breskve UUBUANA, 27. junija (Delo) - Vlada je razpravljala o treh predlogih zakonov in sicer o bančništvu, davku na dodano vrednost in trošari- nah, ki jih pošilja parlamentu v prvo obravnavo. Sprejela pa je tudi dve uredbi s področja kmetijstva: o koncesiji za iz- koriščanje gozdov, ki so v lasti države in s katerimi gos- podari sklad kmetij s] sezono bodo petkratni prvaki začeli v Logars dolini in nadaljevali na RogU, od 16. do 1 avgusta bodo na turnirju v Dunajvarosu, nato Celje pride Fotex, od 28. avgusta do 8. septeit bra bodo igrali na turnirjih v Strassbourgu i Parizu, 14. septembra se bo z derbijem Slovanom začelo novo prvenstvo, osrednja pl reditev ob 50-letnici rokometa s tekmo prc Elgorriagi pa je prestavljena na december. NOVI TEDNIK ATLANTA 1996 15 Žetev bo bogata Predstavitev slovenske olimpijske reprezentance za Atlanto 1996 - Prva skupina na pot že v nedeljo »Ce dežuje, ko ženin jem- lje nevesto, bo letina bogata. In danes dežuje,« je na tor- kov predvečer predstavitev naše olimpijske reprezen- tance za igre v Atlanti ko- mentiral vodja odprave Mar- ko Uešič in na ljubljanskem gradu duhovito povzel števil- na pričakovanja. Slovenija se na največji športni manifestaciji s samo- stojno olimpijsko reprezen- tanco predstavlja četrtič. »Na premierni v Albertvillu smo ostali brez kolajne, v Barcelo- ni smo osvojili dve bronasti, v Lillehammerju pa tri in zdaj je čas, da prekinemo z bronasto dobo. Med olimpiado se ves narod identificira s športniki, tudi naša država ne bo izjema in prepričan sem, da bo že ena kolajna prinesla veliko vese- lja,« je dejal predsednik OKS Janez Kocijančič. Naša odprava se je v sveča- nih oblačilih Mure (nato še v športni opremi Adidasa in Ela- novi za prosti čas) predstavila v praktično popolni zasedbi. Manjkala je samo atletinja He- lena Javornik, ki je že dlje časa v ZDA, olimpijsko oblju- bo je prebral strelec Rajmond Debevec, za športnike, trener- je in spremstvo pa je krajši sprejem pripravil predsednik države Milan Kučan. Izvršni odbor OKS je v ne- deljo zavrnil vse pritožbe okrog sestave naše reprezen- tance. Uvrstitvi je bila najb- ližje Anja Valant, ki je dobila tri glasove, a tudi tri proti odhodu v Atlanto, čeprav je izpolnila normo, s katero bi na ameriških kvalifikacijah zasedla 3. mesto. Reprezentanca s 37 športni- ki osmih panog je rekordna - pred štirimi leti je nastopilo 35 športnikov - in prva skupina se bo v Ameriko odpravila že v nedeljo. V njej bodo večinoma atleti in plavalci, ki se zaradi slabih razmer ne bodo pri- pravljali v Tupelu, marveč na univerzi Oxford v bližini Memphisa. Druga skupina bo odpotovala 16. julija, vrnitev pa bo prav tako potekala v dveh delih. Slovenija je s samostojno ekipo na letnih 01 osvojila dve bronasti kolajni in je skupaj s še štirimi državami na 88. mestu. Iger v Atlanti se bodo prvič v stoletni zgodovini modernih olimpiad udeležile vse države (197), ki so včlanjene v MOK. Za kolajne bodo od 19. julija do 4. avgusta na 542 posamič- nih prireditvah tekmovali v 271 disciplinah, organizatorji so pripravili rekordnih 11 mili- jonov vstopnic in igre v ame- riški zvezni državi Georgiji bo- do znova polne presežnikov. mm ŽEUKO ZULE Rama [e zdrava Po treh tednih uspešna vrnitev Renate Strošek čeprav je Renata Strašek na Portugalskem kopje vrgla le 55,80 m, je bila olimpijska generalka vseeno uspešna. Desna rama je v prvem na- stopu po skoraj treh tednih okrevanja zdržala vse obre- menitve in celjska atletinja bo skupaj s trenerjem Jože- tom Kopitarjem potovala v Atlanto. »Po prvotni odločitvi bi mo- rala na pot že v nedeljo, toda prvi nastop me čaka šele 26. julija in bolj smotrno bi bilo, če bi še nekaj dni ostala doma. Pred četrtkom ali petkom ne bo nič dokončno jasno, zato je tudi negotov moj start na so- botnem mitingu v Velenju. Trener sicer meni, da nastop ni potreben in verjetno se bo- va odločila glede na dnevne okoliščine,« je razmišljala Re- nata Strašek. V Lizboni je tekmovala zelo rezervirano in je zato mnenja, da bo čez tri tedne v formi za mete preko 60 metrov. Inten- zivne terapije v Atomskih to- plicah tudi v naslednjih dneh ne bo zanemarila, prvi pravi trening s kopjem po daljšem okrevanju je v ponedeljek končala brez bolečin in zato je njen optimizem razumljiv. A tudi strah pred novo poškod- bo, ki jih je v zadnjih letih bilo odločno preveč. »V dveh letih sem trikrat morala na operacijo. Lani Ahi- lova tetiva, predlani koleno, leta 1993 komolec, ki sem si ga poškodovala že veliko prej in ne pomnim normalne sezone. Zdaj naj bi imela na kosti izrastke, ki pritiskajo na miši- co in bolečine se menda lahko sčasoma ponovijo. Ko bi vsaj do olimpiade imela mir, če- prav sem vseh tegob z zdrav- jem že pošteno naveličana. Pomanjkanje tekem me ne pe- sti, podobnega mnenja je tudi trener in do konca julija se bom poskušala v miru pripra- viti na uvrstitev v finale,« je dodala naša rekorderka v me- tu kopja. Strupeno sadje W\xQ Kocuvan se je v Lizboni že drugič v mesecu dni zastrupil s sadjem Miru Kocuvanu se je v Liz- boni dokončno uprlo sadje. Sredi maja so v Carigradu želodčne težave povzročile slive, konec minulega tedna na Portugalskem jabolko in v predolimpijskem pričako- vanju se vse bolj nagiba k odločitvi, da se bo v prihod- nje izogibal sadju. mm mm »Kako je bilo v Lizboni? Ta- ko, tako. Glede na okoUščine in lažjo zastrupitev s hrano je rezultat 49,86 super. Prvi dan tekmovanja sem nekako še lahko tekel, drugi dan mi je bilo po rekordnem teku štafete 4x400 m grozno slabo in ko sem spraznil želodec, mi je odleglo. Doma sem že pone- deljkov trening opravil brez težav, po Turčiji pa sem za vrnitev v normalen ritem po- treboval kar dva tedna,« je raz- lagal tekač čez nizke ovire, ki se je letos drugič spustil pod inejo 50 sekund. Kocuvan bo v Atlanto odpo- toval z drugo skupino olimpij- cev in do 17. junija se bo veči- noma pripravljal v Celju. Štar- tal naj bi še v soboto v Velenju (ali v sredo v Vidmu) in nato za •^ekaj dni za osvežitev odšel v tradicionalno bazo na Brdo pri Kranju. Napovedana prenova, celjskega štadiona ga pretirano 1 ne skrbi, čeprav si v zadnjih i dneh seveda najbolj želi miru. >>Poldrugi mesec že govorijo o prenovi in z razkopavanjem lahko počakali še deset dni. ^nasprotnembom zadnje tre- ?*nge opravil v Velenju ali Šentjurju, kajti glavnina stvari ]e tako že za mano in potrebne ^0 le še malenkosti. Razdalje^ do sedme ovire že brez težav pretečem v trinajstih korakih in je le še vprašanje časa, kdaj se mi bo odprlo. Upam, da se mi bo - podobno kot lani na SP v Goteborgu - v pravem trenut- ku in pravem mestu. Na olim- piadi bom že prvo tekmo 29. julija tekel na vse ali nič, saj je vsaka preračunljivost odveč,« napoveduje Miro Kocuvan, ki ga bo v Georgiji spremljal oče- trener. Blizu rekorda Gregor Cankar z 827 cm potrdil odlično formo »Državni rekord v Inns- brucku je bil vrhunec prvega dela sezone. Zdaj sem v zad- njem ciklusu olimpijskih priprav, na pokalu Bruno Zauli bom skakal iz polnega treninga in zato bodo moji skoki nekoliko krajši, a še vedno preko osmim metrov,« je pred tedni razmišljal Gre- gor Cankar in se uštel. Na univerzitetnem štadionu sredi Lizbone je Celjan pred slabima dvema letoma postal mladinski svetovni prvak, ko- nec tedna pa je postal najboljši udeleženec prvoligaškega tek- movanja za pokal Bruno Zau- li. Njegova serija je bila vrhun- ska: 810, 814, 827 in 819 cm, v peti seriji ga je poneslo še dlje, preko državnega rekorda (830 cm), toda skok je bil zaradi prestopa neveljaven. »Vsaka šola nekaj stane. La- ni se mi je zalomilo na največ- jem tekmovanju, letos že na mitingu v Goteborgu in pri odmeri zaleta sem postal še bolj pozoren. Prestopov je vedno manj, forma je prava in ustahl sem se pri skokih čez osem metrov,« pravi Cankar, ki je letos na prostem že skoraj dvajsetkrat presegel magično osmico in tako učinkovito opravil z ločnico med pov- prečjem in elito. Cankar je v primerjavi z lan- sko sezono napredoval v vseh pogledih, pridobil na mišični masi, hitrosti in samozavesti. Nove dejavnike je hitro pove- zal v celoto, že nekaj časa je njegov rekordni skok med naj- boljšo deseterico letošnjih re- zultatov na svetu (vodilni do- sežek ima njegov vrstnik Beckford z 852 cm), toda z olimpiado se ne obremenjuje. »Želim si uvrstitve v finale in če bom skočil manj kot 780 cm, bom silno razočaran.« Maratotn v savni Helena Javornik bo danes tekla v Atlanti V neke vrsti olimpijski iz- vidnici sta maratonka Hele- na Javornik in trener Borut Podgornik že od sredine ma- ja na pripravah v ZDA in atletinja bo danes nastopila na 10 km dolgem teku po ulicah Atlante, ki bo v celoti speljan po progi za olimpij- ski maraton. Zrečanka je minuli teden iz New Mexica »skočila« v Lizbo- no in zaradi nesmiselnega re- prezentančnega nastopa na 5000 m (na devetkrat krajši progi!) izgubila skoraj teden dni priprav. Glavnino trenin- gov je doslej posvetila pred- vsem teku čez hribe, saj je tudi olimpijska proga zelo raz- gibana in povsem raven je praktično le uvodni in zaključ- ni del, ki je že po tradiciji na štadionu. »Vremenske razmere so v Atlanti že zdaj neznosne. Temperature so okrog 40 sto- pinj, na štadionu še nekaj več in na ameriških kvalifikacijah so bili najbolj zaposleni zdrav- niki. Nekaj dolgoprogašev je omagalo sredi tekme, v po- dobnih težavah so se znašli tudi tekmovalci v hoji in poleg vrhunske pripravljenosti bo zelo pomembna tudi primer- na taktika,« je sporočila vtise Helena Javornik, ki se po svoje poskuša privaditi na hudo vro- čino in visoko vlažnost zraka. Višinske priprave vsak drugi dan kombinira z odhodom v savno, do danes pa se je izogi- bala Atlante, čeprav nekateri že trenirajo po progi, ki je označena z modro črto. »Ma- raton bo potekal po najbolj prometnih ulicah, ritem preki- njajo številnimi semaforji in zato so bolj koristne priprave v pribhžno 300 km oddaljenem višinskem centru, ki je specia- liziran za potrebe atletov« Tedensko preteče okrog 170 km, kar je za približno petino manj kot doma, ko je kilome- tražo nabirala po ravnih pro- gah. Na malem maratonu v bližini New Yorka je za brona- sto z zadnje olimpiade MoUer- jevo zaostala samo za dobro minuto in v neobičajnih raz- merah pričakuje rezultat okrog 2:38:00 (zmagovalki na- poveduje rezultat 2:32:00) in uvrstitev okrog 10. mesta. Olimpijska reprezentanca Slovenije 1996. i^SNEC Maratonec pri sedemdesetiii ietili Upokojenec Ivan Kregor iz TrnoveJj pri Celju je bil letos znova na )00 kilometrov dolgih maratonih v Švici ter na Češkem Ivan Kregar iz Trnovelj pri Celju je praznoval maja 70. rojstni dan, junija pa je pre- hodil 100 kilometrov dolg maraton v švicarskem Bielu. Na cilj je prišel v šestnajstih urah in dvaindvajsetih mi- nutah, s tem pa se je v sta- rostni kategoriji 70-letnikov uvrstil na drugo mesto. Mar- ca je v snegu in mrazu pre- hodil tudi lOO-kilometrski maraton v Minšku pri Pragi, potem so šli peš iz Celja na Donačko goro ter še na Pil- štanj... Na maratonu v švicarskem Bielu je bil letos že sedmič. Na startu je bil, tako kot vsako leto, ob 22. uri, nato pa je hitro hodil vso noč ter pol dneva. Po prihodu na cilj so s številno slovensko skupino še prazno- vali, nato pa se je odpravil spat. V Bielu ter drugod pogo- sto videvaš mladce, ki po hu- dem naporu niti hoditi ne mo- rejo... Tudi na Češkem, v za- četku marca, so začeli s hojo ob 22. uri, nato pa ponoči ho- dili po cestah, podnevi po hri- bih. Na Donačko goro nad Ro- gatcem je šel s prijatelji peš čez Ponikvo, Podplat, Male Rodne in Rogaško Slatino, pa tudi na pilštanjsko binkošto- vanje, pastirski praznik, so se odpravili. Iz Celja je odšel ob 21. uri, na Pilštanj pa je med dežjem prišel ob pol šestih zjutraj. Na priljubljenem pa- stirskem prazniku je bil še do pol devete ure, lani pa so se zadržali kar do dveh popol- dan. Družina maratoncev Lani je prav tako začel z maratonom v Minšku pri Pragi in na Donačko goro, nato so šli peš iz Celja v Kostanjevico ter na Pilštanj, pa na maraton v švicarski Biel, septembra pa je bil na množičnem maratonu iz Celja v Logarsko dolino... V Logarsko dolino je lani hodil enajst ur. Na maratonu v Logarsko dolino je bil že deve- tič zapored, prvih dveh pa se ni udeležil, ker zanje ni vedel. Kot je znano, se je vse skupaj začelo v ožjem prijateljskem krogu. S prvimi maratoni v Logarsko dolino je odkril veli- ko ljubezen do hoje, do prija- teljevanja na naporni poti, do vsega, kar mu daje veliko ve- selje v tretjem obdobju življe- nja. Že pred petnajstimi leti je, drugi dan po novem letu, za kratek čas pešačil v Slovenj Gradec, ob neki priliki pa s prijateljem tudi v Maribor. S pravimi, organiziranimi mara- toni ima veliko veselje šele po upokojitvi, prej je hodil pred- vsem v gore. Lani je bil z vnukinjama tu- di na Triglavu, že enajstič. Na Triglav se odpravi čez Luknjo, kar naravnost na vrh, potrebu- je pa šest ur in pol. Vnukinja, 15-letna Maja z Ljubečne, je bila z njim na Triglavu že štiri- krat, lani se je pridružila še nekoliko mlajša vnukinja Jer- neja, predlani je bila z njim prvič snaha. Ivan Kregar ima dva sinova. Staneta in Ivana. Oba sta že bila z njim na mara- tonu v Logarsko dolino, snahi. Duša in Mihca, pa na Pilštanj, od Litije do Čateža, na Donač- ko goro... Morda korenini izredno močna volja in vztrajnost Iva- na Kregarja v času pred pe- tindvajsetimi leti, ko mu je umrla žena in je moral za svo- ja fanta skrbeti sam. Tudi v osnovno šolo, ki jo je obisko- val v Rogaški Slatini, je hodil pol ure daleč, z domačih Veli- kih Roden. O šolskih avtobu- sih ni bilo takrat seveda ne duha ne sluha. Ko je bil star 30 let, se je družina preselila v Celje. Sicer pa je veliko hodil tudi med drugo svetovno voj- no, v uniformi. Najprej so ga mobiliziran Nemci, nato je partizanil. S partizani je prišel s Kozjanskega peš vse do Tr- sta, čez vso Slovenijo. Pred upokojitvijo je bil za- sebnik, mizar, odkar je upoko- jenec pa pomaga sinu, ki ga je nasledil v mizarski delavnici. Tudi za štedilnikom se dobro znajde, zato si kuha sam. V upokojenskih letih mu seveda veliko pomeni hoja, zanimiva pot, družba, zdrav zrak. Z zdravnikom se skoraj ne vidi- ta, nima nobenih zdravstve- nih težav. Slovenec na zmagovalnem odru Ivan Kregar izve za vse orga- nizirane poti v celjskem Druš- tvu maratoncev in pohodni- kov, ki mu predseduje priza- devni Ivan Žaberl. V društvu je najstarejši. Všeč mu je, da so skupaj ljudje različnih ge- neracij, ki jih druži ljubezen do hoje. »Kako bi bilo, če bi bih skupaj sami 70-letniki ah sami otroci? Če sem jaz zra- ven, je to vzpodbuda za marsi- koga od mladih,« opaža. Vča- sih kdo misli na glas: »Če Kre- gar zmore...« Velikokrat hodi tudi s prija- telji, neorganizirano, največ s Francem Smodišem in Leo- poldom Drametom. Petind- vajsetkrat je bil na Kalobju, sam ali s kakšnim prijateljem. Tja,hodi šest ur, čez Celjsko kočo in Svetino. Pot na Kalob- je mu je posebno pri srcu, med maratoni pa se najbolj veseli švicarskega Biela. Pred- lani je prav tako prehodil dva pomembna nemška marato- na, 42 kilometrov v Schwa- bische Gmuendu ter 67 kilo- metrov v Eisenachu. Udeležba na omenjenih maratonih po- meni, skupaj s švicarskim Bie- lom, priznanje Coup Europe. V Schvvabische Gmuendu so ga po koncu maratona pokli- cali na zmagovalni oder, saj se je Slovenec (v svoji starostni kategoriji) uvrstil na 3. mesto. Za maratonske napore nima^ posebnih priprav. »Iskreno po-"' vedano, vsako minuto sem pripravljen iti na 100 kilome- trov,« pove brez vsake hvale. S krajšimi pohodi se noge utrdi- jo, zato zmore resnično veli- ko. »Na lOO-kilometrski mara- ton je mogoče potem, ko pre- hodiš 50 kilometrov brez po- sebnih težav.« Njegovi prijate- lji pravijo, da se zato na mara- tonu, kot je na primer v Bielu, počuti kot doma. Iz preteklih let ima tam celo športne znan- ce iz drugih držav, zato se, na primer, vsakič veselo pozdra- vita z nekim avstrijskim profe- sorjem. Ivan Kregar pravi, da mu čas dolgotrajne maraton- ske hoje hitro mine. V Bielu je na vsakih 7 kilometrov okrep- čevalnica, pogovarja se z dru- gimi udeleženci, zanimivo je srečevati tiste, ki prehitevajo ali obnemorejo, izkopavaš se tudi iz trenutne osebne kri- ze... Z vzdržljivostjo, voljo in velikim veseljem prideš nato v cilj. V Bielu ter okolici stoji zvečer veliko prebivalcev ob poti ter udeležence glasno vzpodbuja, bodri. Letos so šH podnevi po asfaltni cesti v hu- di vročini, pri neki hiši, kjer so bih zidarji, pa je s prijateljem poprosil za vodo. Med zidarji je bil celo Makedonec, ki jim je res lahko ponudil le vodo, njihov delovodja pa jih je celo pogostil s pivom. Švicarje poz- na kot vesele in prijazne ljudi. za razliko od splošne evropska predstave o hladnih ljudeh Na marsikaj je pozoren, pra\ tako na tamkajšnje hiše. Pravi da ob švicarski maratonski po ti, v najbogatejši evropski dr žavi, tako imenitnih vil, kot s( v elitnejših predelih Celja, n opazil. Na začetku smo se lah ko Slovenci, kot revni vzhodn; Evropejci in Jugoslovani, ude ležili maratona v Bielu brez plačno, zdaj pa nas štejejo že za zahodne Evropejce. Kregar je poln maratonskih načrtov. Razmišlja o pohodu od Litije do Čateža, v prijatelj- ski družbi pa so zasnovali na- črt, da bi se ob prvi priložnosti odpravili v Kočevje, peš seve- da. Septembra pa bo Ivan Kre- gar zagotovo spet na marato- nu iz Celja v Logarsko dolino. Kdo je pravzaprav Ivan Kre- gar? Tih, osebno skromen čloj vek je, zato na njegove mara^ tonske podvige opozarjajo le njegovi prijatelji. Zanj resnič- no velja duh pravega športa da je poglavitno sodelovati Njegovo zmagoslavje je zat( plod iskrenega veselja, ne pa bitke za priznanja in pohvale. »Prosim, če že pišete o me- ni, potem brez kakšne poseb- ne hvale.« je dejal, ko sva se poslovila. Res, Ivana Kregarjc ni treba hvaliti, dovolj je dej s te v. VnHHMBi BKAIN h J EKANKC Ivan Kregar iz Trnovelj pri Celju je tih in skromen človek. Na cilju. V tujih krajih, po neprespani noči, v vsakem vremenu... S pravim športnim zadovoljstvom. NOVI TEDNIK KULTURA 17 KOMENTIRAMO So Celjani oglušeli? f^eddja, ki je pravkar mini- la.- Dve imenitni pevski priredi- liii sta bili. Imenitni, a nas- protnih asod. V atriju sevniškega gradu srečanje ljudskih pevcev. Šesto p vrsti. 18 pevskih skupin je napolnilo ves popoldan s 36. ljudskimi pesmimi. Pravi »grajski zaklad« ljudskega izročila. Med temi tudi dve skupini z našega območja: pevke iz Kompol nad Štorami inpevci iz Šmiklavža nad Rim- skimi Toplicami. To sicer omembe vredno spo- ročilo je hkrati uvod v še nekaj drugega. Dvorišče sevniškega gradu bi bila množica poslu- šalcev nmlone razrinila. Več kot polovica jih je dobri dve uri poslušala stisnjena v veži in pod arkadami - stoje. Nedeljski večer v Celju. V kinodvorani »celjske hiše« tu- di ljudska pesem in muzicira- nje. Nastopila je skupina »Prifar- ski muzikantje«, ki je nedavno zastopala Slovenijo na odmev- nem srečanju v danski prestol- nici Koebenhaven, kamor je večina evropskih naciormlnih radijskih postaj pripeljala rmj- Mjše, kar imajo med etno- glasbo. BiH so izredno uspe- šni, zlasti zaradi vrhunske in enakovredne kombinacije vo- hala in instrumentala. Poslušalcev pa komaj trikrat več kot nastopajočih. Kar po- razgubili so se v veliki dvorani, kamor so prireditev prestavili zaradi nestanovitnega vreme- na. Šest postavnih mož in krh- ka svetlolaska med njimi, so s svojind.glasovi, glasbili, pa tu- di z dobro izbranim progra- mom, občinstvo močno nav- dušili. Čeprav maloštevilni, so poslušalci primorali umetni- ke, da so podaljšali nastop. Tretjič celo potem, ko so ti že zapustili dvorano. O kakovosti skupine torej nobenega dvoma. Kaj je potem krivo, da se je od sevniške občine za dve tret- jini številnejše in gosto poselje- no Celje dalo tako posekati? So Celjani na to uho oglušeli? Ne verjamem, da bi se Celjani, katerih vsaj dobra polovica je tako ali drugače še povezana s podeželjem, z vonjem sveže preoranih brazd, sramovali svojega izvora. Prej bi pričako- vali, da jim bo slabša plat urbanega okolja vzbudila no- stalgijo po opuščenem in iz- gubljenem?! A ker se tudi na ostalih dosedanjih prireditvah »Poletja v Celju - knežjem me- stu« lu ravno trlo obiskovalcev, je razlog treba iskati drugod. Odtujenost? Nevajenost! Vr- sto let je Celje poleti čemelo v puščobnem dolgočasju in Ce- ljani so se morali, kot bi nekoč rekli, sami znajti. Kakor in^ kamor kdo. Fit-media, podjetje, ki je prevzelo zaenkrat še nehvalež- no in morda čez čas le hvale- vredno imlogo popestriti polet- je v Celju, zaenkrat tipa po prostoru in času. Zanesljivih raziskav, ki tudi pogosto mah- nejo mimo, tudi ni. Skupaj s sponzorji se bo moralo oboro- žiti s potrpljenjem. Ne zato, ker naj bi bilo le-to po ljud- skem pregovoru »božja mast« - bolj zato, ker so dokazi, ki potrjujejo, da se to izplača. »Laške grajske igre« na pri- mer Ce bi tam doli v prvih- dveh letih vrgli puško v koru- zo, bi zdaj sploh ne vedeli več, da so kdajkoli poskušali. Lakot je več vrst. Tista tele- srm, najbolj neposredim ruši celo vse-predsodke. Pa ni, da bi bilo Celje predolgo stradalo? Knežje mesto, ki se s tem epitetom tako ponaša, menda premore toliko samoljubja in modrosti, da ne bo posnemalo cigarm, ki je po znani šali učil svojega osla stradati in ko gaje ravno navadil, je nehvaležnež , .■ 7 : (. r.^!^ JURE KRAŠOVEC. Portreti fotografov V prostorih Likovnega sa- lona v Celju je odprta razsta- va črno-belih fotografij Boži- darja Dolenca iz Ljubljane. Božidar Dolenc je bil rojen leta, 1950, od druge polovice sedemdesetih let pa se inten- zivno ukvarja s kreativno foto- grafijo. Je član društva foto- grafov Slovenije, že več kot desetletje in pol pa tudi pri- pravlja razstave svojih del. V tem obdobju je imel vrsto raz- stav, predvsem v slovenskih razstaviščih, a tudi v bivšem jugoslovanskem prostoru in v Italiji, številčno še večje pa je njegovo razstavljanje na sku- pinskih razstavah, posebno v mednarodnem pogledu. Pre- jel je več kot deset nagrad na različnih razstavah in salonih, njegova dela pa so tudi v mno- gih fotografskih zbirkah. Razstava, ki je postavljena v Likovnem salonu, je bila pri- pravljena v sodelovanju z Can- karjevim domom iz Ljubljane. Dolenčev projekt z naslovom Portreti slovenskih fotografov je podprlo Ministrstvo za kul- turo ter Mestna občina Ljub- ljana, kajti splošna ocena je, da gre za projekt, ki ima tudi sociološke in kulturno zgodo- vinske posebnosti. Avtor je posnel že vrsto slovenskih fo- tografov, delovnega procesa pa še ni zaključil, temveč ne- nehno dopolnjuje serijo z no- vimi portreti. Razvidna je nje- gova težnja, da posamezne fo- tografe prikaže na način, skozi katerega lahko gledalec dobi predstavo, s kakšno zvrstjo se posameznik ukvarja: denimo modni fotograf v družbi s foto- modelom, fotograf tihožitij z različnimi predmeti pred sa- bo. Vendar to ni pravilo in največje število posnetkov je narejenih kot klasični portret- ni izrez, brez kakršnih koU indicev, ki bi jasno kazali, da gre za osebo, ki se profesional- no ukvarja s fotografijo. Tako je njegov model snemanja se- stavljen heterogeno in z različ- nimi poudarki, pri čemer je verjetno Dolenc upošteval tu- di vsebinske in estetske suge- stije kolegov, katere je upodo- bil. Fotografiral je Lada Jakšo, Francija Viranta, Milana Paj- ka, Janeta Štravsa, Jožeta Ko- loša. Zmaga Jeraja, Dragana Arriglerja in druge. BORIS GORUPIČ LadoJakša, 1996 ZAPISOVANJA Rokovsko zgaganje Če komu delam krivico, te- ga ne počnem imlašč, recimo iz kakšne hudobije. Še več, se mu že vnaprej opravičujem, toda dejstvo je, da na sloven- skih travnikih ni bilo kakšne- ga večjega rokovskega zbora približno triimjst let. Vse od tistega dvodnevnega mitinga na Otočcu leta 1983. Seveda inmm v mislih tiste zbore, mi- tinge, zlete, kakorkoli pač že to poimenujemo, na katerih se na in pod odrom ter tam za . prizoriščem zbere nekaj tisoč zabave željnih ljudi, ki si, da česa ne bi zamudili, postavijo tudi svoje šotore. Zgaga festival, torej, ki se je zgodil minuli konec tedna tam na nekem travniku med Kresnicami in Litijo, v Spod- njem Hotiču bolj natančno, je bil poskus ponovnega oživlja- nja rokovskih tradicij, kakr- šnih na Slovenskem skorajda ne pomnimo več. In, če pusti- mo ob strani organizacijske pomanjkljivosti, izvor glasbe- nih gostov, se pravi program- sko shemo, če pozabimo na recimo temu kulturni in umetniški del pričujoče prire- ditve, če se skratka pomudi- mo zgolj pri družabni funkciji takega zleta, potem lahko brez vsakega posebnega pre- misleka ugotovimo, da so tu- kajšnji državljani z brigada- mi tujcev vred, ki se jim očit- no v tovrstnih zapiskih piše še slabše, hudo željni takih in podobnih prireditev. Pika. Ker drugače si ne znam razlagati tiste množice šotorov, med ka- terimi smo se morali prebijati, da smo odtočili odvečno teko- čino. Ker drugače si ne znam predstavljati, da so se na enem in istem travniku zbrali vsi tisti, ki po najbolj zakot- nih luknjah še vedno prisega- jo na punk glasbo, vsi tisti, ki jim višek zabave pomeni liter cenenega viim in nekaj akor- dov z akustične kitare, vsi ti- sti, ki ob koncih tedrm drvijo'z ene prave veselice na drugo... In konec koncev tudi vsi tisti, ki se ob vikendih nimajo kam dati, pa gredo iz gole radoved- nosti gledat, kaj za vraga se dogaja tam na tisti livadi ob Savi. Hja, kje so pa vsi tisti, ki takim prireditvam dajejo še poseben šarm? Poročeni pred- stavniki srednje generacije, ki so se še pred trinajstimi leti tam na Otočcu zapolnjeni z vsemi strupi tega sveta ali ob- lečeni ali popolnoma goli me- tali v divje mrzlo Krko, ki so, da bi imeli za tisto usrano pivo, pobirali celo drobiž iz taiste reke, ki so ga prej tja zmetali tisti, ki s tem drobi- žem niso vedeli kaj početi. Teh rm Zgaga festivalu ni bilo. Ker menda tja več ne sodijo. Ker so bojda za take »oslarije« že prestari. Lepo vas prosim, pardon, Marjan Ogrinc, kot organizatorja te lepo prosim, nikar za kakšne kritike ne obsojaj medijev in vseh tistih, ki so tam bili, marveč se za tisto piko, ki manjka, da bi črka »i« bila popolna, zahvali tistim, ki jih tja na tisti trav- nik ni bilo. Ker tovrstne veseli- ce, imj bo njihov predznak še tako zelo gasilski, sestavljajo tudi tisti, ki tja ne gredo po- slušat muzike, marveč zgolj malce v naravo, malce obujat spomine, malce rm kakšno pi- jačo. In vsem tistim svojim predhodnikom, ki so podobne prireditve nekako »umazali«. Ker ti si se potrudil in omogo- čil zabavo vsem, torej upošte- val dejstvo, da nekatere blato in uriniranje za prvim dreve- som moti, da gre nam vsem skupaj na živce, če moramo za šankom čakati pol ure, da bi dobili tisto, po čemer naši želodci, še največkrat pa grla, hrepenijo. Še več, z Zgaga fe- stivalom si dokazal, da je v tej deželi nekaj hudo imrobe; da smo (patetiram!) v vsakod- nevni bitki za tolarje pozabili na zabavo. Na tisto, kar te tolarje naredi bolj zanimive, bolj simpatične. Ali kakor mi je pred časom povedal eden izmed tistih, ki bi lahko s svojo denarnico kupil vso dr- žavo: »Mene ne skrbi, koliko zapraviti, temveč kako zaslu- žiti, še bolj pa, kako in kje ta denar zapraviti« Piše: TADEJ ČATER Na Planini novo presenečenje Na gradu lani Guzaj, jutri premiera Desetega brata Na Planini v šentjurski občini, v oko- lju tamkajšnjega znamenitega gradu, ^0 lani uprizorili igro o razbojniku ^uzaju, konec tedna pa bo v znamenju Jurčičevega Desetega brata. Guzajeve podvige je spremljalo kar 1700 obisko- valcev, veliko ljudi pa pričakujejo tudi J^tri, pojutrišnjem ter v nedeljo zvečer. 'b'o na 1'kinini je pripravilo domače S^^silsko društvo, ki mu predseduje Ri- "^rd Stopinšek. Gre za staro krajevno S^silsko kulturno tradicijo, saj so, z dalj- šimi presledki, pripravljali igre že iz časa Jj^ed svetovnima vojnama. Za 100-letnico J^^nštva, leta 1993, so igrali Jurčičevega ^omna, lani pa Guzaja, ki je vzbudil [Jjredno pozornost. Prišli so gledalci od ^"2u in daleč. Letos se torej predstavljajo z Desetim bratom v režiji Ferda Žagarja, upokoje- nega ravnatelja planinske šole. Skupina z dvaindvajsetimi igralci, člani gasilskega društva, se pripravlja že tri mesece, po večkrat na teden, v zadnjem času pa vsak večer. V vlogi desetega brata nastopa Anton Tisel, Krjavlja igra Jože Hvale, učitelja Kvasa Sandi Kovačič, Manico pa Saša KrofL Z razsvetljavo jim pomaga Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Vse predstave Desetega brata bodo na prostem, v okolju planinskega gradu, prireditelj pa si seveda želi lepega vreme- na. V predstavo so vložili veliko truda, treba je bilo premagati marsikatero ovi- ro, od dovoljenj sklada, lastnika zemljiš- ča, do še vedno zaprte grajske kašče, bivšega gostinskega lokala. Kot kaže, trud ni bil zaman, zato se obeta na Planini velik, odmevni kulturni dogo- dek. Predstave Jurčičevega Desetega bra- ta na Planini bodo jutri, v petek 5. julija, v soboto ter v nedeljo, 6. in 7. julija. Začetek bo ob 21. uri, prizorišče pa je na prostem, v izjemnem okolju planinskega gradu. Prireditelji pravijo, da je njihov namen predvsem opozoriti na Planino, na zani- mivi ter upoštevanja vredni kraj. Sicer pa je na Planini nasploh veliko zanimivega, tudi njihovo staro Florjevanje, ko odidejo gasilci-pevci od hiše do hiše, ljudje pa jim darujejo jajca ter slanino. Na Florja- novo nedeljo jih nato po gasilski maši cvrejo ter pogostijo navzoče. HHnHnranMMMni brane jeranko Izdelan projekt Celjski knezi Celjski občini in njenemu županu Jožetu Zimšku je uspelo najti prostor, v katerem bodo delovali nosilci projekta Celjski knezi. To je nekdanja stavba Komunale, ki stoji za kapelo ob cerkvi sv. Maksimilijana in je nanjo pred leti ob Celjskih mednarodnih slikarskih tednih nemški slikar Gerd Trost- mann naslikal nekaj atributov celjske vedute. V tej stavbi bo deloval oziroma že delno deluje Center za srednjeveške in novoveške študije, ki ga bodo strokovno vodili Arheološki oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju in Pokrajinski muzej v Celju, financirali pa ga bodo Mestna občina Celje ter ministrstvi za kulturo in znanost. Delo je načrtovano v več fazah, tako prva faza zajema preučevanja arheološkega gradiva z Žovneka, gornjega gradu nad Celjem in mestnega gradu v mestu, druga faza bo obsegala, tretja pa recimo revitalizacijo obeh gradov. Ned- vomno bo dela dovolj, saj ima Celje dovolj gradiva za preučevanje svojega zgodovinskega spomina, pa ne le za preučevanje, temveč tudi za njegovo stvarno rabo v sodob- nem življenju mesta. DRAGO MEDVED 18 KULTURA NOVI TEDNIK Kaj nam pripoveduje glina? Glina je zemlja in ta je na videz edina, ki je še ostala na voljo ljudem u starodavnem tr- gu Lemberga pod Sladko Goro. Nekdanjih slavnih časov ni več, je pa ostal zgodovinski spomin na čase, ko so v 12. stoletju bivali v tem kraju gos- podje Lemberški, ki so dobili zaradi svojih posesti grofovski naziv in se pozneje preselili na Žovnek. Potem pa itak vemo, kako so prišli v Celje, da bi postali v 15. stoletju državni knezi. Na plemiške čase v Lembergu spominja tudi krip- ta v cerkvi sv. Pankracija, ki so jo izropali Nemci med drugo svetovno vojno, misleč, da se bodo z njenim bogastvom oko- ristili, ker so vedeli, da so v njej pokopani plemiči in lem- berški duhovniki. Ti so imeli dovolj dela tudi v trški cerkvi sv. Miklavža, a na stare čase spominja tudi rotovž, nad- stropna hiša z baročnimi ele- menti, ki še z obstoječim pran- gerjem dokazuje, da je Lem- berg imel njega dni tudi sodni- ka in krvno sodno oblast, kar je potrjevala zlata roka z me- čem in tehtnico - danes je ta simbol žal v graškem dežel- nem muzeju. Že grofje Celjski so dali Lem- beržanom številne privilegije, zlasti pravice do šestih letnih sejmov, pa tudi do tedenskih, kijih je pozneje Marija Terezija še utrdila. Iz tistih bogatih ča- sov so nastale tudi znamenite zgodbe o Lemberžanih, ki so jim v resnici z zvijačo izmakni- li monštranco iz dotedaj farne cerkve. Danes je v Lembergu le še podružnica sladkogorske Marije, od objektov pa že ome- njeni rotovž, obe cerkvi, veliko nadstropno šolsko poslopje iz leta 1904 in nekaj zanimivi trških hiš, v katerih so ljudje lončarili, izdelovali in proda- jali usnje, bili kovači, pa še kaj. Od srede prejšnjega stolet- ja, ko je južna železnica obrni- la glavno prometno smer sever - jug, pa je Lemberžanom kre- nilo vse navzdol in ostala jim je le še zemlja. In zakaj zdaj teče beseda o njej? Zato, ker seje domačinka in umetnostna zgodovinarka Marja Lorenčakova lotila pro- jekta in ustanavljanja društva za oživljanje Lemberga. Da bi ljudi spomnili, da ima Lem- berg slavno zgodovino, ki jo je treba poznati in se je ne sra- movati. Iz nje je treba črpati spoznanja za sodobno življe- nje, ki ima na voljo dokaj neo- krnjeno naravno in kulturno dediščino. Lemberg je kot la- boratorij, v katerem ima so- dobna Evropa, utrujena od so- dobnih tehnologij, ki vodijo k takoimenovanmu »napred- ku«, še kaj videti. Najprej pa morajo to videti domačini in se prepričati, da zgodovina ni nastajala le na tujem in tam nekje daleč, temveč tudi pri njih doma. Njena sporočila so odlično tržno blago v najmeh- kejši obliki turizma, ki ima dobro zaledje v širši regiji ali kar v vsej Sloveniji, saj sodob- ni turizem najlepše vidi drago- cenost posameznih lokalitet v prizmi najširšega zornega ko- ta. Prejšnji teden končana ki- parsko - lončarska delavnica s pogovori, sprehodi in delavni- co, v kateri je lahko vsak sode- loval pri oblikovanju gline, je prvi korak tiste poti, po kateri se Evropa spet vrača v Lem- berg. i DRAGO MEDVED Poljaki o naših pogrebih Raziskovalna delavnica v Kozjanskem parku Na območju Kozjanskega parka je v času med 30. juni- jem ter 10. julijem Medna- rodna raziskovalna delavni- ca Podsreda 96. Gre za inter- disciplinarno delavnico, z 41. udeleženci, ki sta jo pri- pravila Kozjanski park-SPT iz Podsrede ter Zveza organi- zacij za tehnično kulturo Slovenije. Sodelujejo študenti etnolo- gije, arhitekture, gradbeniš- tva, geologije ter dijaki celjske. brežiške in ljubljanske poljan- ske gimnazije ter še nekateri, ki so prišli v okviru Zveze organizacij za tehnično kultu- ro Slovenije. Udeleženci us- tvarjajo v prostorih Kuhurno informacijskega centra v Pod- sredi, bivajo pa v osnovni šoli v Kozjem. Raziskujejo vse mogoče, od stenskega okrasja v Podsredi ter njeni okolici do kozjanskih glažut. Med zanimivimi tema- mi je tudi zbiranje in analizi- ranje fotografij s pogrebov, pri čemer sodelujejo študenti et- nologije z univerze v Lodzu na Poljskem (zaradi jezikovne prepreke bodo zbirali podatke o pogrebnih navadah s foto- grafij, na koncu pa jih primer- jali s poljskimi). Med delavni- co bodo v Podsredi ter okolici raziskovali še krajevno pre- hrano, društveno življenje, lončarjenje in stanje stavbne dediščine, opravili pa bodo tu- di geološko analizo izdelkov iz kamna ter okamnin na zna- nem Levstikovem mlinu v Podsredi. Med mentorji so etnologi dr. Zmago Šmitek z ljubljanske filozofske fakultete. Vlado Šli- bar iz Celja in Daša Hribar iz Ljubljane, sociologinja Jasna Sok iz Kozjega, dr. Marjan Oc- virk z ljubljanske fakultete za arhitekturo ter geologinja Ma- teja Golež iz Celja. PRIREDITVE GLEDALIŠČE V Domu krajanov v Zagradu bo gledališka skupina DPD Svo- boda iz Zagrada, v soboto ob 19. uri, uprizorila mladinsko komedijo Smetanovi kolački. Na dvorišču gostilne Ze- met v Sv. Lovrencu pri Pre- boldu bodo v petek in v sobo- to ob 21. uri člani gledališke skupine DPD Svoboda iz Pre- bolda, v režiji Renata Jenčka, uprizorili predstavo Frana Ša- leškega Finžgarja z naslovom Razvalina življenja. KONCERII V paviljonu Tempe 1 v Ro- gaški Slatini bo v nedeljo ob 10.30 promenadni koncert Ro- gistov iz Wurzburga in Štajer- skih rogistov iz Nove Cerkve pri Vojniku. V sredo ob 21. uri pa bo koncert Ženskega pev- skega zbora iz Rogaške Slatine. V Nadžupnijski cerkvi v Laškem bo v sredo, 10. julija ob 20. uri, koncert flavtista Cveta Kobala, violinista Vo- lodje Balžalorskyja, sopranist- ke Milene Morača in čemba- listke in organistke Netke Pet- kove, ob začetku prireditev Pi- vo-cvetje. RAZSTAVE V Laškem dvorcu bodo da- nes ob 18. uri odprli razstavo Pomlad-poletje 1996. V Likovnem salonu v Celju bo do 16. julija odprta razsta- va Portretov slovenskih foto- grafov v nastajanju, fotografa Božidarja Dolenca. V občasnih razstavnih pro- storih Muzeja novejše zgo- dovine si lahko ogledate raz- stavo ob 150-letnici železnice na Slovenskem in motivov poštnih znamk Jožeta Trpina, v stalnih razstavnih prosto- rih pa razstavo modelov Druš- tva ljubiteljev železnic, obe do 31. julija. V Muzeju grafičnih umei nosti v Rogaški Slatini je d konca julija na ogled razstav starih grafičnih listov: »Dunaj Avstrija« iz 19. .stoletja. V IL nadstropju Osrednj knjižnice je do 15. septembr na ogled razstava Misli in src prosto pot, z izborom grafik ( otroškega grafičnega bienal; do 31. julija pa razstava Pote vanja se začnejo v knjižnici. V spominski sobi Stareg piskra Muzeja novejše zgodc vine si lahko ogledate razstav Zatirani, a nikdar poteptani, V avli hotela Dobrna je n ogled razstava slikarja Bož darja Ščurka. V razstavišču Stara grofij Pokrajinskega muzeja bod v sredo ob 18. uri odprli raz stavo Sklepanci iz Etnogral skega muzeja Ljubljana, v ga leriji sodobne umetnosti j do 18. julija še na ogled razsta va Sodobne španske grafike.i razstavišču Lapidarij pa Svel loba v steklu. V tovarni Etol razstavlja Vlj do Geršak, v Zdravstvena domu Marija Zlatoper in boutiqu Steklar Vesna Kajtnj OSTALO V dvorani Zdraviliškeg doma na Dobrni bo jutri, petek ob 20. uri, nastop Fol klorne skupine KUD Dobrna, Na odprtem odru na GIa\ nem trgu v Celju bo v sobot ob 10.30 folklorni nastop Cel ske folklorne skupine ŽPl Franceta Prešerna iz Celja, poi vodstvom Mihe Gubenška. Na Cankarjevi ulici v Ve nju bo jutri, v petek ob 20.1 prireditev z naslovom Z odi^ na ulico. Plesnega studia N, KINO Union od 4.6. do 10.7. ob 18 in 20.30 ameriški film Kritičn točka; Mali Union od 4. di 10.7. ob 19. uri ameriški fili Ptičja kletka; Metropol od 4 do 10.7. ob 19. uri amerišt film Orangutan v hotelu Majf Stic, ob 21. uri pa ameriški fili Mesečina in Valentino. Polet ni kino (na terasi za kinoo Union, v primeru slabega vK mena pa v kinu Mali Union od 4. do 10.7. ob 22. uri Ljub« zen v cvetju. Kino Dobrna 6 ob 19. uri i 7.7. ob 17. uri ameriški fili Zmeda v poštnem vlaku. Kino Žalec 4. ob 20. uri tc 7.7. ob 18. in 20. uri amerišl film Zadnji ples. KNEŽJE^ POLETJE četrtek, 4. julij ob 20. uri Lapidarij (ali SLG Celje) - kof cert Andreja Šifrerja. Sobota, 6. julij ob 10. uri Lapidarij (ali SLG Celje) - mit cirkus klovnov Buffetto. N' stopata Nataša in Ravil Sult' nov, diplomanta Moskovsi* akademije za klovne. Torek, 9. julij ob 20. uri Atrij na Glavnem trgu (ali Gal' rija sodobne umetnosti) - ko' cert skupine Tolovaj Mataj slovensko ljudsko glasbo vil vedbi Marina Kranjaca, Jern^ Pečaka in Romana Ravnica. Novosti Mladinske knjige Pri Mladinski knjigi so iz- dali več novih knjig z različ- nih tematskih področij. v zbirki Klasiki kondorja sta ponovno izšli znameniti drami Antigona in Kralj Ojdi- pus, ki ju je napisal starogrški dramatik Sofokles. Deli velja- ta kot vzor klasične tragedije in ju še danes uprizarjajo na gledaliških odrih. Na antično obdobje se nave- zuje tudi Slovar grške in rim- ske mitologije, katerega avtor je Joel Schmidt. Zajeto je več kot 900 gesel, in podrobneje so opisani bogovi, junaki in njihove dogodivščine, zaradi katerih imajo svoje trajno me- sto v mitih. Pomembno dela iz sloven- ske kulturne zgodovine so tu- di pratike Valentina Vodnika. Dve stoletji po originalnem izidu so pripravili faksimilira- no izdajo Vodnikove Velike pratike za leta 1795, 1796 in 1797, natisnjene v izvirnem jeziku in likovni podobi. Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine so večno živa literatura, ki se uvršča v vrh domačega pripovedništva. V zgodbah nastopajo domačini, posebneži a tudi bajeslovna bit- ja, pripovedi pa označuje za- bavljiv in duhovit način pisanja. Pisatelj, esejist in prevajalec Izidor Cankar je roman S poti prvič objavil v nadaljevanjih v časopisu leta 1913. Narejen je kot potopis po Italiji, osrednja lika pa med potovanjem sre- čujeta različne osebe, s kateri- mi razpravljata o umetnosti in življenju. Komercialno zelo uspešno knjigo Ko se hude stvari zgodijo dobrim ljudem je napisal Ha- rold S.Kushner. V njej so nas- veti za različne krizne situacije, oziroma kako jih premagati in poiskati bolj vedro pot. V zbirki Naravoslovni atla- si pa je kot zadnja izšla Anato- mija človeka. Gre za podroben vodnik po zgradbi telesa, in je razdeljen na več tematskih enot, poleg besedila pa so tudi nazorne barvne ilustracije. Obsežen vodnik za vzgojo in uporabo zelišč se imenuje Velika knjiga o zeliščih. Pred- stavljenih je več kot sto naju- porabnejših zehšč s konkret- nimi napotki za gojenje, nabi- ranje, shranjevanje in namen uporabe, bodisi da gre za jedi, kozmetiko ah zdravila. ■■■■■■■BORIS GORUPIČ REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH AŠKERČEV TRG 12 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH Na osnovi sklepa komisije Vlade Republike Slovenije za kadrovske in administrativne zadeve številka 108-02/95 z dne 16.10.1995 razpisuje prosto delovno mesto 1. Svetovalec I. za naloge s področja denacionalizacije podjetij Pogoji: -visoka izobrazba VI1/1 pravne smeri -najmanj 5 let delovnih izkušenj -poznavanje uporabe računalnika -opravljen izpit iz ZUP Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnje- vati še splošne pogoje, določene v Zakonu o delavcih v državnih organih (Ur. list Republike Slovenije, številka 15/ 90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-1 in 4/93). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do vključno 12.7.1996 na naslov: Upravna enota Šmarjejjri Jelšah, Aškerčev trg 12, 3240 Šmarje pri Jelšah. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15. dneh po odločitvi. NOVI TEDNIK TEMA TEDNA Sovraštvo močnejše od ljubezni Mnogo je primerov, ko ločeni starši manipulirajo z otroki, da bi zadostili nizkotnim nagibom - Žrtve so nedolžni otroci, ki niso krivi, da morajo živeti samo z enim od staršev. b^MIII .................. Najprej je ljubezen. Po dol- gih mesecih pričakovanja pride dan, ko na svet priveka otrok. Ona postane mati, on postane oče. Oba sta rodite- lja, oba starša. Otroka oba ljubita, skupaj snujeta načr- te za njegovo prihodnost. Mi- nevajo meseci, leta. Čas pa prinese marsikaj, tudi tisto, (iesar na začetku ni bilo in (Jesar si nihče ne bi želel. lazjeda postane vse večja, prostora za ljubezen in razu- mevanje pa je vse manj. Po- tem pride konec. Sodišče, raz- veza, ločitev celote na dva de- la. Otroka pri tem nihče nič ne vpraša, o njem odločajo odra- sli, najprej starša. Če se še znata pogovarjati in trezno razmišljati, mu tudi v novih okoliščinah in razmerjih ne bo hudega. Če ne, se zanj začenja čas, ki ga bo občutil vse življe- nje. Prepovedani stiki (pravilo- ma) z očetom, s sovraštvom in maščevalnostjo prežet odnos med staršema, ki sta se nekoč prebujala skupaj, pa je danes, žal, prepogosta značilnost zvez, ki so razpadle. Edina prava žrtev nastalega stanja in odnosov je otrok: nedolžen, preplašen in razdvojen. Otrok ne razmišlja o deležu krivde svojih staršev, on noče in ne uAore biti razsodnik. Razlog za to je preprost: ker ima oba enako rad. O tem pa nekdanja zakonca premalo ali pa sploh ne razmišljata, ko bijeta bitko zanj in pri tem pogosto ne izbirata načinov in ne sred- stev Takšne vojne sicer niso množične, jih je pa veliko pre- več. Nekatere so na očeh jav- nosti in institucij, ki posežejo vmes, druge so prikrite, a za- radi tega nič manj nevarne in usodne. Med zalconom in pralcso v razvezni sodbi po oprav- ljenem postopku na sodišču je določeno, pri kom bo otrok živel oziroma kateri od staršev je dolžan skrbeti zanj oziroma ga vzgajati. Praviloma so to iTiatere, drugačne odločitve so zelo redke. Po Zakonu o za- l^onski zvezi in družinskih razmerjih ima tisti, od staršev, ne živi skupaj z otrokom, pravico do osebnih stikov z "jim, razen če center za so- cialno delo, glede na koristi obroka, ne določi drugače. Ti- ^^i od staršev, pri katerem otrok živi, pa je dolžan omo- gočiti te stike. ■ Kadar starši živijo ločeno, 'zvršuje roditeljske pravice ti- ^^i izmed njih, pri katerem otrok živi. Če se zakon razve- ali razveljavi (nekdanja Partnerja pa že vedno živita ^l^upaj), izvršuje roditeljske pravice tisti roditelj, ki mu .je v^rok dan v varstvo in vzgojo, gre za odločitve, ki bistve- vplivajo na otrokov bodoči ■"azvoj, odločata sporazumno oba roditelja, tudi tisti, pri ka- ^rem otrok ne živi, če izpol- '^)^je svoje dolžnosti do otro- St.a7.»4.iulij199« ka, je še zapisano v istem Za- konu. Če se starša o zadevah, ki jih opredeljuje zakon ne moreta, ne znata ali nočeta dogovoriti, jih rešujejo socialni delavci v centrih za socialno delo. Ena najtežjih problematik je ureja- nje stikov med enim od rodite- ljev in otrokom, praviloma med očetom in otrokom. Po- sredi je namreč otrokova mati, nekdanja zakonska žena ozi- roma partnerka, ki te stike za- vira ali jih celo sploh ne dovo- ljuje. To pravico si je vzela sama, ne meneč se za koristi otroka. Otrok ji postane sreds- tvo za maščevanje nad bivšim partnerjem in celo svojevrsten užitek pri izsiljevanju ali v sli po maščevanju. Sovraštvo po- stane tako močno, da zamegli razum, razsodnost. Zanimivo je, da takšne ženske v isti sapi govorijo o neskončni ljubezni do svojega otroka! Moških oziroma očetov v takšni podo- bi je neprimerno manj. Starša po razvezi (razpadu izvenzakonske skupnosti) ni- sta več partnerja, še vedno pa sta roditelja in v tej funkciji ostaneta ves čas, zato ti dve vlogi ne bi smela mešati. Teža- ve okoli stikov so vedno posle- dica neurejenih odnosov med bivšima partnerjema, ki se ni- sta znala zrelo raziti in ki nista opravila bilance svojih odno- sov. Žrtev takšne nezrelosti pa je njun otrok, ki postane sredstvo za boj drug proti dru- gemu. Pri tem tudi pozabljata na pomembno dejstvo, da ima tudi otrok pravico do stikov s tistim roditeljem, pri katerem ne živi. Ko v centrih za social- no delo rešujejo takšne spore, mislijo predvsem na interes in koristi otroka. V letu 1984 so v Centru za socialno delo v Celju reševali 150 takšnih problemov, v zadnjih letih jih rešujejo okoli 250, Otrok, ki živijo samo pri enem od staršev, pa je samo v upravni enoti Celje trenutno okoli dva tisoč. Se- veda so stiki pri večini ureje- ni ali vsaj sprejemljivi. Očetje (slcoraj) brez možnosti Idealna in edina prava reši- tev za otroka in njegov nadalj- nji psihofizični razvoj je, če se starša po razvezi znata in zmoreta pametno dogovoriti, kakšni bodo stiki otroka s ti- stim staršem, pri katerem otrok ne bo živel. Kot je že povedano, ostanejo otroci po- navadi pri materah. »Na prste rok se da prešteti, v koliko primerih je bil otrok dodeljen očetu,« se iz svoje dolgoletne prakse spominja Branko But, direktor Centra za socialno delo Celje, in dodaja: »Ko poš- ljemo sodišču mnenje o tem, je pri obrazložitvi, ko se zav- zamemo za dodelitev materi, dovolj napisati le nekaj stav- kov, ko presodimo, da bi bil primernejši oče, so te obrazlo- žitve napisane na nekaj stra- neh, pa še nismo dovolj pre- pričljivi. S humanejšo delitvijo vlog med spoloma in s tem tudi med roditeljema, ko se zlasti vloga očeta zelo spremi- nja, smo socialni delavci vse pogosteje v dilemah, katera odločitev je za otroka boljša.« V mnogo primerih se grdo zaplete. Ko je dogovor med staršema nemogoč ali nespre- jemljiv, pride do formalnega dogovora na centru za social- no delo. Tak dogovor vsebuje točno določen dan v tednu in uro oddaje oziroma prevzema otroka, natančno je določen kraj vsakokratnega snidenja in določen je čas, ki ga sme »nas- protna stran« preživeti z otro- kom. Določena so še druga in drugačna pravila iger, ki jim količkaj trezna glava skoraj verjeti ne more. Žalostna je podoba, ko otrok milo prosi očeta, da bi rad z njim prebil še kakšno urico, materina zapoved pa je močnejša od otrokovih sol- za. Za vsakršno neizpolnjeva- nje določil dogovora je na- mreč zagrožena kazen. Mami- ca joče, po njenih besedah je oče vse drugo, le človek ne, otroku pa se mamica smili, a kaj, ko je tudi očka z njim dober in ga ima tudi rad. Saj ne ve, kako naj se do koga obnaša, kaj sme s kom in o kom reči, povedati. Kako stra- šansko nasilje nad otrokom je to! Kje si varuh otrolcovih pravic? Dogovor o stikih, ki ga otro- kova starša dosežeta ob veli- kih naporih socialnega delav- ca je sporazum, ki je izvršljive narave in ki je v večini prime- rov (bolj ali manj) uspešen. Resno pa se zaplete, ko do takšnega dogovora ne more priti. V takšnih primerih se problem rešuje z odločbo cen- tra za socialno delo. Na srečo je teh odločb razmeroma ma- lo, le dva do trije odstotki v obilici tovrstne problematike, so pa zato ti primeri toliko bolj težki in težje rešljivi. Ponavadi se oba nekdanja "partnerja na odločbo pritožita in vsak po svoje centru za socialno delo očitata pristranskost. Bitka med staršema dobi v tej fazi grozljive razsežnosti, ki se odražajo na prizoriščih uradnih institucij, še bolj pa v tako imenovanem zakulis- ju. Nasprotnika gresta v boju za svoje pravice tako daleč, da si najameta vsak svojega odvetnika, odvetnik pa ravna izključno v interesu svoje stranke. In kje je interes otroka? Nanj takrat nihče ne misli, ker je v ospredju zgolj zmaga ene ali druge strani. V naši državi imamo varu- ha človekovih pravic, nimamo pa varuha otrokovih pravic. Tam, kjer tovrstno problema- tiko obravnavajo mnogo bolj odgovorno, ga imajo že dolgo. Smo pa v Sloveniji vsaj tako daleč, da že pripravljamo za- kon o varovanju otrokovih in pravic in koristi, če smo že pozabili na tisti člen konvenci- je Združenih narodov, ki go- vori o pravicah otroka do sti- kov s starši. In kaj se zgodi, če še odloč- ba ni dovolj in se bitka med staršema nadaljuje? Tu je še institut izvršbe preko upravne enote, kjer je zagrožena de- narna kazen od 25 do sto tisoč tolarjev za vsakokratno ome- jevanje stikov z otrokom. Tak- šna Pirova zmaga pa postane še bolj problematična, če ve- mo, da jo je mogoče grdo zlo- rabljati, paleta zlorab pa je široka in zelo pisana. Znan je primer, ko mati ni dovoljevala stikov med oče- tom in otrokom še potem, ko ji je bilo zagroženo z izvršbo in ko je morala plačati ka- zen. Brez kančka sramu je vsakokratni znesek poravna- la z otrokove hranilne knjiži- ce. Kdaj vplesti otrolca? Izhajajoč iz interesa otroka, je smortno v obravnavo posa- meznega primera nedovolje- vanja stikov vplesti tudi otro- ka. To se zgodi zgolj v skrajnih primerih, ko dogovor med staršema v postopkih,, ki jih vodijo socialni delavci, ni mo- goč. Pri tem je najpomem- bnejša otrokova starost, pravi- loma mora biti ta star več kot deset let. V takšnem pogovoru socialni delavec analizira otro- kovo čustveno navezanost na starša, v skrajnih primerih pa k sodelovanju pritegnejo še iz- vedenca ustrezne stroke, nje- govo mnenje pa je potem os- nova za odločbo o stikih. Gle- de stikov pa se lahko zaplete zaradi vrste drugih činiteljev, na videz stranskih, a nič manj pomembnih. Starša se, napri- mer, ne moreta sporazumeti glede vzgoje otroka, splošne, verske, pa celo svetovnonazor- ske, ne najdeta skupne rešitve glede otrokovega priimka, prehrane, navad. Pri stikih se zna zaplesti tudi (ali pa zlasti) potem, ko si oče najde novo partnerico in si splete novo družinsko gnezdo itd. Seveda pa gre tudi brez vsakršnih za- pletov in v kar največjo korist otroka. Razmišljanje strolcovnjalca o osebnih stikih med otro- kom in starši so slovenski stro- kovnjaki že veliko povedali in napisali, opozorili na posledi- ce tovrstnih škodljivih odno- sov, ki jih občuti in vse življe- nje nosi otrok. Eden takšnih je dr. Andrej Berden, direktor Inštituta za pravo v Ljubljani, ki pravi: »Roditelj, ki mu je bil otrok dodeljen ali živi z njim, pa temu otroku preprečuje stike z drugim roditeljem ali mu celo vsaja stra^ in odklonilen odnos do drugega izmed star- šev, je s tem zlorabil svojo pravico, pravni red pa v nobe- nem primeru rie sme ščititi nobene zlorabe pravice. Pravo in pravni sistem bi morala na kršitelje vplivati predvsem preventivno. Groze- ča sankcija oziroma odgovor- nost za povzročeno škodo bi morala odvračati ljudi od de- liktnih ravnanj in to tudi tako, da se v ekstremnih primerih zlorabe pravica zaradi nespo- štovanja dolžnostne kompo- nente odvzame. Strah pred sankcioniranjem tovrstnih ravnanj bi nedvomno pripo- mogel k preprečevanju nega- tivnih indoktrinacij otroka, in to je tisto, kar je v resnici v otrokovem interesu in česar današnja družba ni sposobna storiti zaradi nepravilnega in dogmatičnega pojmovanja otrokovega interesa. Sicer pa je otrokov interes nedvomno tudi v tem, da se ga izloči iz okolja, ki ga z indoktrinacij o dela drugačnega od drugih in mu jemlje enega izmed rodite- ljev. Trdi se, da denarna kazen, s katero naj se doseže izvrševa- nje odločb socialnega varstva, ni le kaznovanje roditelja, am- pak je to tudi kaznovanje otro- ka, ki lahko kazen občuti kot hudo krivico, to pa ga lahko odvrne tudi od roditelja, pri katerem živi. Kontradikcija te trditve pa je v tem, da je hujše kaznovanje človeka to, da ta kasneje, ko odraste, ugotovi, da je bil v svoji mladosti zma- nipuliran in da je bil prikraj- šan za odnos z enim od star- šev. Ta odnos je usodna po- stavka v razvoju otrokove osebnosti, zlasti pri vzpostavi- tvi njegovega čustvenega rav- novesja. Krivica, ki jo zaradi nepovratnosti časa občuti otrok kot odrasla oseba, je nedvomno veliko hujša od kri- vice, ki jo občuti otrok v ob- dobju odraščanja. Nevarnost, da se odvrne od roditelja, pri katerem živi, da ga zasovraži (in je hkrati prikrajšan za vse tisto, kar bi sicer lahko doživel in pridobil brez manipulacij roditelja, pri katerem je živel), je veliko večja, kot če se s pravilnim, pravočasnim in hi- trim ukrepanjem družbe ma- nipulatorskega roditelja one- mogoči, otroku pa omogoči izvrševanje njegovih, z med- narodnimi akti, ustavo in za- koni zagotovljenih pravic. Pravna teorija in praksa ni- sta naredili ničesar, da bi rešiU ta pereč družbeni problem. Obstaja dovolj (tako civilno- pravnih kot kazenskopravnih) instrumentov, da se tistega od staršev, ki preprečuje stike svojemu otroku z drugim od staršev, učinkovito prisili ne le k pravnemu, temveč zlasti k humanemu in v otrokovo ko- rist naravnanemu ravnanju. V nasprotnem primeru mu je pač treba njegove pravice omejiti in otroka predodeliti k drugemu od staršev, če za to ni pogojev, pa nad njim odre- diti skrbništvo.« Lepo povedano, a kaj, ko takšnih rešitev vsakdanja družbena praksa ne pozna. Pa bo slejkoprej morala prepoz- nati svojo zmoto. Zgolj z od- ločbami in denarnimi kaznimi se usode otrok ne da reševati. In socialni delavci tudi niso čarodeji, ki bi slabe in neodgo- vorne roditelje spremenili v ljudi, ki imajo pamet in srce na pravem mestu. MARJELA AGREŽ NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Olcinčana lipa in pranger V os Rečica so na ogled razstave, ki so vredne pozornosti-Prireditev Od lipe do prangerja se nadaljuje konec tedna Petdeset zavarovanih plezalnih poti z odprtjem razstav umet- nih rož, ljudskih noš in slik Romana Makaroviča se je na Rečici ob Savinji uradno pri- čela 17. tradicionalna turistič- na prireditev Od lipe do pran- gerja, program prireditev pa se bo nadaljeval konec tedna. Razstave, ki so na ogled v popoldanskih urah v rečički šoh, v soboto in nedeljo pa bodo na ogled cel dan, so med prvimi obiskovalci vzbudile iskreno občudovanje in veliko pozornosti, saj je vanje vtkano veliko čustev in seveda ogrom- no dela. Za razstavo Pozimi pa roži- ce ne cveto so različne šopke in cvetje iz krep papirja izde- lovali skoraj v vseh zgornjesa- vinjskih krajih in tudi okolici, pri delu pa sta jim z nasveti pomagala dr. Marija Makaro- vič in mozirski publicist Alek- sander Videčnik. Na razstavi so prikazani šopki in drugi okraski za okras domače hiše, spomenikov in križev, butar... Med največje zanimivosti na razstavi sodijo okrašen voz, s kakršnim so se nekdaj vozili naborniki, ženin in nevesta, prav tako okinčana z umetnim cvetjem ter kozolec, ki je okra- šen kot nekdaj ob promicijah. Pri razstavi Upodobitev ljudskih noš v Zgornji Savinj- ski dolini gre za gradivo, ki sta ga več let zbirali dr. Marija Makarovič in Jelka Marovt z Družinska založba Sidarta iz Ljubljane je izdala že pet planinskih vodnikov. Med njimi je vodnik 111 izletov po slovenskih gorah, ki je izšel v srednjem formatu, doživel že tretji natis. Trem vodni- kom malega formata (Izleti po ljubljanski okolici, Julij- ske Alpe - Bohinjske gore in Grintovci - južni pristop) se je pred dnevi pridružila še knjiga 50 zavarovanih ple- zalnih poti avtorja dr. Andre- ja Mašere. Najbolj prizadevnim izdelovalcem okraskov iz umetnega cvetja so podelili videokasete, ki so nastale med pripravami na razstavo, nedeljski gost pri odprtju razstav generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj pa je kot vsi drugi pohvalil prizadevnosti članov Turističnega društva Rečica ter tudi oktet Rožmarin pod vodstvom prof. Tadeje Cigale. ki je sodeloval v kulturnem programu. Ljubnega, skupaj z njima pa akademska slikarka Jana Do- lenc, ki je pričevanja starejših ljudi upodobila oblačila iz ob- dobja 19. stoletja do prve sve- tovne vojne. Zanimiva razsta- va na svojevrsten način priča o življenju in preteklosti dohne ob Savinji. Poleg teh dveh razstav se na Rečici predstavlja tudi slikar Roman Makarovič, član Društva likovnih samorastni- kov v Ljubljani, ki se predstav- lja z deli, nastahmi v zadnjem letu. Kot je že v navadi, je tudi Roman Makarovič rečičkim turističnim delavcem podaril eno od del za stalno razstavo zgornjesavinjskih umetnikov, ki je prav tako na ogled v rečički šoh. Glavna značilnost letoš- njega rečičkega praznika je, da pri organizaciji poleg Tu- rističnega društva sodelujejo tudi druga društva in organi- zacije v KS Rečica, saj bodo ves izkupiček namenili gra- ditvi popolne osnovne šole. Z razstavami se je zaključil prvi del prireditve od Lipe do prangerja, nadaljevanje pa bo v petek, 5. julija, ko bo ŠD Mladost na športnem igrišču pripravilo odprto prvenstvo v tenisu, ob 16. uri bo turnir v ženskem nogometu, ob 19. uri pa se bodo pomerili rečički in mozirski svetniki. Sobotno do- poldne bo v znamenju otroš- kih iger, ob 20. uri pa se bo pričela prireditev Pod trško li- po. Predstavili se bodo Kam- niški koledniki in PZ sv. Kan- cijana, najboljšim izdeloval- cem zgornjesavinjskih želod- cev bodo podelih priznanja, organizatorji pa obljubljajo tu- di največji ognjemet v Zgornji Savinjski dolini. V nedeljo, 7. julija se bo zaključil teniški turnir, finale bodo ob 14. uri, ob 16. uri pa se bo predstavilo Zgornjesavinjsko konjerej sko društvo na prireditvi S konj- skega hrbta. ■■■■■■■ URŠKA SELIŠNIK Take knjige so v tujini izred- no priljubljene, pri nas pa po- meni ta izdaja noviteto. V naše gore pa bo privabila poleg do- mačih planincev tudi mnoge iz sosednjih držav. Uvodnik je prispeval znani slovenski planinski pisec Tine Mihelič, ki vsem ljubiteljem gora priporoča predvsem var- no pot, zato pa primerno mero varovanja in previdnosti. V knjigi so popisane različne za- varovane plezalne poti v Slo- veniji, in to od ogrevalne Po- gačnikove poti na šmarnogor- sko Grmado pri Ljubljani do zelo zahtevnih in izjemno zahtevnih poti, katerih pri nas ni. Med opisanimi potmi so tudi malo zahtevne in zmer zahtevne. Prav te pa omogočj jo prodor v čudoviti svet akti\ nosti v naravi tudi začetnikou in nedeljskim ljubiteljem ra. Enajst izbranih poti j Kamniških in Savinjskih Al pah od Storžiča pa vse do Ki duhe. Pri vsaki opisani poti si podani vsi potrebni podati od izhodišča, dostopa, sestop do opisa same poti, prav tak je podana tudi težavnostn stopnja, čas, ki je potreben z premagovanje vzpona, višij ska razlika ter priporočilo gle de uporabe izdanih planin skih zemljevidov. Kot vsak dobra knjiga vsebuje tudi t abecedni seznam v knji^ omenjenih geografskih po| mov, seznam uporabljene lite rature (drugih vodnikov ji zemljevidov) ter seznam a\ torjev fotografij; večina so de lo lastnika zalofc Jane Skoka. Le-te močno bogat priročnik, saj nas prestavij živo dogajanje med skalne šine in gorske »železne pol Za ponazoritev teh opisov so v knjigi natisnjene še pen risbe gora z vrisanimi potm Te je pripravil akad. slikar nilo Cedilnik - Den, tudi sanj vrhunski alpinist. >:;*^"r:. „1 - / CIRIL VELKOVRt Mladi talenti na Na Ponikvi pri Grobelnem, pri bifeju Na griču lastnikov Lizike in Francija Goleža, bo tudi to leto tradicionalno, že sedmo po vrsti. Srečanje mladih talentov, ki ga orga- nizirata domači gostilničar in Turistično in olepševalno društvo Ponikva. Prireditev je tekmovalnega značaja, sodelujejo pa glasbe- niki narodne in zabavne glas- be: pevci posamezniki, dueti, terceti ter ansambli, razdeljeni pa so v tri kategorije. Nastopa- joče bo ocenjevala strokovna komisija glasbenih pedagc gov, ki bo izbrala najboljše. 1 posamezni kategoriji. Vei. nagrad bo prispeval gener pokrovitelj prireditve Roga^ vrelci d.0.0. Prireditev bo v nedeljo, julija, s pričetkom ob 15. na vrtu bifeja Na griču. Vsi, bi radi sodelovali, še lahki pošljete prijave na naslov: Bil Na griču. Lizika in Franci Go lež, Dobovec 3 a, 3232 Poni! va pri Grobelnem, ali pa pc kličete po telefonu: 063/792 056. Ž. E Tilka Miklavžin Franc Rojnik FaniLužar Ivan Udrih Družabnost in spomini Srečanje starejših krajanov v Šempetru Igre brez meja v Konjicah v Slovenskih Konjicah so v soboto, 29. junija, v okviru prireditev ob 850-letnici Slovenskih Konjic priredili tudi Igre brez meja. Pomerilo se je osem ekip krajevnih skupnosti. Tekmovalci so morali iz škatel sestaviti grad z napisom 850 let Konjic, obešati perilo, prenašati mumije in ugotavljati izvajalce pesmi, nato pa z usti uloviti jabolko v posodi z vodo. Igro »konj« pa so zaradi mnogih pritožb tekmovalcev razveljavili. Tekmova- nje je minilo v prijetnem vzdušju, čeprav tudi mnogi prepiri ekip s sodniki in med ekipami niso manjkali. Zmagala je ekipa krajevne skupnosti Žiče. P.P. Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter v Savinjski dolini in krajevna skupnost sta v nedeljo pripravili srečanje krajanov starih sedemdeset in več let. Več sto se jih je zbralo v dvorani Hmeljarskega doma. Po prisrčnem kulturnem progra- mu, ki so ga pripravili učenci OŠ in otroški cerkveni pevski zbor, je sledil zabavni del. O srečanju so nam povedali: Tilka Miklavžin: »Na to sre- čanje prihajam vsako leto in če ga bodo še pripravljali, bom hodila tudi v bodoče, če mi bo le zdravje dopuščalo. Zelo le- po je, da so naši mlajši sokra- jani tako pozorni do nas sta- rejših.« Franc Rojnik: »Sem v devet- desetem letu in sem najstarej- ši na tem srečanju. Vse skupaj mi je zelo všeč, rad sem v družbi svojih vrstnikov. Mojih letnikov sicer ni, pa saj se tudi s tistimi, ki so mlajši, lahko vehko pogovorimo.« Fani Lužar: »Da smo starej- ši veseli in hvaležni za ta sre- čanja dokazuje tudi vehka udeležba, saj po moje manjka- jo samo tisti, ki zaradi bolezni niso mogh priti. Program je bil Alojz Rojšek čudovit, pa tudi vse ostalo bilo pohvale vredno.« Ivan Udrih: »Teh srečanj ne bom zamudil, dokler bol le toliko zdrav, da bom lahk šel. Za starejšega človeka s priložnosti za družabnost vs redkejše, čeprav jih imamo t' di. Zato smo vsem, ki to p' pravljajo, hvaležni.« Alojz Rojšek: »Danes ■ oživeli mnogi prijetni in nU' prijetni spomini. Naše mislih se vrnile v mlada leta, to pa zgodi takrat, ko si skupaj svojimi vrstniki in vrstnicaiti Za nekaj časa smo bili sp' mladi in hvaležni smo za to' ■■■■■HMI IONE TAVC^ Sf. 27.-4.|ull| 1996 i NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN UUDJE Plin vzel, dobri ljudje pa vrnili' hišo Družina Detmar iz Radmirja je od sobote lastnica prenovljene hiše - Staro so izgubili zaradi eksplozije Na hladen januarski dan je mati petih otrok, Elizabeta petmar iz Radmirja kot že ničkolikokrat poprej menjala plinsko jeklenko. Toda tokrat je prišlo do hude eksplozije, v kateri je njena družina izgu- bila skoraj vse, mati pa je ^dobila hude opekline. Sedemčlanska družina Det- mar je 25 let živela v skromni podnajemniški hiši, ki je bila last Justike Juvan. Nesreča je družino doletela že pred leti, ko se je v prometni nesreči ubil oče Franc. V hiši brez elektrike in vode je z veliko mero potr- pežljivosti in medsebojnega ra- zumevanja živelo pet otrok in mati Elizabeta. Toda tudi to- j