308. štev. n -in r|,MMIiwm imrn- Velja v Ljubljani in po pošti: V Ljubljani, sreda 22. decembra 1920. po5,«t"a 1 *•<«««. 111. leto. celo le lo . pol leta . tetri lete . ta mesec . K 240--„ 120-* 60'- 20- Za inozemstvo: celo leto . . pol ietn. . . četrt leta ta mesce K 400'-„ 200— n 100— „ 35— u f p II ■ H pf Za Ameriko: celoletno . . 8 dolat, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki nai trosi jajo naročnino oo nakaznici. Oglasi se z&račnnato po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm člrok orosto ta cnkrai s K za večbrai ooptrst. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telplon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev. 8. Teleton štev. 44. ......——. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — ..........Rokopisi se ne vračajo. - Italijanski ultimat d’Annunziu. LDU Rim, 20. dec. General Caviglla je poslal D’Annunzlu ultimat, v katerem z ozirom na prejšnja pogajanja z D’ Annun-zicm izjavlja, da vlada vsied triumfalnega sprejema, ki Ra je obljubil D’ Annunzlo vsem, ki so zapustili vojsko ali mornarico, da so podajo na Reko, ne more nič več razpravljati, da bi ne škodilo njenemu dostojanstvu. Ko Je postala rapalska pogodba v kraljevini zakon, se mora Izvesti. Caviglla stavila tedaj D’Annunzlu tri pogoje: 1. izpraznitev otokov Raba In Krka ter drugih krajev, k| jih priznava rapallska pogodba Jugoslaviji. 2. Prlpti ‘:tev prostega odhoda ladij italijanske vojne mornarice Iz reške luke lu povratek ladij ter tor. pedovk, ki so sc po proglasitvi blokade podalo v Reko. 3. Razpustitev in odstranitev oboroženih sil, ki niso sestavljene iz rešklh meščanov. Poveljnik vojaških sil v Julijski Benečiji pričakuje do 6. zvečer dne 21. decembra odgovor na te tri točke, pri čeiner izjavlja, da ne pripušča pozne -za razpravljanja o modatltetah njih Izvedbe. Caviglla dostavlja, da se mora po navodilih vlade odgovor reškega poveljnika ozirati na mnenje domačih meščanov, ztkaj oni so, ki bodo v slučaju negativnega odgovora morali odločati, tali so postavijo pod varstvo ItalUansklh čet, ali pa bodo morali nositi težke posledice odredb, katere ukreniti bo prisiljena h?.!š."a:iska vlada, da zadosti častnim obveznostim, kakor tudi volji italijanskega ljudstva. Proglas grškega kralja Konstantina. Kralj za okrepitev zveze s Srbijo. Atene. 21. dec. (Izvirno poroči- svoio iunaško voisko. V zunanil do-10.) Krali Konstantin ie izdal proglas^ litiki se bom držal diosedaniih smer- na grški narod, ki veli med drueun: Srečen sem. da sem do treli letih hudih muk zopet med Vami. Imam samo to nalogo, da se Dokažem vrednega liubezni helenskega naroda. Natančno se hočem ravnati do kooctitucionelni ustavi in do zakonih in spoštovati parlamentarni režim. V notraniosti hočem vzpostaviti mir. Hočem doseči narodnostno obnovo in se bom Dri tem ooiral na nic. Potrudil se bom da^gtrdim do bre odnošaie z zavezniškimi velesilami in da oiačim zvezo z našo iu-našiko zaveznico Srbijo. Pariz. 21. dec. (Izvirno Doročilo.) Poslaniki Franciie. Aneliie in Italije se niso udeležili snreiema kralia Konstantina. Poslaništva niso izobesila zastav. Temu vzgledu so sledila poslaništva Beleite. Poliske. Juvo-slaviie in Zedinjenih držav. Tretja seja konstituante. Beograd. 21. dec. (Izvirno poročilo) Danes ob desetih dopoldne ie začasni predsednik e. Nikola Pašič otvori^ tretio seio konstituante ter iziavil. da ie verifikaciiski odbor končal svoie delo. V zmislu poslovnika se v svrho odobritve niesroveva do-ročila oz. nespornih mandatov zopet sestane konstituanta. Predsednik te odredil kratek odmor. med katerim se te razdelilo poročilo verifikacijskega odbora. Po zopetni otvoritvi te predsednik Paški iziavil: »V zmislu poslovnika se te konstituanta zopet sestala, da odobri nesporne mandate. Ali nada-Muiemo nato delo v konstituanti ali ne. o tem bomo tutri sklepali«. S strani demokratov in zemlioradnikov se slišiio klioi: »Nadaliuimo delo! Konstituanta nai dela naprej!« Gosp. SPREMEMBA V HRVATSKI VLADI LDU Zagreb. 21. dec. Današnie »Narodne Novine« obiavliafo ukaz s katerim se ie na lastno Drošnio razrešil dolžnosti g. Milan Roic kot Doverlenik za notranie stvari, ker ie kot izvolieni poslanec v konstituan-to ontiral ooslaniški mandat in torei no zakonu ne more vršiti uradniške dolžnosti. Ker le odstopajoči ood-ban vodil tud-' banske Dosle in ker se krr' a v Beogradu naha- ia v ! .n kot taka ne more BOT ZA POSLOVNIK. Beograd. 21. dec. (Izvirno poročilo.) Danes do seii konstituante so imeli vsi klubi ko.nference. Izeletla. da klerikalci in muslimani ne bodo prišli na seie. dokler se ne iznremeni poslovnik. Tudi demokrati so imeli seio kicr so ugotovili. da moralo Doslanci v zmislu po- slovnika položiti do poročilu veri-fikaoilskega odbora prisego, ker sicer ne moreio vršiti svoiih dolžnosti. SESTAVA VLADE SE ODGODI. Beograd. 21. dec. (Izvirno poročilo.) Pri razgovoru g* Pašlča z gg. dr. Drinkovičem in dr. Korošcem se le izrazilo mišlienie. da se vprašanie nove vlade odvodi do po božičnih praznikih. Izgleda da bodo v tem oziru počakali kako stališče bo zavzela hrvatska republikanska se-liačka stranka NOV APEL BOLGARIJE ZA ZBL12ANJE Z JUGOSLAVIJO. Praga, 21. dec. (Izvirno poročilo.) »Čas« priobčuje Izlavo bolgarskega ministrskega predsednika Stambolljskcga, ki vod) pogajanja s češkimi politiki. Stambo-HJskl je izrazil željo po posredovanju češkoslovaške vlade v jugosiovanskem-boi-garskem sporu. To posredovanje, piše »čas«, bi češkoslovaška vlada mogla sprejeti le tedaj, ako bi jo tudi druga stranka, t. j. jugoslovanska vlada za to pozvala. Beograjska vlada pa dosedaj še ni storila tozadevnih korakov, zaradi tega ne moro biti govora o češkoslovaškem posredovanju. Ponosni smo, piše Ust, na prijateljstvo z jugoslovanskim prebivalstvom In M radi posredovali, toda le ako bi nas pozvala beograjska vlada. Stambolijskl odpotuje sedaj v Beograd. Mogoče so z Nikolo Pa-šičern direktno lažje sporazume, kakor pa preko Prage. DALMATINCI PROTI GOSPODARSKIM PRIVILEGIJEM ITALUE. LDU Split, 21. dec. »Novo Doba« piše z ozirom na predstoječa trgovinska pogaja, nja z Italijo: Dosedaj znani Italijanski zahtevki največ ogrožajo Interese primorskega prebivalstva. Kakor smo že bili nekoč žrtev trgovinske pogodbe z Italijo, bi se zopet vrnili čas| robovanja pod Avstrijo. Dnnaj je moral takrat po diktatu Berlina plačati Italiji njeno sodelovanje v trozvezl z gospodarskimi koncesijam) brez rekom-penzacij in so te koncesije najbolj težile nas. Danes niti ne diktira Berlin, niti ni treba plačati zveze z gospodarskimi tvrdkami, marveč Imamo svojo državo In svojo vlado, od katere moremo la moramo pričakovati mnogo večje razumevanje In zavzemanje, kakor od Dunaja. PRODAJA VALUT INOZEMCEM JE PRE-POVEDANA. Beograd, 21. dec. (Izvirno poročilo.) Na podlagi člena 10 linančnega zakona je iinančni minister objavil nastopno: Zabra-njeno Je vsem osebam, tvrdkam tn bankam, ki se bavljo z nakupom In prodajo vo, so danes naprosili ravnatelja ln urad- j valut, prodajati dolarje In druge zdrave nike na vodilnih mestih, naj zopet nasto- i valute Inozemcem. Kdor krš| to naredbo, pHo svoje službe. se bo strogo kaznovaL Rudarska stavka. Pašič- »O nadaljnjem delu bo konstituanta sama odločila. Sklicuiem seio konstituante za tutri ob desetih dopoldne ln zakliučuiem današnio seio.« Beoerad. 21. dec. (Izvirno Doro-čilo.) Za danes popoludne te sklican sestanek Dredsednikov vseh Dol. strank. Na tem sestanku bodo raz-Dravliali o poslovniku, o orisevi ter o tem ali nai konstituanta nadaliute svoie delo ali Da nai se oderodi. Govori se da so vse stranke za izDre-membo poslovnika. Radikalci zlasti Protič želiio da se konstituanta odvodi. da dobe čas za razgovore dede določitve Dredsednika konstituante. Demokrati predlagajo, da konstituanta nadaliuie svoie delo brez ozira na praznike. definitivno izvesti DODolnitev banske časti: te do ukazu regenta Doverieno vodstvo dosIov bana Hrvatske in Slavoniie in Doverienika za notranie stvari, do činu naistareišetnu uradniku kialievemu banskemu svetniku dr. Teodorhi Bošniaku. FIASKO KOMUNIZMA V PRAKSI. Rim; 21. dec. (Izvirno poročilo.) Delavci turinske tvornice 'avtomobilov »Fiat«, ki so bili tvornico prevzeli v svojo upra O rudarski stavki v Trbovljah In ostalih rudarskih revirjih je mnenje naše javnosti deljeno, ali bolje negotovo. Prvi občutek, ki ga ima večina prebivalstva, ko sliši o novi stavki, je zavest, da se obeta zopet novo podraženje tega ali onega za življenje potrebnega predmeta. Zato Je zlasti med kmečkim prebivalstvom vsaka stavka nepopularna, tudi če so delavske zahtevo upravičene. Tudi sedanja rudarska stavka ni popularna in ne vžlva simpatij ne med meščani ln delavstvom, še manj pa na deželi. Ljudje so popolnoma ncorljentlranl. Poročila o vzrokih stavke ln o razmerah, ki so privedle delavstvo v boj, so bila In so še tako nasprotujoča, da sl fe nemogoče ustvariti zanesljivo sodbo. Kakor je podoba, niso bili točni niti podatki komunističnega stavkovnega vodstva, niti on| zastopstva premogokopne družbe. Bržčas so navajali prvi le najmanjše, a drugi le največje Plače delavcev v posameznih kategorijah. A če so bili tudi komunistični računi nepravilni, toliko je danes ugotovljeno, da so rudarske plače v splošnem nizke, mnogo premajhne za dostojno življenje. Pri premogokoPih so zaposleni še danes delavci In zlasti delavke, ki ne zaslužijo niti po 30 kron na dan, ogromna večina ne doseže 50 kron, če tudi računamo v to vsoto vse doklade in ugodnosti. To je pri današnjih razmerah gotovo neznosno In če res ni bilo drugega sredstva za odpomoč, je bil štrajk neizogiben ln le zato upravičen. Hud boj se je razvnel med obema strankama v vprašanju dobička pri produkciji premoga. Dočlm so naračuniU komunisti družbi tako ogromen dobiček, da bi lahko ta ustregla vsem delavskim za- htevam, ne da bi morala zvišati cene premogu, dokazuje družba, da ima tako ogromne režijske stroške, da jih kljub enormnemu povišanju premogovnih cen, ki ji ga je dovolila pred mesci vlada, komaj, komaj krije, Kaj je resnica, je nemogoča dognati, ker ima vsied neumljive popustljivosti naše vlade, družba glavno ravnateljstvo s knjigovodstvom vred še vedno na Dunaju, kjer je naša kontrola nemogoča. Zato vlada ne bi mogla odločno nastopiti, tudi če bi hotela. Pač pa je vreden razprave in razmišljanja argument družbe o skrajno nizki relativni produkciji. Na enega delavca odpade za polovico manj pridelanega premoga kakor pred vojno. To ie vsekakor nezdravo, tudi če upoštevamo skrajšanje delovnega časa, iizlčno oslabljenje delavstva, poslabšanje strojev ln drugih produkcijskih sredstev. Pojav neprimerno zmanjšane produkcije je glavni vir vseh kriz v naših industrijah In lahko postane usodepoln za našo bodočnost Kitajski zid, ki ga tvori danes nenormalna carina, se bo moral prej ali slej prodreti. Ako do tedaj te rak-rano ne odpravimo, bo tula konkurenca naša podjetja zadušila ter pahnila v bedo poleg malega števila podjetnikov nepregledne množice delavstva. Zato bi se pri rešitvi današnje krize ta moment nikakor ne smel omalovaževati« Najti se mora način, da bo delavstvo deležno na dobičku povečane produkcije. S tem se vzbudi zanimanje In veselje do dela, naredi pa se s tem tudi prvi, čeprav skromni korak do socijallzaclje. Zato smo uverjetil, da bosta obe stranki pristali na to« da se išče Izhod na tej poti BOJKOT NEMŠKIH . MESTNIH SVETNIKOV V OLOMUCU. LDU Praga, 21. dec. K sklepom oto-mušikega občinskega sveta javlja »Frager Tagblatt«: Nemška stranka se posvetovanj občinskega sveta ne bo več udeleževala, ker Je češka večina sprejela predlog, da se zmanjša število nemških otroških vrtcev pl predlog, da se odpove nemški realki poslopje, v katerem je bila ta šola 50 let nameščena. PRED ODSTOPOM GIOLITTI.IA. Pariz 21. dec. (Izvirno poročilo.) Po vesteh iz Rima Dričakulek) v ita-liiaoskih političnih kroeih klrtub končani debati zbornice o ceni kruha da oride v kratkem do krize italijanskega ministrstva. Menilo, da se zbornica pridruži finančni, komisiii in da bo odklonila proračunske dva-naistine. Posledica tega bi bil Dadec vlade. V političnih krogih se govori, da ie Giolitti Dredložil proračunske dva^aistine samo zaradi tetra, da dobi vzrok za svoi odstoD. ker ie mne-nia. da ie dovršil svoio nalogo. SODBA V OBRAVNAVI PROTI BRICLJU. Včerajšnja porotna obravnava proti Briclju radi uboja je trajala do 1. ure ponoči. Bricelj je bil obsojen na tri leta težke ječe. Podrobnejše poročilo jutri. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 21. decembra. Valute in devize. Zagreb: Dolarji 143—143.50, avstrijske krone 0—25, rublji 80—85, francoski Iranki 0—880, napoleondori 460—465, nemške marke 198—201, romunski leji 180—190, Italijanske lire 500—518, turško lire 515—525, češkoslovaške krone 160-170. Dunaj: dinarji 1629—1649, dolarji 646—65(1, Irancoskl franki 3855—3893, švicarski Iranki 9950—10X00, češke krone 745—751, madžarske krone 114—116, lire 2190—2210, marke 904—910, poljske marke' 103—105, sterllogl 2255-2275. Praga: dinarji 211X0, marke 119.75, švicarski Iranki 1339X0, lire 303.50, fraa-coski Iranki 521X0, lunti 307.25, dolar!! 88X0, avstrijske krone 12.60, poliske marke 12X5. Curih: Berlin 9X0, New York 657, London 23.10, Pariz 39.10, Milan 22.70, Praga 7.40, Budimpešta 1.17*/», Zagreb 4.10, Varšava 1, Dunaj 1.55, avstrijske krone 1. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 1000—1050, Jadranska 1825—1875, Jugoslovanska 626 do 630, Ljubljanska kreditna 930—965, Praštedloua 8950—9000. Rlječka Pučka 490—495. ______________ Pošljite naročnino! M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) »Gospod ie pri polni zavesti,« Ie rekel črnuh. »Še tucatkrat mu bo treba puščati kri. na do dober čez Štiri tedne. Mrzlica ga mineva.« »Da bi te mrzlica, tebe!« ie za-rful CanestaoK- »Le kar poizkusi mi puščati kri! Zdai vem. podlež, zakai sem tako oslabel! Gotovo si zlorabil mole snanie da si mi ukradel nai-mani bokal krvi!« Zdravnik — zakal mož le bil res zastoDnik teea nevarneea stanu — te že vlekel nožičelrfz^&dhgiToda vitez le Doerabil blazino in min&^a-lučil z vso s:lo v obraz. »Malopridnež! Razboinik! Zako-iiem te kakor piščanca, oderem te. na malem oeniu te ocvrem!« Boeve dokod bi bil prikipel nle-gov srd. da ie ni zdravnik iadrno ubrisal proti vratom. Beluhar ie snrenvl doktoria na hodnik, nato Da se ie vrnil k Dostelii rekoč: »Ker ste baš prne-nlti vriitčariea. vosDod vitez — ali ne bi izvolili poizkusiti enega moiih kopunov?« »To ?e moška beseda. Driiateli! Kdo ie oni nrešič in volkodlak, ki mi ie izlokal vso kri?« »Oh to ie slaven zdravnik.« »In kdo ste vi Driiateli?« »Moister Goriu. lastnik gostilne Dri Treh vladanih.« »To me veseli! Vaš poklic le vsat tak. da se ga ni treba sramovati. Nu dragi gospod Goriu. nrav rad bi se srusti! v dvoboi s kakim vašim kopunom ako si vzame dobro našteto za oklen in dva bokala starine za sekundanta.« Gostilničar ie izginil kakor lastovka tet se kmalu vrnili s slugo. ki te nesel na maihni mizici vse zaže-liene stvari. Moister Goriu te pomagal vitezu vstati in zlesti v obleko: n*.to ie «krbno zakleni vrata in mu iel streči \ nežno pozornostjo. Ca-.nesiar.vu ie oač še brnlo v glavi. ali vendar ne toliko, da bi se bil zbal kopuna. Čim ie kopnela ied in vinilo vino v steklenicah. ie čutil pustolovce, kako se mu naglo vračate moči: rožnate misli so klile v nlegovih možganih trumoma kakor gobe do toplem dežiu. »Nu. dragi eostiteli.« te rekel na-zadnie. zvrnivši se nazai v udobni foteli »razložite mi. kako sem orišel k vam in kako doleo sem tu: ooveite mi odkod se le vzela ob moiem zelaviu prekrasna obleka, v katero sem zlezel ž vašo oomočvo. in tale imenitni raDir. ki se mi zdi Draveea milanskega kova: Dredvsem oa mi razložite, kakšni coprniii se imam zahvaliti, da se nahaiam v razkošni sobi naiboliše Dariške eostilne.« »Gospod.« ie odgovoril domačin, »te.den dni bo. kar ste nri meni. Pet dni in Det noči se vam ie bledlo, nredvčeraišniim Da ie vročica ponehala. Včerai ste SDali kakor oolh. in evo vas sDet na noeah. Zdravi ste kakor riba v vodu vstali ste. in tudi lioia vatn tnenda ne bo delala več težkoč...« »To se Dravi, da lehko Krem. kal ne?« »O. ffosnod stanovanje te plačano za mesec dni nanrei. s hrano in zdravnikom vred. Strogo ml te zaukazano. da vas opozorim na to.« ie iziavil moister Goriu. Dožiraie slino. »A kdo me te vendar zavlekel sem. corbacdue? Škrat ali angel?« »Človek, gospod in krepak dedec ie moral biti. zakai,prinesel vas io na ramil* »Človek? Pa ne morebiti črn?« se ie zavze! mladi mož. »Zamorec ali nekaf nodobneea?« »Hudimana.« ie deial Goriu v zadregi. »barve si uisem zaDomnil.« »In kdo ie Dlačal zame? Tisti mož?« »Ne. gospod. Plačala le dama. ki te ne Doznam,« ie rekel gostilničar *e boli negotova »Velela vas ie ooložiti v to oostelio in mi ukazala vse potrebno. rekoč, da me d4 odreti živega. ako le ne bom ubogal natanko no besedi.« »Vas. ki nairalši sami odirate druge! To bi bilo baš narobe, kai?« »Eh. gosnod! Gotovo ie. da sta izginila obadva mož ki vas ie odnesel. in dama ki te olačala np dn bi mi bila Dovedala kdo da sta in kam namenjena. Evo. gosood zdai veste VSe‘* (Dalje orlh.) Republičanstvo? Opoziciia. ki se ie polovila v štajerskem delu klerikalne stranke »roti liublianskemu vodstvu, nam ie simpatična. Ne morda zato. ker bi ta razonr motrel slabiti Doziciio celokupne Lindske stranke. V tem oziru celo svarimo naše stranke nal ne izvabimo Doložaia ki bi s tem nastal, na škodo klerikalni skuDini. Kaiti oo-litičoo poštenost ie treba spoštovati in temu orimerno postopati. In akt mariborskih krovov moramo vsekakor taksirati kot znak poštenosti. Vorašanie. ob katerem se križaio mnenia liublianskih in mariborskih voditeliev. ie predvsem vorašanie absolutne suverenosti konstituante in iz teza sledeče možnosti praktič-neea izvalanla reoubličanstva. Ka1 so motivi In vzroki raz pora? Navsezadnie. na koncu koncev smo mi vsi skuoai nazirania. da te edino liudstvo suvereno in torel od cieea izvolleni zastopniki pravi resnični suvereni činiteliH v državi. To ie v parlamentarni m'onarhiii enako kot v moderni demokratski republiki in le razlika sekundarne važnosti le. ali liudstvo en del reprezentance svoie suverenosti nrene.se na monarha ali oa na reoubličanskeza predsednika. Kakor oa na or. v Franciii ali v ameriški Unili Uudakim zastopnikom ne nride na misel, da bi volili noveea predsednika, orodno ie staremu potekla zaikonita dobji. tako tudi nam danes ni aktualen poskus preklicati svoie sklene z dne 1. decembra 1918 in oremeniti monarhistično obliko v republičansko. Veliavnost takeea skleoania se lahko soodbHa na razne načine po teorlH Iktdske suverenosti. Toda no tel metodi zremo lahko tudi dalie in lahko izoodbiiemo sleherno oblast, lahko na or. zazovariamo edino suverenost revolucilonarneza delav-skeza razreda, kakor boliševiki. Ampak težišče yorašania in v ooelaviu lozike in teoretiziranja. marveč v nremotrivaniu deianiskeea stania. Deiansko stanie na ie tako. da ie monarhična oblika države izven diskusije. Teza se zavedaio tudi liub-Hanski klerikalci Kakor se le zvrši- naše državno uiedmienie.in kakor stole danes stvari, ie lasno, da more obstoiati samo skupna srbsko-hrvat- Komunistično delavstvo. Še boli na seveda azitatorii t. i. voditelji dobivalo močneea moralneea mačka in so veseli, da so druze stranke tako dobre, da iih vlečeio iz luže. Cesar bi površni opazovalec ne razumel, to se ie v tei dobi zzradilo: S komunističnim delavstvom nastopalo na posvetovanjih soc. demokratični in češkoslovaški sociialisti skupaj z obljubo. da zre delavstvo na delo. Če se uzodi nievovi zahtevi da se nai začne enerzično obravnavati -sociali-začne oredloze. Zakai pomazalo ne-stavkuioči komunističnemu delavstvu? .Stvar ie sledeča: Poraz komunistične akciie ie tako pooolen. da bi se uteznlla vzbuditi v kapitalistični buržoaziii težnia po ostreišetn režimu proti delavstvu. — Teza oa celokupno delavstvo noče pripustiti in zato zatre v sebi raie strankarski egoizem. samo. da sloini interesi ne trpe. Od tod skupni nastopi. Da bi se preprečilo oškodovanje delavskih' interesov iz te težnje, se ie pravkar rodil nov klub iz soc. de-mokratičneza kluba. Klub soc. demokratičnih strokovnih delavcev o soc. demokratičnih strok, orzanizac. ie združenih okoli 800.000 čl. obeh skupin levice in desnice. Da se razpad teh orzanizacii orenreči. so poslanci, ki so bili izvoljeni iz strokovnih orzanizacii Izstopili iz soc. dem. kluba in ustanovili svoi klub. »ki se hoče posluževati vseh sredstev, ki odzovar-iato češkim zosoodarskim. sociial-nim in kulturnim razmeram, da zavlada pravičen družabni red. da bi sncHalizem postal dieianle in živlie-nie«. Torel tudi po tej strani oditi on-od komunizma! k Komunističnih poskusov so povsem veseli edino le še Nemci, ki so mislili, da ie začela iti niihova pšenica v klasie. Toda ood komunističnim solncetn ne bo dozorela. Dr. P-n. Štajerska razmejitvena komisija. Maribor. 21. dec. 'Juzoslovanska delezaciia ori raz- molitveni komisih objavila: Ker oči- sko-slovenskT monarhija Kavadior^r vičev. ali oa skupne države sploh ni Tretieza danes ni. Maiiborci se teza zavedaio dobro. ie boli oa nadaline resnice, da pade s skuono državiiostlo tudii šele ravnokar osvoboieni Maribor In dravska črta in še marsikaj druzeza. Oni boli ko UubMana čutilo, da le luzoslovanska monarhiia tudi v nal-slabšem slučaiu bolfša in narodno svobodnega kot formalno naikorekt-neiša republika — nemške Avstrije. Da. tako so stvari, in ltublianski kro-zri se eredo republičanstvo po eni strani ie preveč z ozirom na oao nezrelo »republičanstvo« naših volil-'ccv. ki zameniavamo republiko z ameriškim blaeostaniem. Po druži strani oa so se v nerealističnem ore-soianiiu svetovneea in našeza poležala zasaniali v teoretično politiko pri čemer na bf se Um znalo zzoditi slično, kakor svoi čas Kerenskemu. ki ie oo slični ideoloziii hotel na podlagi svobodne osebne samoodločbe prršiliati ruske voiake v fronto. Prvo ie deiansko stanie. potem šele teorija: samo s slednio orldeš s prvim navzkriž. Ce se spomnimo na vlozo ljubljanskih klerikalcev ne Ie za časa 'Avstrije, .marveč tudi za reeentove-za prihoda v Slovenilo, nam le da-hašnie nflhovo ponašanje orecei simpatično. Nam družim oa te svobodna narodna država orvo. Ostale formalnosti oa le stranskeza pomena.. Čemu? Praza. 17. dec. 1920. Delavstvo po vseh kraiih države se vrača na delo z vprašanjem v očeh in na ustnih: Čemu ie bilo vse to. komu so koristile žrtve? Komunistična Drekucuška oolitika ni koristila delavstvu v tem smislu, kakor so komunisti pričakovali, pač pa v nekem drueem smislu. Delavstvo ie v teh dneh lahko spoznalo, da velike fraze, krvavi zovori niso isto. kakor Živlienie. ki se ne da meni nič tebi nič kar presaditi iz Rusije na Češko. Ce se da na Ruskem delati z romantičnimi pustolovskimi načrti. na Češkem to ne zre. Na Češkem ie treba realne politike. To Sooznanie dozoreva v masah češke-ea delavstva in to spoznanje za mor. da scdai odvrne od zovorečeza hi zovorečeza komunizma. Radikalci in poslovnik. Beoerad. 20. dec. Radikalni klub ie tekom današ-nieza dne imel obširno debato *o novem poslovniku za konstituanto. Dr. Laza Markovič ie odgovoril na posamezne opazke radikalnih poslancev, ki se tičeio poslovnika. Tudi demokratski klub ie imel včerai seio. na kateri se ie razpravljalo o novem poslovniku ter o izDremembah. ki bi se na nredloz dr. Lukiniča in dr. Ri-baria uvedle v poslovnik. Ker so se v vseh klubih ooiavile težnie. da se zotove točke poslovnika izpremene se bodo ta teden vršila pozaiania med zastopniki klubov, da bi se izvan parlamentarnih sei dosezel sporazum o teh izoremembah. Obstala upanje, da se izpremeni tudi Driseza v toliko da bo poslancem dovoljeno da pri prisezi napravilo motivacijo. AH se izoremeni tudi tisti člen poslovnika, ki zovori o zlasovaniu. še ni sklenjeno. ________ Po povratku kralja Konstantina. Pariz. 20. dec. Na krovu »Averoffa« ie poročevalec lista »Excelsior« imel razzovor s kraliem Konstantinom, ki ie izjavil-da namerava kasneie poklicati Ve-nizeJosa nazai. Kar se tiče zunanle politike, se bo natančno držal smernic. ki iih ie določil Venizelos. Na vprašanje, ali namerava odstopiti ie kraki Konstantin to odločno zanikal ter pripomnil, da se nodvrže samo oni volii. namreč valil svoieea naroda. * Iz Londona iavliaio da so tam hoteli 19. t. m. p rški naseljenci, pristaši kralja Konstantina, praznovati s službo božio in slavnostnim tede-umom v zrški cerkvi povratek kralja Konstantina. Venizelisti in nasprotniki kraiia Kostantina Da so to preprečili Svečanost se ie zatorel vršila zVečer v zrškem poslaništvu. Ekspoze madžarskega finančnega ministra. X tuKai5mr TazmeTrr- -| ~ veni koinisiii. se smatra za umestno, da se obsez oleneza delokroza na-tančneie oriše. Državne mete sq bile določene z mirovno oozodbo. in na-leea razmejitvene komisiie ie da v čim naivečii skladnosti z določili mirovno pozodbe uzotovi melno črto na licu mesta. Delo komisiie se ome-iuie le na to. da sme a) izvesti natančno razmeiitev v odsekih ome-ntenih v mirovni oozodbi kot »meine črte. ki se morajo določiti na ozem-liu samem«, b) izvesti reviziio meine črte. označene v mirovni pozodbi kot administrativna meia. to oa le. ako predloži tako zahtevo ena izmed interesiranih držav in se večina ko-mislte strinia s oredlozom: c) preložiti kako v mirovni oozodbi imenoma navedeno tečko. ako se to zzodi s sozlasnim sklepom celotne komisiie. vštevši zastopnike obeh zainteresiranih držav. Brez takeza sozlasneza sklepa se nobena v mir. oozodbi omenjena točka ne sme iznremeniti: d) sestaviti zapisnike oziroma dozovore ki se nanašaio na ureditev vseh dTžavnopravnlh vprašani ki nastaneio vsled razmeiitve. Ta dogovor oa postane končnovelia-ven in obvezen za zainteresirani državi šde takrat, ko za ti državi odobrita. V Mariboru deluioča razmejitvena komisiia ie torel pooblaščena. da le v nekaterih posebnih primerih nebistveno izoremeni osnutek vrhovneza sveta, v kolikor bi to upravičevali kralevni zosoodarski interesi nikakor oa ori tem ne sme biti merodatna narodnost, jezikovni, verski ali volaški oziri. Delo razmejitvene komisiie se ie zavleklo vsled nkolnosti. ker ie bilo nieno delo od visno od reka veleposlaniške konte-renče, kateri ie komisiia že ob počet-ku svoieza dela predložila razna vnrašania v odločitev. Veleposlaniška konferenca ie pred kratkim odločila. da razmeiitvena komisiia brez sozlasneza sklepa vseli članov ni oristoina izpreminiati kakeza dela metne črte. označene z »tokom vode«. Olede vprašanja, ali ie komisiia pristojna preložiti meino črto. kjer io tvori tako razvodje, iz Pariza še ni dospela nobena rešitev. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO, IE JUGOSLAVIJA"« sti. Končno le finančni minister zbornico nozval. naf mu službeno izlavi. ako se strinia z nteeovim načrtom, ako se oa ne. se vrne mirno na c,voie oreišnie mesto. Ako zbornica nlezov načrt odobri, mu mora izreči popolno zaupanie Nato bo mozel začeti cozaiania z inozemstvom in niezova vladia ne bo mozia pasti. Govor fi-nančneza ministra ie bil spreiet z odobravaniem. Hardiiigova zunanja politika. Pariz. 20 dec. »Echo de Pariš« iavlia iz Mari-cna: Hardinz ie z voditelji vseli strank na več konferencah določil načela svoie zunanie politike. Nie-zov vpliv ie spreobrnil celo naihuiše nasprotnike sodelovanja Zedinjenih držav z evropskimi velesilami. Senator Fali eden naiboliših prijateljev Hardinza. ie iziavil. da bo Hardinz tako! ko nastopi svoie mesto, pričel pozaiania za izoremembo oo-zodbe zveze narodov. Senator Fali meni. da bo Amerika mozia prevzeti vodstvo sveta. Hardinz namerava tudi postaviti z entento tesne odno-šale. Ta mednarodna zveza bo po niezovem mnenju mozia stabilizirati svetovno eosnodarstvo. Seja ljubljanskega občinskega sveta. Snoči se ie vršila redna javna seja. Predsedoval je podžupan dr. Triller, k! se opraviti, da je zadnjo sejo zar,adl svoje bolezni preložil, a tudi danes je primoran nekatere točke odstaviti z dnevnega reda. Nadalje Je odgovarjal na Interpelacijo ob« činskega svetnika Tokana zaradi opustitve mestne pekarne ter povedal, da se koncem t. I. opusti mestna pekarna, obenem pa tudi mestna aprovizacija. — V domovinsko' zvezo je bilo'sprejetih 46 oseb brez zadrž-kov. Mestni hranilnici se je dovolilo spre* meniti § 9. pravil, t. J. da se obresti prepisujejo za celo leto, namesto polletno. V novo bolniško blagajno mestmh uslužbencev je izvolil občinski svet sledeče občinske svetnike: a) v načelstvo: Van-: čina, Franchetti, Bde, Pengov, Kocmur; b) v nadzorstvo: Likozar, Praprotnik, Dimnik, Zupančič In Mihevc; c) v razsodišče: Hudovernik, dr. Novak, dr. Adlešič h Toka«. Za mestno zastavljalnico se je dovo« lilo najeti 300.000 K posojila. Veselični davek se podaljša za nad at j« na 3 leta v sedanji višini. V mestni klavnici se zvišajo klavnične pristojbine v smislu predlaganih odsekovlli predlogov. Cene električnemu toku se zvišalo za zgodnje večerne ure za dobo od 1. septembra do 1. marca za 50 odstotkov. Prejemki užltninskega osobja se zvišajo v celoti za letnih 461.574 K in se sprejmejo uslužbenci v status mestnih ofl-cijantov. Nadalje se normira po enletnl poskušal dobi in najmanj 10 letih služba za penzljsko zavarovanje veljavne postavke. Interpelacije. Obč. svetnik Kocmur Je interpeliral podžupana, naj pride na eno prihodnjih sej na dnevni red vprašanje ustanovitve komunalne banke. — Zaradi bolehnosti podžupana so se nadaljnje točke odstavile z dnevnega reda. Razna poročila. Budimpešta. 20. dec. V td. Na vsak način Pa le treba kriti stroške za narodno armado. Država ne sme pustiti, da bi častniki stradali. Zato ie finančni minister zaprosil vol-nega ministra, nai začasno ugotovi stroške le za pol leta pridržal oa si ie. da se armada ne sme vmešavati v politiko. On stoli na stališču trianonske mirovne pogodbe in ne more dovoliti niti vinaria za morebitne pustolovščine. Sosedie Madžarske moralo spoznati, da Madžari niso strahovi. Trianonska mirovna pogodba se izpremeni. ko pride do pravega spoznania. Madžari ne smelo oodvzeti nobenega nasilnega koraka in proračun na vojno ne sme vsebovati niti vinaria ki bi se mogel uporabiti proti trianonski mirovni pogodbi. Kar se tiče davka na voine dobičke, se bosta uporabliala dva davka. Davek, ki ga bo moral plačevati vsak. ki med voino ni opravljal voiaške službe in davek ki ga bo plačevati od imetia presegainčega miliian kron. Na mesto enkratne ore-moženiske oddaie. ki nekoliko spominja na komunizem se uvede 25 % imovrnska oddaia. ki bo v glavnem zadela veliki kapital. Kolekovania ne bo.. Akcijske družbe nai se prisilijo« da v dveh mesecih zvišalo akciisko glavnico za 5% in da prepuste nove akciie brezplačno državi. Finančni minister Hegeduš ie nato govoril o uvedbi novih davkov in iziavil. da ie država glede denaria lahko pomirjena. Devalvacija ne more nastopiti ker ie že tu. Minister ie iziavil. da predpisuje trianonski mir zamenjavo bankovcev z državnimi papirii. To se mora izvesti v sporazumu z Avstro-ogrsko banko. Tudi likvidatorji so pokazali svoio dobro volio. Zato ie treba vse storili, da se to vorašanie reši sporazumno. Za siučai. da se to ne Posreči, te minister izdelal poseben načrt. Povodom izmniiave ban-ikovoev se bo odtegnilo 5% vredim- Prepozua volilna pritožba. LDU Beograd, 20. dec. Volilci iz okrožja mesto Varaždin in okolica so postali verifikacijskemu odboru pritožbo. O pritožbi se ne bo razpravljalo, ker je zakasnelo došla. Bourgcoisova zahvala. LDU Beograd, 20. dec. Ministrski predsednik dr. Vesnič je čestital Leonu Bourgeoisu, ko mu je bila podeljena Nob-lova nagrada. Boirrgeots je odgovoril z nastopno brzojavko: »Globoko me le skupno mogli ustvariti pravico, za katero je Srbija toliko pretrpela. Leon Bourgeois.« Krvav bo] med laškimi fašisti in sociialisti. LDUFcrrara, 20. dec. Ko so imeli so-ctjallsti zborovanje, je prišlo do spopada med socijalistl In fašisti, pri čemer sta obe stranki streljali iz samokresov. Tri osebe so mrtve, sedem težko ranjenih. Natakarska stavka na Dunaju. Dunaj, 20. decembra. (Izvirno poročilo.) V štrajku natakarjev so se včeraj vsled posredovanja ministrstva za socialno upravo pričela pogajanja med delodajalci ki delojemalci. Pogajauja so bila sicer brezuspešna ki se jutri nadaljujejo, vendar pa je upati, da se doseže konec stavke. Stavka se danes ni razširila. Natakarska stavka v Gradcu, LDU Oradec, 21. dec. Nameščenci v gostilnicah in točilnicah so na nocojšnji skupini sklenili stavkati, ker njihovi delodajalci še niso ugodili njihovim mezdnim zahtevam. Stavka se je danse na levem murskem bregu že pričela. Vse kavarne in večje gostilnice so zaprte. Gostilničarji so naprosili vlado, naj posreduje. Nemški komunisti spreleti v tretjo interna-cflonalo. LDU Berlin, 20. dec. »Die Kommunt-stlsche Arbeiterzeltung« javlja, da je tretja intemacljonala priznala komunistično stranko Nemčije za stranko, ki resno simpatizira s tretjo internacljoiialo in M Je zato dovolila, da pošlje stalnega zastopnika v eiksckutlvo tretje internacijonale. Zastopnik bo Imel tudi pravo do glasovanja. Razdor med GrkL Pariz, 20. decembra. (Izvirno po roč t*. lo.) V Carigradu so uredništvo grškega lista »Parls«, ki ima monarhistično tendenco, obmetavali pristaši Venizelosa * kamni. Dnevno dospejo iz anatolske fronte častniki, ki nočejo služiti pod kavljem. Sociialisti izstopili iz polisko vlade. LDU Varšava, 20. dec. Vodstvo socl- jalno-demokratične stranke je sprejelo da le v seda-o tezKem političnem, socijalnem In gospodarskem položaju vlade neobhod-no potrebno, da vlada točno in jasno zasleduje svoj program in enotne smernice« katerih se v takem položaju mora držati. Dokler pa bodo v vladi zastopniki soct« jalne in gospodarske reakcije, bo to nemogoče. Politika vlade, ki si jo je podvrgel reakcijonaml vpliv, ne more dajati delavstvu potrebnega varstva, Pod takimi razmerami je nemogoče, pustiti zastopnika socijalno-demokratične stranke še dalje V vladi. Podpredsednik Daszlnski je takoj, ko je izvedel o tem sklepu, dal predsedniku vlade svojo demisijo. Slniajnovski častniki kot talci. LDU London, 20. dec. Na vseh vojaških vlakih na Irskem bodo sinfalnov-sld častniki kot talci, ker se napadi na ta vlake vedno bolj ponavljajo. Izmenjava ujetnikov med Rusijo in Poljsko. Varšava, 20. decembra. (Izvirno poročilo.) Da se pospeši Izmenjava vojnih ujetnikov, talcev in civilnih internirancev, se podpiše tozadevna pogodba med Rusijo in Poljsko še pred podpisom mirovne pogodbe. Parlamentarne volitve v Španiji. Pariz, 20. decembra. (Izvirno poroči* lo.) Današnje zbornične volitve so potekle v Barceloni mirno. Nacionalisti so dobili 5, republikanci in monarhisti po dva mandata. V Madridu so monarhisti dosegli veliko zmago. Republikanci so dobili samo dva, republikanci pa sploh, nobenega man-* data. Gospodarstvo. r+’ 100% zvišanje kolkovlne pri zaca-rinjenlu. Po naredbi ministrstva za finance, generalna direkcija posrednih davkov, od 30. oktobra (glej Uradni List 134!) se zvišajo vse kolkovlne in lestvične pristojbine za 100%. — Na ta način se zviša za 100% tudi kolkovina za vse poštno-carinske listine, ki so podvržene kolkovl« ni, in sicer: spremnice od 20 na 40 par, carinske pobotnice od 10 na 20 par, sto-vornice od 50 na 100 par. Na račun sto-vornic se je obremenil doslej vsak zaca-rlnjeni paket s 5 parami, po novem pa se mora zaračunltt za vsak paket po 10 par. -H Papirnica v Medvodah. Kakor poročajo, bodo poslopje papirnice v Medvodah zopet popravili in priredili, da bo uporabno za industrijske svrhe. + Za obrtno razstavo v Mariboru le pri£elo akcijo rnmjbftrsko. slovensko, obrt- no društvo. Razstava se namerava prirediti početkom leta 1921. -f. Gojenje sladkorne pese na Šta]er> skern. Državno kihetijsko kemično posku« SevaliŠče in preskušovališče v Mariboru poroča: Izmed 4 poskusov je vsebovala sladkorna pesa na Ptujskem polju 14.4 odstotke sladkorja, na posestVu grofa Herbersteina 15.17 odstotkov, na državni viničarski in sadjarski šoli v Mariboru 15.78 odstotkov in im kmetijski šoli pri St. Jur-ju ob juž. žel. 15.52 odstotkov- sladkorja. ;+; Angleška akcija za stabilizacijo valute. »Bcrliner Tageblatt* prinaša poročilo o angleški akciji za stabilizacijo valute, Lloyd Georgov prijatcli bo v oiieioz-ni misiji obiskal glavna mesta na kontinentu, ter preiskal, kaj da se mora ukreniti za stabilizacijo valute in bo predlagal ! vsaki državi, nai ustanovi posebno banko, Dnevne vesti. — Tudi Prekmurje Sim diši. Nemci so uvideli, da Radgona nima bodočnosti brez zaledia ker ie mesto Dotisnieno v klin v jugoslovansko ozcmlie; zato so sedai izdali parolo, da se mora ves severni del Prekmurja priklopiti k Avstriji. To ozemlje ie Kakih 5 km široko in 5 km dolgo z glavnim krajem Gor. Lendava. Nemško časopisje, ki vlači razne trditve kar za rep v svoie kolone, trdi. da na tem ozemliu razume nemško nai-mani 90 odstotkov prebivalstva. To nemško nakano podpiralo seveda Madžari, katerim bi bila Avstrija Iiubša soseda kot Jusroslaviia. Nemci baie nameravalo izdaiati v Radgoni v prekmurskem narečiu Pisan slovenski list za tozadevno propagando. Bodimo čuieči! — »Naprej« ie naibolie »informiran« list. Zato si lasti pravico da se z visokega stališča malo »ponorčuje« z »Jugoslaviio«. češ. da se ii ie sanjalo da se ie sociialistična levica v Mariboru združila z komunisti. »Na-Drelev« način napadanja ie sploh posebne vrste. Kadar se hoče iz koga norčevati, napiše par fragmentarnih vrstic brez repa in glave. Tisto notico ie napisal pač gosood. ki ie bil slabe volie Da se ni znal ozlovolle-nosti na noben drug način iznebiti. Ako gg. uri »Naoreiu« ne veriamelo. da naša vest ni izmišljena nai oreči-taio svoie bratsko glasilo »Volks-stimme« od 19. t. m.. Id poroča isto. Temu bodo menda vendar verieli. — Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Kakor se poroča, je vodja poverjeništva za uik in bogočastje izvršil ukaz ministrstva prosvete, odstavil Verstovškove šolske nadzornike ter namestil nadzornike, ki jili Je imenovalo ministrstvo. Vendar je v tem vprašanju še ostala nejasnost, kaj se zgodi s šolskim nadzornikom Finkom, ki je bil imenovan za mesto Maribor in za vse meščanske šole na bivšem Štajerskem, kljub temu, da ta šolnik še ni poučeval na nobeni meščanski šoli. Ker so se vsi nadzorniki v Sloveniji izbrali iz vrst učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah ter se je v dobi Verstovškove vsemogočnosti napravila samo za Štajerce ta »častna« izjema, zato se nadelamo, da se je tudi Imenovanje Finkovo ukinilo z objavljeno odredbo ministrstva prosvete. — Iz krogov poštnih uslužbencev smo prejeli: Poštno ravnateljstvo ]e izdalo te dnt naredbo, da morajo poštni uslužbenci odstraniti vse znake na obleki, ki spominjajo na Avstrijo. Obenem omenja ravnateljstvo, da so dobili uslužbenci v to svr-ho lani nove čepice, julija t. 1. pa denar za nabavo obleke. Ravnateljstvo misli, da je storilo s tem v polni meri svojo dolžnost napram uslužbencem. Gospodje pri ravnateljstvu pa ne pomislijo, da Je bHa obleka, ki so Jo dobili nekateri uslužbenci, iz najslabejšega vojnega blaga ter da se je takoj pokvarila. Gotovo je tudi, da sl uslužbenec z zneskom 1200 kron, ld jih je dobil v juliju, ni mogel nabaviti trpežne zimske obleke, čudno se nam zdi, da #0 dobili uslužbenci zagrebškega ravnateljstva kompletno prvovrstno obleko. Zakaj pri nas ta izjema? Prosimo slavno ravnateljstvo, da se temu čimprej odpomore. — »Udruženje jugosl. želje«, čtaovnl-ka.« Dne 19. dec. t. 1. Je Imelo »Društvo jugoslovcnskih železniških uradnikov V Ljubljani« društveni občni zbor, katerega se Je udeležilo veliko število železniškega uradništva iz. Slovenije in Hrvatske. Zborovalci so brzojavno odposlali udanostme pozdrave regentu. Po temeljiti obravnavi je društveni občni zbor sklenil razširiti delovanje društva po vsem ozemlju kraljevine ter v to svrho izpremenlti dosedanje društveno ime v »Udruženje željeznt-čklli 'činovnika u kraljevini Srba, Hrvata I Slovenaca-. Sedež društva je do nadaljnjega Ljubljana. Preustroj društva se Izvrši takoj po odobritvi spremenjenih pravil po osrednji vladi. — Vsled pomanjkanja premoga se ustavi promet rednih brzovlakov štev. l,/2., ki so vozili med Beogradom in Nišem z odh. iz Beograda 20.50. Simplonski orieni ekspres bo še dalje vozil po dosedanjem ■voznem redu, to je vsak torek, četrtek in soboto. Dosedanji osebni vlaki bodo vozili po dosedanjem redu še dalje. — Imenovanja v zdravstveni službi. Imenovani so sanitetni referent dr. Deme-ter Bleivels - Prsteniški ad personam za namestnika sanitetnega šefa za Slovenijo Jji Istro v V. činovnem razredu, zdravstveni nadzornik dr. Ernst Mayer pa za sanitetnega referenta v VI. činovnem razsut«. — Vsi rezervni častniki prejšnje av-Stro-ogrske In bolgarske vojske, ki so sedal Jugoslovanski državljani in ki doslej Še niso predložili prijav za sprejem v našo vojsko, naj te prijave v smislu naredbe ministrskega sveta z dne 20. decembra 1918 predložijo pukovskim okružitlm komandam najkasneje do 1. februarja 1921. — Strokovna organizacija hotelskih, jiostilolčarsklb In kavarniških uslužbencev vabi vse elane, da se sigurno udeležijo občnega zbora, ki se vrši v četrtek 23. t. m. v gostilni pri Lovšinu na Gradišču ob 24. uri. člani naj prineso s sabo izkaznice, da obenem likvidirajo članarino: Pridite vsi, ker so na dnevnem redu važna vprašanja. — Odbor. — Za pospešitev domoljubne mladln- . ske književnosti med Slovenci le na predlog vodstva kr. zaloge šolskih knjig In učil dovolilo poverjeništvo za uk in bogočastje razpis tekme v mladinskih spisih, pri kateri se bodo razdelile nagrade o skupnem znesku .10.000 K za najboljše spise patrijotične vsebine. Sledila bo bržkone razdelitev nagrad za najboljše ilustracije k tem knjigam. Ljubljana. — Protestni shod upokojencev lužne železnice se je vršil včeraj dopoldne v Mestnem domu. Iz govorov njihovih zastopnikov gg. Mazija ta Salomona je bilo razvidno, v kako strašni bedi se nahajajo tl ljudje. Zadostuje, ako navedemo primer, da ima človek, ki je bil usJužben 40 let pri južni železnici, samo 84 kron mesečne pokojnine. O upravičenosti protestov teh bednikov pač nihče ne dvomi. Zborovanju je prisostvoval tudi poverjenik za soc. skrbstvo g. Ribnikar, ki Je obljubil posredovanje pri ministrstvu za soc. skrb ta prt ravnateljstvu Južne železnice. Nato so zborovalci soglasno odobrili resolucijo, ki se je poslala ravnateljstvu južne železnice, zavarovalnici zoper nezgode, poverjeništvu za soc. skrb in deželni vladi. — Novi stanovanjski sosvet v Ljubljani. V stanovanjski sosvet v Ljubljani so imenovani za Hane gg.: dr. Janžekovič, Petkovšek, Korzika st. ta Mihevc, za namestnike pa gg. Frelih, Mencin, Mojškerc in Pirc. — Za policijsko zglaševanje se dobe pri zglaševalnem uradu in pri policijskih stražnicah posebne zglasllnlce. Občinstvo v okolišu policijskega ravnateljstva v Ljubljani se opozarja, da mora tmetulk stanovanja vse spremembe v rodbinskem stanu kakšne stranke vsled rojstva, ženitve, možitve ali smrti zglasiti v osmih dneh po nastopu dotičnega dogodka pri policijskem ravnateljstvu. Zadnjo čase je mnogo slučajev, da odgovorni Člniteljl niso izpolnili te svoje dolžnosti, vsled česar so bili kaznovani. — Društvo jug. trg. visokošolcev, vabi vse tu se nahajajoče ekspontne in konzularne akademike na važen sestanek, ki se vrti v četrtek 23. L m. ob 3. url popoldne v restavraciji »Narodnega doma«. — Redni občni zbor športnega kluba »Primorje« s* vrši dne 6. januarja 1921 ob 15. uri v prostorih gostilne Batjel, Karlovška cesta 4. — Brivnice v Ljubljani bodo oba dne va božjih praznikov zaprte. V petek pred prazniki bodo brivnice breg presled ka od 8. zjutraj do 8. zvečer odprte. Radi hitrejše in dobre postrežbe se prosi, da se striženje, las odpravi že dneve pred petkom. _ Zopet nesreča pri sankanju. Branko Dtater, brivčev sta v Ljubljani, se je v večji družbi sanka! pod Tivolijem. Pri sankanju »o sanke zadele ob drog, vrgle Branka na tla, da ga je železni rob zadel nad desnhn očesom na čelu. Rana je precejšnja, toda ne nevarna. Potlcldsicl stražnik, ld je dospel na Ilcu mesta, je odpeljat fanta na policijsko stražnico, kjer so ga obvezali, nato pa izročili staršem. Maribor. Davčni uraJ noče sprejemati žlgo sanih kronskih novčanlc. Dasiravno Je bilo razglašeno, da sprejemajo državno blagajne še do 31. t. m. žigosane' kronske novčanice, Jih vendar tukajšnji davčni urad odklanja. To ■ zakonito postopanje je povzročilo med prizadetimi veliko nezadovoljnost. Mariborski stanovanjski urad SC preuredi v reden državni urad, na čigar čelo bo unenovan stalen uradnik kot predsednik. Mestna plinarna je v pondeliek ob osmih ustavila dobavo plina. Včeraj pa Je začela zopet oddajati plin, ker je dobila nekoliko vagonov premoga. Mestno kopališče se od danes naprej radi pomanjkanja premoga zapre na nedoločen čas. Društvo poštnih In brzojavnih nameščencev v Mariboru se na svoji prihodnji seji razpusti. Mariborske brivnice bodo prvi dan božičnih praznikov in na novo leto zaiprte. Aretacija radi tatvine. 48 letna Marija Koran iz Stoprcev pri Polčanah je bila aretirana radi tatvine posteljne oprave, ki jo je izvršila pri nekem trgovcu v Laj-teršpergu. Pri aretaciji se je zoperstavljala varnostnim organom. Oddana je bila okrožnemu sodišču. Potepuški. 20 letna Alojzija Plečko Iz Laporja pri Mariboru In 25 letna Frančiška Kremser Iz slovenjegraškega okraja sta bili aretirani zaradi potepuštva ter oddani sodišču, Radi potepuštva so zaprli 2« latama Srbijanca Milana Aratribašiča, Celje. Povest Iz Celja. Vsled te notice, kt smo Jo prinesli te dni, sta nas napadla »Jutro« in »Nova Doba«, češ, da je pri-godba izmišljena. Vsled tega smo se obrnil! po Informacije na moža omenjene nesrečne žene, ki je izjavil sledeče: Sodnijsko odpoved stanovanja si je vzela moja žena taiko k srcu, da po cele noči ni spala in da se ji je slednjič omračil um. Nahaja se še na Studencu, a se ji obrača že na bolje. Proti sodnijski odpovedi sem seveda vložil rekurz, kateremu je sodnija ugodila in som ostal v stanovanju. Moja žena je bila ta čas že v blaznici. Odstopiti sem snoral od stanovanja eno sobo, v katero se je naselil neki sorodnik posestnika hiše. Ostala mi Je tako samo ena vlažna sobica in kuhinja.« Tako se glasi izjava moža omenjene nesrečnice. Če gg. pri »Novi Dobi« In »Jutra« ne vedo za ta slučaj, naj se obrnejo na kogarkoli, pa jim bo povedal tudi ime. Celje ni veliko ta o tem slučaju se splošno govori po mestu. Z našo zadnjo notico pač oddaleč nismo imeli namena hujskati proti stanovanjskemu uradu. Napisali smo samo resničen dogodek. Zato res razumemo, zakaj smo bili napadeni. ne Zdi se nam, da velja v tem slučaju pregovor: »Ako psu stopiš na rep, zacvili.« Obrtno-lndustrljsko razstavo v Celju priredi v proslavo svoje 30 letnice »Obče-slovensko obrtno društvo v Celju« v‘letu 1921. Pripravljalni odbor je že pričel delo. vati, Smrtnih slučalov v mestu Celju ta okolici je bilo v minulem tednu 5. Občni zbor Narodne Čitalnice v Celju, ki se minuli četrtek ni mogel vršiti, sc vrši v torek 28. t. m. ob četrt na 7. uro zvečer v gostilniškem salouu Narodnega doma. Imenovanje. Pri okrajnem glavarstvu celjskem je imenovan kancllstom pisarni ški oficijant Franjo Kocjan. Umrl Je na Lopati pri Celju posestnik Gregor Lipovšek. V celjsko bolnico so pripeljali sodnega svetnika g. Rudolfa Potočnika iz Rogatca, ki sl le ob priliki neke komisije zlomil nogo. Nadomestuje ga sodni svetnik dr. Andrej Novak Iz Celja. Božičnica invalidske organizacije Celju se priredi skupno z božičnico na mestni osnovni šoli v četrtek 23. t. m. ob 4. uri popoldne. Invalidi naj pripeljejo svoje otroke tja, goče, da jo bila njegova zavednost zaka-ljena. Med zasliševanjem prve priče je dobil predsednik pismeno obvestilo, da žena psihijatra dr. Očstla sostrlčna ob-tožeučeve žene. Državni pravdnik dvorni svetnik Trepz je vsled tega zahteval, naj se obravnava preloži. (Izid jutri.) Sokolstvo. »Sokollč« — list za naraščaj. V kratkem izide zadnja številka tega prepotrebnega lista za naš naraščaj. Z novim letnikom se bo Sokolič povečal ter bo namenjen naraščaju vsega jugoslovcnskega Sokolstva. Poživljamo bratska društva, da obnove takoj naročnino in ga z vso vnemo širijo med mladino. List se naroča pri upravništvu »Sokollča« v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Dopisi se pošiljajo na uredništvo »Sokoliča«, Ljubljana, Narodni dom. Ljubljanska porota. Uboj ua Dobrovi. Včeraj Je prišel na vrsto Fr. Bricell vulgo Grogec, posestnik in gostilničar na ' Dobrovi, rojen leta 188« v Stepanj! vas! pri Ljubljani, obtožen, da Je ob prHiki zadnje gasilske veselice zaklal podnačelnllca gasilnega društva Fr. Rupnika. Naval k razpravi je bil velikanski, zato so se uvedle vstopnice. Senatu le predsedoval dvora! svetnik Regalljr, obtoženca je zagovarjal dr. Švigelj. Navzoč! so bili 4 zdravniki - psihijatrl. Prič Je bilo poklicanih nad 20. Obtožnica pravi, da je Prostovoljno gasilno društvo, katerega načelnik je M! obtoženi, podnačelnik pa umorjen, priredilo dne 12. septembra t. 1. na Dobrovi v g> stilni Fr. Remica (pri Mežnarju) veselico. Med načelnikom in podnačelnikom je bilo ves čas opazovati neko napetost ter sta se prerekala. Po 10. url zvečer je Bricelj šel na cesto, potem pa prišel trkat na vrata kleti ter klical na pomoč. Z eno roko si je pritiskal žepni robec na vrat, drugo roko pa je skrival pod bluzo. Ko je odšel iz kleti, slišali so ga zunaj glasno klicat': »Kje je Stražar, (Tako se Je Imenoval podnačelnik Rupnik), ta korajžni, k! pravi, da se me ne bbjl? Sem naj pride!« Zaslišal se je odgovor: »Tukaj Je Stražar, kaj je?« Par sekund nato pa se je zaslišal ženski glas: »Jezus, Marija, eden je mrtev!« Obdolženec pripoveduje podrobno vso zgodovino' gasilnega društva in priprave za veselico. Spominja se na vsako malenkost. Rupnik mu 3e celi dan nagajal. Muzikantom je dajal več pijače, kakor je bilo dovoljeno, tudi je naročil na društvene stroške sodček piva. Ko ga je Bricelj zaradi tega stavil na odgovor pred celo druž' bo, se je Rupnik odrezal: »Vsak smrkovec bo komandiral!« Vsled tega se je Bricelj čutil osramotenega. Ko je pozneje šel na cesto ga je Rupnik s svojim bratom In dvema tovarišema napadel. Suvali so ga okrog hiše na dvorišče, tam je Rupnik zaklical: »Slečimo mu ljlače!« Obenem je dobil udarec s stolom po glavi ter se skril pod klop. Od tega trcnotka se Bricelj ničesar več ne spominja. K zavesti je prišel šele zjutraj ob 4. uri doma v postelji, ko so prišli orožniki ponj. Priče pa pripove- j dujejo, da Je prišel nekoliko okrvavljen v . klet, hodil gor in dol ter skrival nekaj j pod bluzo. Obenem je naročil natakarici, naj pošlje njegove ljudi domov. Druge priče so videle, da je pozneje na cesti, ko Je klical Stražarja na korajžo, držal na hTbtu dolg kuhinjski nož, ld ga je vzel z omarice v gostilni. Zvedene! - psihijatri so ugotovili, da Je Bricelj duševno zdrav tor ni doikazov, da bi bit v takem patološkem stanju, da M Izključeval odgovornost, čeravho Je. mo- Sport in turistika. Kam za božične praznike? V Bohinj! Tam leži že čez meter snega ta Bohinjci so že priredili umetno sankališče, zgradili smuško skakalnico in tudi drugače preskrbeli za udobnosti, razvedrilo ter okrepčilo, v kolikor že sam Bog ni Bohinjcev obdaril z naravnim okrepčilom, najčistejšim planinskim zrakom. Kdor ni sam prijatelj zimskega športa, se bo tam lahko razvedril In zabaval ob kalejdo6ko-pičnlh slikah, ki mu jih nudi proizvajanje zimskega športa. Kdor torej želi razvedrila v prosti naravi, kdor hoče okrepčila svojih živcev, naj se potrudi te praznike v Bohinj, v Bistriško dolino. Vremenska poročila iz Bohinja. Bohinj sicer ni daleč od Ljubljane, toda stara Izkušnja nas uči, da sta glede vremenskih razmer precej daleč narazen. Ce Je poleti v Ljubljani najlepšl dan, je v Bohinju prav lahko najhujšl naliv. Nasprotno pa pozimi laliko v Ljubljani dežuje, v Bohinju pa le najlepša zima. Te okolnosti upoštevajoč, se Je letos organizirala izvestiteljska služba, k! bo oraogočevala, da bodo prijatelji zimskega športa ta Bohinjske zime tedensko točno obveščeni o vremenskih razmerah v Bohinju. Ne samo na večjih železniških postajah, marveč tud! v dnevnikih se namerava uvesti redno ta točno vremensko poročevanje te Bohinja, tako da bodo športniki lahko sklepali s precejšnjo sigurnostjo na nspelost svojih izletov. Smučarski tečaj v Ljubljani. Pričetek tečaja se razglasi pravočasno po dnevnfloHi ta ▼ Izložbah pri optiku Jurmanu ta »Tou-rl9t - Ofilcu«. Tečaj so Je moral vsled neugodnih, ^nežnih razmer preložiti. Zabavni večer v velikem obsegu in z Izbranim sporedom priredi športni klub' Ilirija v nedeljo 9. januarja v ljubljanskem Narodnem domu. Prijatelje plesa in zabave se že danes opozarja na to prireditev, Književnost in umetnost. Igo Gruden »Narcis«, pesmi so Izšle, Cena broširane 24 kron, vezane 30 kron, Naročajo se v Zvezni knjigarni, Marijin trg 8. Doibvajo se v yseh knjigarnah. »Mlada greda« — otroške pesmice. Napisa! Ivan Albrecht, Ilustriral M. Gaspari. Založila »Zvezna tiskarna v Ljubljani. Oblika 31/23 om. — S to najnovejšo otroško knljgo je založba »Zvezne tiskarne« prva napravila korak k Izvirni slovenski otroški ilustrovanl knjigi Dosedanja otroška ilustrovana literatura je bHa skoro Iz« ključno prevodna, ponajveč Iz nemščine« »Zvezna tiskarna« nudi prvovrstno, po vsebini in opremi krasno domače delo domačega pesnika Iv. Albrehta, slike v prlst« no narodnem duliu domačega slikarja M. Gasparija. Knjiga bo naši mladini napravila gotovo obilo veselja in jo zato prav. toplo priporočamo. Cena navadni izdaji, natisnjena na finem, risalnem papirju 40 K ta luksirljoznl Izdaji, na najfinejšem kred« nem papirju za umetnostni tisk 60 K. Vzpri« čo ogromnih cen finega papirja in klišejev ni previsoka za umetniško delo, ki bo vsaki hiši v kras in vsakomur dobrodošlo« Mladi Jugoslovanski pisatelj Tadej Trik! (Branislav Mlclč) bere danes 22. t. m. v mali dvorani Narodnega doma svojo dramo »Očaj« (Obup). Kot uvod predava o mlad! kulturni JugoslavtJL Vstopnina znaša 10 K za osebo. Cisti dobiček gre za Borštnikov spomenik. Pokrajina. Novo mesto. (Tatvina tobaka.) Med prevozom te Novega mesta do CernomUa je izginilo nekemu trafikantu te vlaka 80 kilogramov tobaka. Novomeško orožništvo je oškodovancu svetovalo, da naj gre n« nvomeško postajo, tam simulira verižnika in povprašuje, če bi imel kdo kaj tobaka za verižnlške namene. Oškodovanec ]• kmalu dobil sled. Naletel je na pravega, se navidezno ž n hm pogodu ter mu naročil, kam naj prinese tobak. Nato je hltrs obvestU orožnike, ki ao usodepolnl trenutek prišli na Ilce mesta ter aretiraH tatu v osebni železniškega zavirača Z. iz Ce-gelnlce. Pozneje so Izsledili tadJ njegovega pomagača. Cela zadeva pride pred poroto. ‘Mali oglasi. Proda m: ŠTEDILNIK, deški in otročji čevlji 4 pare, srobrna In 3 zlate verižice, zlata damska ura z verižico, karbitna svetilka ta različno primitivno pohištvo se proda. Celovška cesta 61 na vrtu pritličje. 2486 IZVRSTNE GORELCE za karbidne svetilke — originalne, Speck-brenner-]e Ima naprodaj 'trgovina Berlisg v Žetalah, pošta Rogatec. 2490 PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni stroj znamke »The Courier«, vpraša In ugleda se v upravi »Jugoslavije«. 2461 Novosti »M’JLTIPLEX« Novosti Računski stroj. Dell, množ! avtomatično do 1,000.000 ta več. Potreben v pisarnah, trgovinah, šolah itd. Žepna oblika. Cena na povzetje 14 K. Proti predplačilu 10 K. Trgovci velik popust. Pošilja: R. Cotič, Vrhnika. Nove prav Učno Izdelane 2478 karte za otročjo igro »CRNI PETER« se dobe v trgovini Blanca Nemetz, Ljubljana, Mestn! trg 8, — Cena 10 K. 2458 Kupi se: DVOKOLESA stara kakor tudi pokvarjena, šivalni stroji, pisalni In razni drugi stroji se kupijo. — F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28« 2398 Službe: ABSOLVENT VIŠJE TRGOVSKE ŠOLE išče primerne službe v kakem denarnem zavodu, ali kje drugje. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »absolvent«. 2494 V KLOBUCARSKI STROK! docela Izvežban Amerikanec išče primerne službe. Ponudbe pod »Klobučar« na upravo lista. 2491 Razno: VELIKI TRGOVSKI LOKAL z upravo na prometnem prostora, se odstopi oziroma proda. — Enodružinska hiša x vrtom se proda, ter je kupcu stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe pod »Maribor. 180« na upravo »Jugoslavije« v Mariboru« 2485 Zenitne ponudbe URADNIK 30 let, prijetne zunanjosti ždi poročiti gospodično blagega in mirnega značaja 25 do 30 let staro s premoženjem ali posestvom, Resne ponudbe »Sorodnost značaja« na upravo »Jugoslavtie«, 2188 ' ŽENITNA PONUDBA. Samostojen obrtnik in hišni posestnik 29 let star se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično čedne zunanjosti neomadeže« vane preteklosti. Starost od 19 do 25 let. Postave ne sme biti prevelike. Oziram se le na one, ki razpolagajo z nekaj Imetja« Resne ponudbe naj se pošiljajo na upravo »Jugoslavije« pod »HKro poznanstvo 3430«. Tajnost zajamčena. 2137, 99 Našim malikom za Boži* za Novo leto. ,»Mlada greda otroške pesmice Iv. Albrehta slike M. Gasparija je izšla in se naroča pri »Zvezni knjigarni0 v Ljubljani, Marijin trg, 8. Cena navadni izdaji (na risalnem papirju) 40’— K., luksusni izdaji (na najfinejšem umet. papirju) 60 — K. a a a Dobi se tudi po vseh knjigarnah. ranan nu Zaloga Odcovornl urednik Anton Pesek. 808. štev. ^-------------- Oglejte si razstavo iino izdelanih v izložbi g. J. Gridarja v Ljubljani, Šelenburgovn ulica se nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejžega usnja na roko po dunajskih vzorcih. J Celovška cesta št. S» v saloni? dobroznane gostilne Vodnik. psih vrst kakor bakanče in kamaSne aa veliko (debelo). Razpošilja tvrdka llfiKiantoliat^Jetia Ul Konjak Pri slabosti vsledslarosti, pri želodčnih bolečinah ter izgubi moči je stari vinski konjak v mleku prav oživljajoče sredstvo. Dve pollitcrski steklenici pošilja franko za v naprej poslanih 1^0 IC BcucS Kerti, latnifc, grad Golič pri Konjicah, Slovenija. Priporoča se tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo, za krojače, original Cylinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in na debelo. 1927 Koruzo vec vagonov prima suho za mletje prodam ceno. češnjeve, ore-BlIVU« hove, lipove in druge kupim, fožel’ Plankar, Dolenjska cesta B. Baterije Sa na drobno in debelo, karbidne svetilke iu karbid priporoča Ign. Vok, Ljubljana S dna ulica št. 7. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turistovski čevlji lastnega izdelka. Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU je otvoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini Beograda in Novisada ter bode v položaju najceneje in nnjkulant-neje postreči celo Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim vse najceneje po dnevni ceni. v Naročila se naj direktno pošiljajo na tvrdko RUDOLF PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi: Pevec, Beška-Srem. • Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem zamogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. — Ob enem se bode tamkaj prodajalo deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča , 21,-9 Rudolf Pevec. Naznanilo! Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem po mojem pokojnem možu prevzela krznarsko obrt sama, katero bodem s pomočjo poslovodje izvrševala ter se "fca nadaljna naročila kakor izdelovanje ko&uliovi-nastili garnitur in moderniir.iri»iiJ#«f>i*i*k« »ajtopieje priporočam. krznarstvo Ljubljana, Gradišče 7. Dva tiskarska stroja 1. Frankental..........68X101 cm 2. Wtirzburg.........67X 91 cm Oba v zelo dobrem stanju se prodasta. Stroja proda le radi preselitve in nove preuredbe tiskarne »ZVEZNA TISKARNA" v Ljubljani. — Stroja si kupec lahko ogleda v obratu ter ju preizkusi. Vl Obrenovac (Srbija). Robno odelenje. Ima na svom skladištu do 30 vagona ovogo-dišnjeg dobro kuvanog pekmeza od suvih šljiva u buradima od 150—180 kg brutlo i prodaje istog pod povoljnim uslovima. Isto tako ima zadruga u svom skladištu etivi-ranih suvih šljiva u sanducima od 25 kg netto i prodaje sve vrste po najnižim cenama. Reflektanti neka se za ponude obrate neposredno zadruzi. MBonoMimc izgotovljenih oblek za gospode in dečke. Prodaja Sllkffta ua drobno. Obielte po meri iz prvovrst. blaga po najnovejšem kroju. Zmerne cene. najmanj 200—300 vagonov, dobavljeno na obmejno postajo, klioimo. DANIELE P1LLIN, Trst, via Coroneo No. 25. Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro-in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi krajivtu- in inozemstvu. I? m ... . ■" * , Dobra knjiga Je najboljši prilateij. - s: -“ir 10—12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak, _ T_ rg u vi * posl. dr. Borštnik V. ..............................................broš. K 12 vez. K 16 ZiBiOZDftt 13—15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje .... „ » 12*— , » 16.— ... .. . , . .v v R._ rr 16 snopič Albreht Iv.: Paberki i* Roža, koroške Albreht Ivan: Slutnje, pesmi ......... broi. K 8— vez. K 10 pravljice - ...... , „ 8*— Giaser Janko: Pohorske poti, pesmi ...... • 17—18 snopič Kmetova Marija: Bilke, noveie ... , » 10*— Lah dr. Ivan: Dore, mladinska povest iz svetovne vojno » » ig_23 snopič Ana tol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji Pugelj Milan: Mimo ciljev, novelo « » * Nožiči, prevel Oton Zupančič .... » » 34*— » » 40*— Golar Cvetko: Kmečke povesti • » ??■“ 24 snopič Puškin A.: Pikova dama, prevel Dr. V. Komanova Marica: Šopek samotarke, novele . . . » » — » * Borštnik . . . - .................................................... » * _n. Azov in Teffi: Humoreske, zbirka ruskih grotesk • • » • p 25 26 snopič Giaser J.: Slovenska narodna lirika . • » »25 * » Štuhec Janez Ev.: Slovenska narodna mladina ... » »________________________ Seidel Ferdo: Rastlinstvo naSlh Alp ..<.... * » RpAfilirP * Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami , » 5— Ul UOUl v • Zbirka rudarskih In fužinarskih izrazov.... » » 25._ Carantanus: Koroška................................................................... K Machiavelli N.: Vladar..................... » » ^ » 9 Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polja...................................... * ,, Naša fttra, spisal Ffe * 2*~ Knjižnica »Jugoslavije : Alre": Jugoslovanska žena za narodno svobodo • * * » 2 I. zv. Larisch: Razkrinkani Habsburžani IL izd. . . . broš. K 10*- V teh brošurah se obravnavajo naša fivljenska vprašanja, ki bi jih mora pozna i II. in m. zv. Levstik VI.: Viinjeva repatica, satiričen vsak zaveden Slovenec! roman v dveh delih .... * v platno T - so--. Mala pesmarica? IV. zv. Waldova O.: Vera, roman .*••..« broš. K 20— » » 26 Jenko Dav.: Što čutiš Srbine tužni ® J. v platno , - « — „ pl< Zajc Iv. Zrinsko-Frankopanska . ....................................................... \ “ - n 3 Hajdrih A.: 81abo sveča Jo brlela .»»••••••••••• * __ Narodna knjižnica: : : >•- sfimttrttiUTfcffe: \ \ r-: • £ taSS* ^levaino Smo „aloU » ”em, da izdaja najboljS. Izvirna In bo dovenakem pove« brez „Male pe.rn.ne. prevodna dela, i« vsestransko priporočljiva in podpore vredna. Doslej je Is o v ponwo opeiarjamo na najnovejSa del., ki presogajo tako “k” »Narodni knjižnici 26 snopičev: izredno fini in krasni opremi z naslovnimi risbami akademe ap , 1-2 snopič Val. Vodnika izbrani spisi .... • • broi. K 4‘- ' je dostej izšlo na našem književnem trgu: Igo Gruden: 3—5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija, ” ” v prevel dr. J. Glonar • • • • » » Ako hočete napraviti veliko veselje svojim malčkom, naročite Iv. Albreht-M. Gaspari. 6-9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest iz dni Mlada greda“. Navadna izdaja 40*- K, na umetniškem papirju 60- K. trpljenja in nad............... » * " » * ” . Vse te knjige se narofcjo pri .Zvezni knjigami« v Ljubljani, Marijin trg 8, dobe pa se tudi v vseh podružnicah .Jugoslavije« v Mariboru, celju in Kuju- »Zvezna knjigarna v Ljubljani". Marijin trg 8. Tiska »UCitellska tiskarna« v Uubiianl