stran 347.
Novice.
—   Osebne vesti, ViSji okrajni komisar v Slovenjem gradcu gosp. Anton čapek je imenovan okrajnim glavarjem.
—   Eealčni profesor v Ljubljani gosp Emil Ziakow8ki je sel v pokoj in dobil   tem   povodom   naslov Šolskega   svetnika.
—   Gosp. ravnatelj Fran Eaktelj, vodja II. mestne deške šole, in gosp. Valentin Kummer, učitelj na I. mestni deški petrazrednici v Ljubljani, sta na lastno prošnjo s L septembrom t. 1. trajno umirovljena.
—   Priprave za bodočo gledališko sezono. Ta teden se zbero člani slovenske drame zopet v Ljubljani in 1. septembra se začno redne vsakdanske skušnje. Dramski repertoir je večinoma že preveden in uloge so izpisane ter razdeljene. Ljubimec g K. Hašler, in nova najivka, gdč. J. Kreisova, katera imata dva učitelja jezika, prav dobro napredujeta, ter sta naštudirala že več ulog. Nova tenorista, gosp. Hajek in gosp. Turžaski, študirata svoje uloge pri gosp. koncertnem vodji M. Hubadu in g. kapelniku Benišku. Ker so na opernem repertoirju bodoče sezone velike slovanske in klasične opere, se začno tudi zborove skušnje takoj po 1. septembru. Prve dni septembra izide tudi repertoir in seznam gledališkega osobja za sezono 1902/3; operno osobje šteje 8 solistov in solistinj, ter 14 zborovih pevcev in pevk. Za dramo je anga-ževanih 15 igralk in igralcev za prve, velike uloge. Kompar-zerijo bodo tvorili gojenci dramatične šole, ki imajo učitelja že od 1. avgusta, ter nekateri člani zbora. Dramatičnih gojencev je letos 32. Pri operah in operetah bo tudi poslej sodeloval vojaški orkester. Začetek sezone je določen na 27. september. Doslej so se pridobili za gostovanje gosp. komorni pevec Fran Naval, gospa Brticklova in gospa Irma Polako va.
—   Nov hotel v Ljubljani. Kaligarjevo hišo v Kolodvorskih ulicah kupil je gosp. J. Tomažič iz Kočevja za 144.000 kron. Kakor se nam poroča, namerava novi lastnik obširno poslopje primerno prezidati, ter ondi otvoriti hotel in kavarno. Kavarna gosp. Pue se preseli drugam.
—   Kostanjevica proti obstrukciji. Občinski zastop kostanjeviški je v seji dne 24. t. m. izrekel ogorčenje nad postopanjem klerikalnih poslancev v deželnem zboru in je imenoval deželnega odbornika dr. Ivana Tavčarja častnim občanom.
—   Občinski odbor v Podkraju na Vipavskem je v seji dne 24. t. m. soglasno izvolil za častna občana deželnega poslanca gosp. Božiča in deželnega odbornika gospoda dr. Ivana Tavčarja in to za zasluge, ki sta si jih pridobila s tem, da sta izposlovala deželno in državno podporo za napravo dveh mostov čez Belo v tej občini.
—   Shod v Središču se je vršil v nedeljo ob ogromni udeležbi. Zborovalcev je bilo nad 1500. Ves trg je bil v tro-bojnicah. Predsednik političnega društva „Sloge", dr. Omulec, je vodil zborovanje.   Dr. P loj   je govoril izborno in stvarno.
Eavno tako dr. Eosina o narodni avtonomiji. Poslanec Spinčic je izvrstno primerjal istrske razmere s štajerskimi. Resolucije so bile soglasno sprejete.
—   Škofjeloški vodovod je skoraj dogotovljen. Sedaj se izvršujejo le še inštalacijska dela v posamezne hiše. — Ondotni lekarnar, gosp. Burdjch namerava sezidati novo vilo. Načrte mu je napravil   ljubljanski arhitekt gosp, Holinskj.
—   Porotno sodišče v Novem mestu. Prihodnje zasedanje se začne dne 1. septembra. Pri tem zasedanju se bo vršila tudi porotna obravnava proti posestniku Francu Frančiču iz Rateja, ki je, kakor znano, umoril svojo ženo. Ko je bil aretovan, je ušel iz novomeškega zapora in pobegnil v Ameriko, a je bil ujet in poslan nazaj v Novo mesto.
—   Nove čelade dobe orožniki, ker so sedanje pretežke in prenerodne. Nove čelade bodo narejene od probkovine, sedanje pa se bodo rabile samo še za parado. Kadar sliši davkoplačevalec, kako se na tak način trosi njegov denar, ga gotovo obidejo najveselejši občutki.
—   Zvtze slovenskih posojilnic redni občni zbor bode v četrtek, dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v „Narodnem domu" v Celju. Dnevni red kakor običajno.
—   Uradno poslopje v Poreču, kjer so nastanjeni državni uradi, je v tako slabem stanju, da se utegne nakrat podreti. Poreški župan je brzojavil namestništvu, na) poskrbi za varnost. Tudi v cerkvi sv. Justa v Trstu se morajo izvršiti neke poprave, ker je desna ladija v slabem stanju.
—   Boj za staroslovensko liturgijo. Minoli teden je bila v Krku prva staroslovenska maša. Lahi so zaradi tega zagnali silen krik. Krški župan Anton Puglia se je odpovedal županstvu, da — kakor pravijo laški listi — protestira proti uvedenju staroslovensko liturgije v krško stolno cerkev. Občinski odbor namerava poslati vladi spomenico, s katero bo zahteval, da se zopet uvede latinska liturgija, a tudi laški poslanci se pripravljajo, da provzroče v parlamentu v tej zadevi posebno akcijo.
—   Umestna lekcija. Neki hrvatski vinotržec it Pulja je razposlal ponudbe v nemškem jeziku, in sicer tudi po Gra-liciji. Iz Krakova je dobil naslednji odgovor: „Gospod Nemec! če hočeš, da bomo mi kupovali tvoje vino, pošiljaj nam cenike v poljskem   jeziku, v nemškem   pa   jih pošlji v Marienburg".
—   Umrli. Umrl je v Bovcu ondotni dolgoletni narodni župan gospod Matija Jonko. — Umrl je v Zagrebu gospod Josip Dražil, brat tukajšnjega v^odje mestne posredovalnice, gosp. Ivana Dražila.
—  Požar v Martinjaku pri Cerknici. Velika nesreča je zadela vas Martinjak. Pogorelo je 23 hiš, 73 gospodarskih poslopij, 57 prešičev in 6 goved. Škoda je cenjena brez kmetijskega orodja in hišne oprave ter obleke na 125000 K. Beda je velika. Vsestranska pomoč je nujno potrebna.
—   Nezgoda pri telefonu. V sredo zvečer je tudi v Kranju divjala močna nevihta. V Kreutzbergerjevi elektrarni službujoči monter J. Fiirst je stal pri odprtem telefonu, ko udari strela v telefon in omami Fiirsta.
—   Velik požar v Trstu. Torek ponoči že po 12. uri je nastal v veliki Dreherjevi pivovarni ogenj. Zgorelo je obširno, kakih 8000 m^ obsežno skladišče, v katerem se je shranilo oglje, sode in druge reči. Ogenj se je čudovito hitro razširil. Ko 80 prišli mestni gasilci^ je bila že vsa streha v plamenu. Po stari tržaški navadi je bil vodovod nerabljiv. Nekaj časa je bila vsa tovarna v največji nevarnosti, vender se je posrečilo, omejiti ogenj in rešiti vsa druga poslopja. Škode je kakih 200.000 K. Lastnik tovarne Dreher, se je bil par ur pred požarom odpeljal iz Trsta. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno.
—   Samomor. Dne 22. t. m. so dobili v gozdiču pod Prestrankom kobilarnega hlapca Kalistra na tleh ležečega ter že smrdečega. Iskali so ga že 12 dni zaman. Obesil se je na pas, kateri se je utrgal. Zapustil je ženo in dve hčeri.
stran 348.
—   Proti tuberkulozi. Naredba dunajske vlade glede tuberkuloze ali j etike je naredila globok utis na vse one sloje prebivalstva, katere v prvi vrsti zadeva. Vlada se je pri svoji naredbi postavila na stališče strokovnjakov, da je jetika popolnoma neozdravljiva ter da ni upanja več, kadar je prekoračila meje začetnega stadija. Zaradi tega je izdala vlada sledeče stroge odredbe. Kakor hitro se pokažejo najmanjša znamenja jetike, je dotičnega bolnika takoj ločiti od drugih prebivalcev dotične hiše. Skrbeti je la posebno perilo in obleko, ki ne sme priti v nobeno dotiko z obleko in perilom drugih ljudi; skrbeti je za posebno brano in opravo bolnikovo. Predpisi glede snaženja perila in spalnice bolnikove so tako strogi, kakor pri kužnih boleznih. Pljuvanje v zaprtem prostoru je sploh prepovedano. Naznaniti je tudi oblasti, ako se je jetični preselil drugam. V slučaju smrti bolnikove se bivališče jetičnega uradno desinficira. Nadalje se peča odredba tudi z zdravljenjem tuberkuloze, v katero svrho bode zidanih več državnih zdravišč in asilov. Posebno je skrbljeno za to, da se v novo zgrajenih bolnišnicah ustanove posebni paviljoni za jetične in da bodo jetični kar največ na prostem.
—   Zobe je dobil. Pred malo meseci je prišel 551etni kmet k nekemu zdravniku na Dunaju ter mu pripovedoval, da je v svojem 25. letu izgubil vse zobe, zdaj pa se mu je močno razbolela spodnja čeljust. Zdravnik je spoznal, da mu ondi rastejo novi zobje. Po treh mesecih pa je dobil kmet 18 novih zob, 10 na spodnji, 8 pa na zgornji čeljusti. To je najbrie jako redka prikazen, da človek dobi tudi na stara leta nove naravne zobe. Z zobmi, ki jih dobi človek v 18. letu, se navadno konča rast zob.
—   Posnemanja vredno. V vzpodbujo Slovencem, katerim je na srcu razvoj našega šolstva, bi moralo služiti živahno gibanje in požrtvovalnost Nemcev v svojem „Schul-vereinu", s katerim delujejo na celem svetu ne le za ohranitev svoje narodnosti, marveč in temveč za zatiranje nenemških narodnosti. Nemcu je prešla že v meso in kri prevzetna za-dača „stolz in Feindes LandI'' Le v deželi političnega nasprotnika se čutijo srečne, ponosne, vznesene. Zaradi tega žrtvujejo ogromne svote, da tej svoji neugasni želji, delati nič ko krivico drugim, zadoste. Ako bi hoteli prinašati stalno rubriko o ustanovitvah „šulvereinskih" šol v nenemških deželah in o žrtvah, ki jih doprinašajo Nemci in njih vlada za širjenje nemštva po drugih deželah, bi naši čitatelji strmeli in bi nam Slovencem skoro upadel pogum za borbo proti pangermanski sili. Bruselj gotovo ni nemško mesto, kakor ni Belgija nemško kraljestvo. In vender, kaj so si drznili Nemci storiti v Bru-selju? Kakor sami bahato naznanjajo, dogradil je ravnokar „Schulverein" v Bruselju nemško šolo se stroški 400.000 fr. katero so ob ogromni udeležbi iz Nemčije došlih ljudi otvorili 30. julija t. 1. To poslopje stoji na najvišjem kraju Bruselja tako, da je ž njega razgled čez celo bruseljsko mesto in daleč okrog po deželi. Ta kraj za šolsko poslopje so si Nemci nalašč izbrali, zato da nekako visoko stoji ta znak nemške kulture „in Feindes Land", kakor sploh delajo vse le namenoma in da izzivajo. Sam bivši nemški konzul v Bruselju (nemški konzuli in pastorji so glavni agitatorji 2a nemštvo na tujem!) }e iz svojega žrtvoval za to šolo 250.000 frankov in velike vsote so žrtvovali bruseljski nemški prebivalci. Da imajo protest. Nemci s katoliško Belgijo iste zlobne nakane kakor s Francijo, dokazali so zadnji nemiri v Belgiji, nakurjeni ven iz Nemčije. In nemško šolstvo naj bode višek tem težnjam. Na tej žilavosti se vzgledujmo, pa postanemo drugi ptiči nasproti pruskim nakanam! Dodatno k temu poročilu moramo še povedati, kaki darovi so prispeli za to vsenemško šolo od raznih krajev in oseb — vse to povemo radi tega, da se vzdrami v nas večja delavnost za naše šolstvo na domačih tleh. Nemška vlada je dala državne podpore 10.000 mark; neki nemški (?) industrijalec Lorley v Bruselju  je  dal 10 000 frankov.   Neki
Drosten je daroval vso opravo fizikalnega oddelka šole z vsemi aparati. Neki drugi trgovec celo zbirko ptičev. Neki Faning, (ki je poročen z Nemko, kar priča, kako izvršuje nemško žen-stvo nalogo ponemčevanja na tujem, je daroval zbirko akvarelov, zbirko modelov vojnih ladij z vsenemškim geslom cesarja Viljema: „NaSa bodočnost leži na morju" (sic!) Za sobo ravnatelja je nekdo daroval Bismarkov kip in cesar Viljem sam je počastil šolo s svojim portretom. Komentara ni treba, ker Belgijci kakor i mi bi morali vse to razumeti.
—    »Dakel«c sovražnik vlečke. Kakor drugod — seveda tudi pri nas — razširila se je neumna in nezdrava moda vlečk pri ženskih oblekah sosebno v Zagrebu. Ondotna javnost se zaman bojuje proti temu modnemu Škratu, ki vzdiga prah ter širi bacile. Sedaj pa se je pridružil javnosti z dobrim uspehom neki razumen jazbičar. Zadržuje se največ na javnih promenadah, in če le zagleda, da se za kako damo vleče podaljšano krilo, skoči ves besen na vlečko, laja in vleče ter se pusti na vlečki prevažati. Niti dobra, niti huda beseda ne pomaga, ter šele zapusti svojo žrtvo, kadar dama vzdigne vlečko. In kar niso hotele dame niti iz higijeničnih niti estetičnih ozirov opustiti, opuščajo sedaj iz strahu pred neizprosnim „dakelnom".
—   Mesto cesarske himne Rakocijevo koračnico. Znano ie, da so šovinistični Madjari nedavno hrupno demonstrirali proti cesarski himni. Sedaj so šli še jeden korak dalje in vojaška godba je pri neki priliki nadvojvodi Frideriku v Tahani igrala mesto cesarske himne Rakocijevo koračnico. Ne bomo dolgo časa čakali in začeli bodo Madjari na čast članom cesarske rodovine igrati n. pr. Košutovo koračnico.
—   Kako imamo hraniti in negovati kanarčke^ Vsako jutro dajmo ptičku sveže vode in konopnega semena ter nastrgane redkve. Ne dajajmo mu pa sladkorja, ki povzroča kisline. Da mu napravimo boljši tek, dajajmo mu semintja nekaj salate ali olupkov od sadja. V vodo mu primešaj dvakrat na teden nekoliko soli. V sobi, kjer imamo kanarčke, ne smemo kuhati ali kaditi, ker taka soba je pravcata mučilnica za nežnega kanarčka.
—   Slovak Mudronj zopet pod obtožbo. Madjarsko državno pravdništvo je zopet dvignilo obtožbo proti znanemu slovaškemu rodoljubu dr. Mudronju radi nekega članka in neke pesmi, natisnjene v reviji „Zabavne knizkj", češ, da je ščuval proti madjarski narodnosti. Poleg Mudronja je seveda obtožen tudi urednik revije. Živelo madjarsko viteštvo.
—   Jeden, ki ne potrebuje zaslužka. V toplicah v Tarazpu je srečala nedavno na sprehodu soproga nekega bankirja lepo oblečenega moža z mrežo za metulje loviti ter je tudi imel v škatlji zbirko prav lepih metuljev. Grospa je mislila, da se bavi mož z lovom metuljev le zato, da jih kopa-liščnim gostom proda ter se je pri razstanku tudi milostno ponudila, da mu odkupi par metuljev za svojega sina. Toda kako je bila užaljena, ko je mož dober zaslužek odklonil, češ, da nabira metulje le zase. Vprašala je natakarja, kdo je ta ošabni mož. Natakar odgovori: „Verjamem milostiva, da ta mož ne prodaja metuljev, saj mu, hvala Bogu, tudi ni treba, kajti to je  —  lord Eothschild iz Londona!"
—   Od stopnje do stopnje. Iz Temešvara poročajo, da so sprejeli v ondotno bolnišnico l91etno Teklo Nevinsky v docela propalem stanju. Nesrečnica, danes nevarno bolna, je hči plemenitaške rodbine v Krakovem. Pred dvema letoma je zbežala z doma z nekim grofom, ki jo je pa kmalu zapustil. Dekle je padalo, šlo iz rok v loke ter postalo končno vlaču-garica. Končno je še obolelo in zabredlo v veliko bedo. Dekličina mati se je pripeljala v Temešvar.
—   Pasja statistika. Pri izvršitvi Stetve psov v Evropi se je našlo, da je na Francoskem več psov, kot v kateri drugi državi. Na vsakih tisoč ljudi, bivajočih tamkaj, pride po 75 psov. Po drugih pride kakor sledi: Na Irskem po 73, Angle-
Stran 349.
Skem 38, NemSkem 31, Švedskem in Norveškem 11 psov na vsakih tisoč ljudi. V Nemčiji se nahaja 2,200.000 psov. V Zjedinjenih državah se nahaja okoli 1.000.000 do 1,500.000 psov.
—   Vseučilišče za 62 Nemcev. Na nemškem vseučilišču v černovicah (v Bukovini) je 544 poslušalcev, od teh je 225 Židov, 62 Nemcev, 125 Eumunov, 66 Poljakov, 45 Eusinov in 20 dijakov drugih narodnosti. V Bukovini je sploh 700 000 prebivalstva in od teh je 40.000 Nemcev. Torej 40.000 Nemcev v Bukovini ima nemško vseučilišče v Černovicah, a jeden in pol milijona Slovencev nima nobenega! To je pač avstrijska enakopravnost.
—   Ponarejalci denarja v Rumuniji. V Bukareštu so zasledili celo veliko ponarejalnico denarja v strojni delavnici glavnega kolodvora. Tekom let so železniški ključarji spravili v promet nad 300 000 frankov ponarejenega denarja.
—   Za delavske hiše V Eimu hočejo sezidati velik nov del mesta za delavska stanovanja. Dvaintrideset delavskih društev je poslalo k posvetovanju svoje zastopnike. Več načrtov 80 že izvršili. Hiše bodo po amortizaciji postale last društve-nikov. Sezidati mislijo 728 hiš z 11.648 prostori, v katerih bi moglo prebivati 15 do 18 tisoč oseb. Vsaka družina bode imela kuhinjo, tri sobe in vrt. Na leto bo plačevala za to 240 lir, v Čimer je vštet tudi znesek za amortizacijo glavnice. Sezidali bodo cerkev, bolnišnico, bralnico, gostilno, hišo za konsumno društvo itd. Vse to bo skupna delavska last. Glavni trg bo velik 28.000^2, manjši trgo pa po 6000 m^.
—   Darovanje Izaka. V vasi Wronki je pripovedoval katehet svojim šoiarčkom o darovanju Izakovem in zgodb sv. pisma. Otroci so jako pazili, kar se je spoznalo po tem, da so popoludne uprizorili igro ^Darovanje Izakovo". Šestleten dečko je zbral več „enakomislečih", iz opeke so napravili oltar, naložili nanj lesa in dračja. Za daritev so izbrali dveletno sestrico nekega šolarčka. Deklico so položili na grmado, privezali in zanetili. Otrok je začel upiti in preplašeni abrahamčki 80 se razkropili. Na srečo so slišali vpitje sosedje, ki so rešili deklico Še o pravem času.
—   Prvi Gutenbergov tisk. Najstarejši, dosedaj dokazani tisk, katerega je napravil Grutenberg sam, je del koledarja, katerega je našel knjižničar dr. Zedler v Wiesbadenu. Kdaj se je ta koledar tiskal, sta preračunala profesorja Bau-schinger in dr. Stichtenoth, zvezdogleda v astronomskem računskem oddelku v Berolinu. Po položaju zvezd, meseca in solnca, kakor ga je napovedal ta Gutenbergov koledar za prve štiri mesece, sta preračunala, da je bil koledar tiskan za leto 1448. Ta zgodovinsko važni tisek bode v kratkem ponatisnila Gutenbergova družba v svojem listu.
—   Strokovni list za berače. V Parizu izhaja list, ki prinaša samo tržna poročila in doživljaje različnih beračev: najzanimivejši so pa inserati, katerih je vedno veliko število. Glase se n. pr.: „Išče se slepec, ki igra nekoliko na piščal", ali: „Išče se hromeč za dobro obiskano letovišče". Ljudje, katerim manjka desna roka, imajo prednost. Vsaka posamezna številka stane 20 centimov. V Parizu je baje več nego dvajset posredovalnic, ki preskrbe vsako leto kopališča in letovišča z berači in katerih glasilo je omenjeni list
—   Kako kje solnce sije. Najbolj solnčna dežela v Evropi je Španija, tam sije solnce na leto več kot 3000 ur. Za njo pride Italija z 2300, Francija z 2100, Avstro-Ogrska z 1900, Nemčija z 1700, in Angleška z 1400 urami. Ali če tudi sije v Angliji solnce najmanj časa, pade 10 krat več dežja nego v Pariza.
—   Naslednik Succija. Francoski listi in francoski zdravniki se bavijo ta čas mnogo z nekim naslednikom stra-dalca Succija, Jeanom Marinom, ki more živeti deset dni brez vsake hrane. Marin je sedaj v Parizu; star je 25 let. Predno začne   stradati, zavžije   skromen   obed, vzame   si   stekleničico
etra in tri do 4 zavitke tobaka — Marin je namreč strasten kadilec — ter se vleže v leseno rakev, katera ima več majhnih okenc. Po preteku desetih dnij izpije čašo šampanjca, zmešano z limonado ter uživa potem še tri dni samo juho.
—   Otroci so ovadili očeta. V londonskem predmestju Whitechapel so trije otroci opozorili redarja na nekega moža, ki je stal pri avtomatu za čokolado in z magnetom kradel in njega denar. Redar je tata prijel in odvedel otroke kot priče s seboj. Izkazalo se je, da so otroci ovadili lastnega očeta. Storili so to na ukaz matere, ki bi se bila rada ločila od moža lenuha, tatu in suroveža. Velela je otrokom, naj očeta povsod zasledujejo ter ga naznanijo^ ko ga zalotijo pri tatvini. To se je tudi zgodilo in žena se je sedaj ločila od hudobnega in nemarnega moža, ki je zaprt radi tatvine. Policijski komisar pa je ženi svetoval, naj se izseli, predno pride mož iz ječe.
—   Deklica v vreči. Na parobrodu „Szapary", ki je plul od Napolja proti Marsilji, so našli v neki vreči odraslo dekle. Dekle je povedalo, da je doma iz Bolonije, da je jako revno ter da je hotelo podati se k strijcu v Marsiljo. Ker pa ni imelo dovolj novcev za pot, dalo se je zavezati v vrečo ter prenesti na parobrod, da bi se prepeljalo v Marsiljo kot navadno blago.
—  Grozodejstvo divjakov na Salomonovem otočju. Iz poštnih poročil, katera so došla s parnikom „Mona" iz Avstralije, poročajo, da je parnik „Rio Lee"", s katerim so se peljali delavci na Salomonovo otočje, dospeli v Bribane s strašnimi novicami, katere je pisal neki Swa8on v Maran Gua-dalcaner na imenovanem otočju. On je naznanil, da je sredi divjakov, ki so sklenili vse bele pomoriti. Kapitana državnega parnika „Eoderik Dnu" so že umorili. Istotam so usmrtili tudi misijonarja in njegovo soprogo. Grlave svojih žrtev so divjaki nosili na dolgih drogih nataknjene. Tudi one divjake, ki so bili belim naseljencem prijazni, so pomorili in jim porezali glave. Divjaki so radi tega sklenili pomoriti vse bele, ker je vlada izdala zakon, da domačini ne smejo več delati na slad-korjevih nasadih v Qaeensland. Swanson je prosil za takojšnjo pomoč, ker se je bati, da se bode prelivanje krvi ponovilo.
—   Suša v Avstraliji. Eadi dolgotrajne suše v Avstraliji pogine vsak dan na tisoče ovac. V prejšnih letih so farmarji o priliki suše svoje ovce v druge pokrajine, kjer ni vladala suša, s zgubo prodajali, toda letos tamkaj nihče več ne prebiva. Dosedaj so tudi ovce krmili z umetno krmo, toda kljub temu so ovce poginile. Vlada je razveljavila carino na krmo, da tako farmarjem pomaga. Večina vlakov vozi sedaj le še vodo v pokrajino, kjer je zavladala suša. Tudi več ljudi je že radi suše umrlo.
—   Zopet nesreča pod zemljo v Ameriki, V Daly West Mine v državi Utah se je prigodila 6. t. m. zjutraj zopet strahovita nesreča. Dve skladišči smodnika sta se uneli, kar je povzročilo grozno eksplozijo. Koliko je mrtvih, se še ne ve, v vseh rovih je delalo ob času eksplozije do 250 ljudi, do 4. ure zjutraj pa so prinesli na dan 38 mrtvih trupel ubitih delavcev. Skoro od vsake rodovine je kdo v rovu, a ker je zadelan rov, ne more nihče notri in tako se ne ve, ali so vsi mrtvi ali ne, in zato vlada med svojci velika razburjenost. Pok eksplozije je bil tako hilen, da se je vsa okolica pretresla in da se je čul pok več milj daleč na okrog.
—   Paradiž za — konje je gotovo Amerika. Eepe striči konjem je pod kazaijo prepovedano. Bič ima izvošček samo „zavoljo lepšega". Kdor poka z bičem po cesti, tega peljejo pred sodnika; izgovor, da ni zadel konja, je nedopusten. Konji nosijo slamnike. Kdor si ne more nabaviti slamnika, ta priveze vsaj nekaj vej na čelo konju, ali pa se loči od svojega slamnika in ga povezne konju na glavo. Amerikanec strastno ljubi konje, in raje se odpove letnim počitnicam, kakor pa da bi prodal svojega konja in malo kočijo, s katero se ob nedeljah vozi po cestah.
stran 350.
—• Ustavljeni vlak. Železniški vlak, ki vozi iz Osna-briicka v Hamburg, se je moral sredi pota nemudoma ustaviti, ker se je začula reSilna vrvica. Pregledali so vse vagone, a nikjer niso našli nevarnosti. Tudi se na noben način ni moglo določiti, kdo da bi potegnil za vrvico. Ko so ravno hoteli končati preiskavo, oglasi se zopet reSilna vrvica. Začeli so iz-nova iskati za zločincem in našli so — slona, ki je na ta način zabaval sebe in svoje sopotnike.
—    Grozna nesreča na jezeru. Na jezero blizu Chicage se je 15. m. m. zvečer odpeljalo več ljudi ohladiti od silne vročine. Ko so se vozili že nekaj ur sem in tja, je nenadoma potegnila sapa, ki se je s toliko silo uprla v jadra, da se je jahta prevrnila po strani. Vseh sedem oseb, ki so se tedaj nahajale na krovu, je padlo v vodo, dve osebi sta bili v istem trenotku v spodnjem delu jahte in sta zato takoj utonili, ko je voda pridrla v notranje prostore. Ostalih sedem oseb se je rešilo, potem, ko so se morali celo noč boriti s silami viharja.
—   Umorila svoje otroke. Ko se je nedavno nočni čuvaj ^Adams Express Comp." vrnil v svoje stanovanje v Novem Jorku, našel je svoje otroke, Sletno Alico, lletno May in 21etno Hano, mrtve v postelji. Kraj njih je ležala njihova, do skrajnosti pijana mati. Njegova žena je v pijanosti nedolžne otroke zadavila. Dveletna Hana je še živela, dočim sta bila ostala dva otroka že mrtva. Nesrečno pijanko so odvedli v bolnico in otroke v mrtvašnico.
—   Dobra nagrada. Za lečenje prejšnjega ameriškega prezidenta Mac Kinleja je izplačala ravnokar ameriška vlada zdravnikom 45.000 dolarjev nagrade.
—   Bil je reven, a vender je imel denar. V Novem Jorku našli so dne 11. julija v vodi možko truplo. V žepih njegove obleke so dobili listek z imenom Alberi Lieb in denarno nakaznico za 709*33 dolarjev. O mrtvecu je policija obvestila bančno fcvrdko Sehulz & Euckgaber in slednja je izjavila, da je dotično denarno nakaznico že pred tednom hotel nekdo spremeniti v denar. Ker se pa dotičnik ni mogel legitimirati, mu denarja niso dali. Mož je dejal blagajniku, da ga v Novem Jorku nihče ne pozna. Ker ni mogel dobiti svojega denarja, je obupal in iskal v vodi smrti.