LETO XVI. — 188
Ljubljana, december 1973
GLADILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
Visoka priznanja za nsaašno Jela
Ob prazniku dneva republike so bile na slavnostni seji centralnega delavskega sveta dne 27. 11. 1973, prvič podeljene Gradisove nagrade
Komisija za Gradisova nagrade za leto 1973, ki jo sestavljajo predsednik dipl. ing.: Dragovan Sever, dipl ing.: Borut Maister, višji gradb. tehnik Bernard Gabrijelčič, difj. oec. Vinko Koleio, predsednik SOP Janez Ilaušl, je na zadnji seji z večino glasov sprejela naslednji sklep:
Gradisovo nagrado za leto 1973 prejmejo: dipl. ing. strojništva Franc Marinčič, šofer Alojz Založnik, delovodja Feliks Kvar, strojnik Viktor Mihelič, in
diplomo za nad poprečni ekonomski uspeh poslovanja TOZD GE Jesenice.
Gradisovo nagrado za leto 1973 v Znesku 8.000 din in priznanje se po-tieli dipl. ing. strojništva Francu Marinčiču iz skupnih služb GIF GRADIS Ljubljana za izjemne dosežke trajnejšega pomena na področju strojno konstrukcijskega dela:
Ing. Franc Marinčič
.Dipl. ing. strojništva Franc Marinčič je bil rojen 14. 9. 1925 v Hor-lulu, pri podjetju je zaposlen od 1955 oalje. Zadnjih deset let uspešno vo-a‘ strojno — konstrukcijski biro na centrali podjetja. V vseh letih svo-dela v strojno konstrukcijskem ‘roju je imenovani konstruiral Piedvsem nove strojne konstrukci-ki jih je podjetje potrebovalo, ni j11} Pa moglo kupiti na tržišču. De-je »a izpopolnjevanju in razfvoju Ustnih strojnih konstrukcij in na azvoju sodobne strojne opreme za ®k> podjetje. Naj navedemo samo , ekatere izmed njegovih uspelih K°nstrukcij:
p'- centralne betonarne za razne ‘adisove enote,
j . separacijske naprave za Koper, ^ubljano, Celje...,
~~ prevozne avtomatske betonarna 10 mVh,
centralne Gradisove betonarne avtomatiko za 20 m3/h,
montažna konstrukcija Za si-emsk0 gradnjo mostov in luk no-, “osti i601 po lastili konstrukcijski ^taisti,4:A
montažna konstrukcija za 100 t’ •-kntažne elemente za sistemsko adnj° mostov, Id je pred kratkim . oela služiti ; svojemu namenu na aknji autoceste Hoče-Levec.
kih°'e® omenjenih konkretnih stroj-j6h postrojenj in strojnih sklopov čy ‘nienovani s svojim delom odlo-^ n° vplival pri reševanju raznih anj.ših strojnih naprav, kovinskih P®zev itd.
j>r. ‘ke zasluge za razvoj podjetja jte opremljanju s »sodobno« stroj-opremo in za vse prej navedene
pomembne rezultate pripadajo po sodbi predlagateljev in oceni komisije prav nagrajencu dipl, ing. Francu Marinčiču.
Gradisovo nagrado za leto 1973 v znesku 6.000 dinarjev in priznanje se podeli šoferju Alojzu Založniku iz TOZD Strojno prometnega obrata v Ljubljani, za izreden finančni uspeh in vzdrževanje vozila, ki ga upravlja.
Alojz Založnik je bil rojen 18. 6. 1920 v Hudinji. Pri podjetju Gradis je zaposlen od 20. 5. 1947. Zadolžen je za vozilo FAP 7 ton, ki je bilo nabavljeno septembra 1958. Kamion je po 15 letih obratovanja še vedno tehnično ustrezen Za delo, kar je edinstven primer v Gradisu. V vsem dosedanjem obdobju je bilo na vozilu opravljeno samo eno generalno popravilo in nekaj tekočih popravil kljub temu, da ima kamion prevoženih približno 500.000 km.
Finančni uspeh vozila je bil vsa leta do sedaj pozitiven. Osnovna vrednost kamiona je 126.873,00 din, amortizacijska stopnja pa 20%. Iz tega sledi, da je bila z amortizacijo že trikrat izplačana osnovna vrednost vozila. Poleg rednega vzdrževanja kamiona je za tovariša Založnika karakteristično tudi to, da je bil zaradi delovne discipline, vestnosti in točnosti pri delu vedno vzor drugim šoferjem.
Po sodbi predlagatelja in oceni komisije si Alojz Založnik nagrado v celoti zasluži.
Gradisovo nagrado za leto 1973 v znesku 3.000 dinarjev in priznanje se podeli delovodji Feliksu Kvaru iz TOZD Ravne na Koroškem za izredne uspehe pri delu, predvsem pa zaradi mobilnosti.
Feliks Kvar je bil rojen 3. 1. 1932 v Gibni pri Ptuju. Pri podjetju Gradis se je zaposlil 9. 7. 1954. Leta 1962 je kot Gradisov štipendist končal delovodsko šolo.
Pri svojem delu, katerega je izvajal za razne investitorje, je pokazal nadpoprečne kvalitete pri vodenju gradenj, na vseh objektih je vedno pokazal pozitiven finančni uspeh, razen tega pa je bil vedno priljubljen pri vseh investitorjih zaradi korektnih odnosov.
Uspešno je delal na sledečih objektih :
—	investicijski objekti v Zelezar-
rij Ravne,	' r;
—	cesta Poljane-Holmec in Ravne-Kotlje,
! — investicijski objekti rafinerije nafte v Slavonskem brodu kot akcija podjetji,
—	obnova Banja Luke, kot splošna akcija podjetja,
—	most čez Dravo v Dravogradu,
—	izgradnja viaduktov na avtocesti Hoče-Levec.
Predlagatelji in komisija smatra, da je tovarš Kvar zaradi uspešnosti dela, kvalitete, predvsem pa zaradi mobilnosti — šel je vedno tja, kjer so to interesi podjetja in enote za-
Alojz Založnik
htevale — do dodeljene nagrade v j§8 celoti upravičen.
(Nadaljevanje na 2. str.)
08 prazniku republike čestitamo vsem članom kolektiva G/P Gradis
(fo Dnei/u, t&puMiUe-
Pred desetletji ni bilo malo držav, ki so jih infenovali kraljevine, danes pa je že marsikatera izmed njih republika. Ene dežele so prišle v novo obliko po tej, druge po drugi poti in prav tako, kot so bile različne poti prehoda, so bili z njimi zvezani tudi različni nameni in cilji tistih, ki so ustanavljali republiko. Ponekod se je s tem ustanavljanjem pojavil tudi nov način vladanja, i ponekod pa so le zamenjali gospodarje na 'vrhu vladanja. Ko so . ustanavljali v prejšnjem stoletju republike, je to pomenilo, da so naprednejše sile zavzele oblast, da se bodo trde in preživele oblike vladanja porušile, da bo ljudstvo drugače zaživelo — bolj svobodno, manj izkoriščano. Tudi danes si še predstavljamo, da tam,-, kjer okličejo republiko, ljudje' stopajo na pot napredka,'tako je vsako leto nekaj državic v nerazvitem svetu, ki pravzaprav do danes sploh še nikoli niso imele nad seboj drugega kot izkoriščevalca (nekaj let tega, nekaj let onega), ki si s svojimi narodnoosvobodilnim bojem priborijo svojo republiko.
Pa vendar povsod republika le ne pomeni naprednejše oblike vladanja. Marsikje se z ustanovitvijo republike ustavi življenje, napredek, vse tisto, kar so ljudje prej z upanjem gradili. Namesto kralja pride na oblast nekdo drug, ki do vladarskega, naziva nima več pravice, pa vendar s pomočjo vojske vlada in ustvarja v deželi tiranijo, ki ji ni para. Mi Evropejci, med katerimi se že nekaj stoletij rojevajo znova in znova napredno misleči ljudje, ki polagajo temelje za novo in boljšo človeško družbo,'ravno mi irnetmo pred svojim nosom tri take dežele, ki so s svojim oklicem republi-' ke več izgubile kot pridobile. Ena izmed teh treh je celo naša soseda in kako včasih republika pomeni zatiranje, znova in znova obsedno stanje, policijsko uro, polne zapore nedolžnih, preganjanje itd, se lahko naučimo le nekaj sto kilometrov južneje. . .
Ko smo pri nas pred tridesetimi leti ustanavljali republiko, si najbrž marsikateri borec, ki se je zanjo boril, še ni znal pred-: stavljati, kako bomo v njej živeli. Takrat na to ni bilo časa mi-; šiiti, važno je bilo, da bo naša dežela enkrat svobodna, pa naj bo taka ali taka. Naši najnaprednejši vodniki pa so vedeli, da na ^ novo pot, ki se nam bo odprla po osvoboditvi, ne moremo stopiti' nepripravljeni, vedeti bo treba čisto določeno, kje bomo začeli in kaj bomo dalje ustvarjali. In takrat, ko se je republika komaj še rodila in nam jo drugi po svetu še niso priznali, je bilo že začrtano, da njena ustanovitev pomeni pot v napredek, v boljše življenje vseh ljudi, skratka v socializem. Temelje iega so udarili z nazivom »ljudska republika«. Tak je bil torej začetek naše republike: ne posebno drugačen kot v marsikateri drugi deželi, kjer se je tudi rojevala v boju in krvi, pa vendar — njeno življenje je popolnoma različno od teh, Nismo edina socialistična dežela na svetu. Nekatere so stare toliko kot naša, druge mlajše, nekatere celo starejše, pa spet moramo poudariti, da je naša pot v socializem drugačna od ostalih, saj gradimo to novo obliko življenja v drugačnih razmerah kot drugi.
Republika nam ni prinesla samo novega naziva v našem imenu, ampak predvsem nov okvir, v katerem danes gradimo nov red. Kdo si je lahko pred tridesetimi leti predstavljal, da bo v teh okvirih zraslo samoupravljanje, ki nam je največja pridobitev? Svet dolgo časa ni verjel, da bo zaživelo, danes pa k nam že prihajajo iz socialističnih, še več pa iz dežel starega reda, da bi od blizu proučili to »čudo«, gi spoznali in mogoče tudi posvojili. Pa ni to nobeno »čudo«, nihče nam samoupravljanja ni diktiral, ampak se je samo rodilo iz naših razmer in potreb, to pa je njegova najboljša lastnost, saj je tako zagotovljen njegov obstoj in razvoj, ne pa propad.
Ko praznujemo Dan republike, se ponavadi ozremo na čas, ko so jo ustanavljali. Takrat je bil čas herojev, vendar vsaka doba rojeva nove heroje in torej: ozrimo se enkrat na leta življenja republike in poglejmo, kaj nam je omogočila, kaj nam je dala v teh tridesetih letih. Na koncu bomo ugotovili, da tega ni malo. To seveda velja tudi za Gradis.	. -
te
Predaja zastave I. Proleterskl brigadi
NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADAL
10. decembra volitve v organe samoupravljanja
Po določilih 30. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. 1. SFRJ, št. 22/73) in na osnovi 19. člena samoupravnega sporazuma o združitvi Temeljnih organizacij združenega dela v GIP GRADIS sprejme delavski svet na seji dne 8. novembra 1973 naslednji
SKLEP
1.	Razpišejo se volitve v delavski svet Temeljne organizacije združenega dela, organizirane v sestavu GIP GRADIS in v delavski svet GIP GRADIS (podjetja), ki ga sestavljajo delegati, izvoljeni v Temeljne organizacije združenega dela.
2.	Volitve v organe pod 1. tč. tega sklepa bodo dne 10. decembra 1973.
3.	Število članov delavskega sveta Temeljne organizacije združenega dela, ki ga volijo posamezne Temeljne organizacije združenega dela, je določeno v statutu vsake Temeljne organizacije združenega dela. Temeljne organizacije združenega dela, ki so sklenile v statutu da ne bodo imele delavskega sveta, volijo le delegate v delavski svet podjetja, ostale pa volijo člane v oba organa.
4.	Vsaka Temeljna organizacija združenega dela in Samoupravna skupnost skupne službe voli po tri delegate v delavski svet podjetja.
Zakaj volitve v organe delavskega samoupravljanja?
Marsikdo se bo vprašal, zakaj volitve v organe delavskega samoupravljanja, ko mandat prejšnjih članov delavskega sveta TOZD in delavskega sveta podjetja še ni natekel.
Po podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v GIP GRADIS, so se spremenili tudi medsebojni družbeno politični, organizacijski in ekonomski odnosi.
V	zvezi s temi, predvsem pa zaradi konstituiranja organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, je potrebno izvoliti organe upravljanja. S tem pa ni rečeno, da TOZD ne morejo ponovno predlagati delegata člana sedanjega delavskega sveta, če rnu mandatna doba še ni potekla.
Pri uresničevanju ustavnih dopolnil in Zakonu o konstituiranju, smo doslej že opravili prvo in drugo fazo. Ce konstituiranja po opisanem postopku ne bi bilo v celoti opravljeno do konca decembra 1973, so predvidene sankcije po samem zakonu.
Ko naše TOZD sprejemajo svoje statute, je istočasno potrebno opraviti tudi volitve v delavski svet podjetja in delavskih svetov TOZD.
Zaradi lažjega dela je splošna služba pripravila potek vseh opravil, kot so:
1.	Delavski svet podjetja razpiše volitve v delavske svete TOZD
in delavski svet podjetja z dne 10. decembra 1973 ter imenuje volilne organe _______________________ 8. novembra 1973-.
2.	Komisije za volilni imenik sestavijo volilne imenike in jih
razgrnejo za 7 dni .....................do 14 novembra 1973.
3.	Volilne komisije v TOZD in samoupravne skupnosti — skupne
službe se sestanejo, določijo volišča ter imenujejo volilne odbore —....................... do 14. novembra 1973.
4.	Komisije za volilni imenik preverijo imenike in jih pošljejo
volilni komisiji TOZD in samoupravni skupnosti — skupne službe v podpis ----—------------------- do 22. novembra 1973.
5.	Zbori delovnih ljudi:
—	za predlaganje kandidatov
—	za sprejem statuta TOZD (isti zbor za obe zadevi) in predložitev kandidatnih list volilnim komisijam v potrditev .........
od 19. do 23. novembra 1973.
6.	Volilna komisija potrdi in razglasi kandidatni listi (za DS TOZD oz. samoupravna skupnost — skupne službe in za DS podjetja) 	 do 26. novembra 1973.
7.	Volilna komisija pripravi glasovnice in drug volilni material
ter ga razdeli volilnim odborom ........ do 10. decembra 1973.
8.	Volitve --------------------- 10. decembra 1973.
Ker je potrebna po zakonu tudi ponovna izvolitev individualnih izvršilnih organov tj. direktorjev TOZD, glavnega direktorja in direktorjev strokovnih služb, bo v času do konca decembra izvedeno tudi to.
Po 12. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu morajo biti delovna mesta individualnih izvršilnih organov, to so delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti, javno razpisana. Javni razpis in predloge za izbiro kandidatov izvedejo posebne komisije in sicer za direktorja TOZD imenuje komisijo delavski svet TOZD; za glavnega direktorja podjetja in za direktorje strokovnih služb samoupravne skupnosti — skupne službe pa komisija, ki jo imenuje delavski svet podjetja. Komisije imajo vsaka po 5 članov.
Razpis je bil objavljen v časopisu DELO dne 20. 11. 1973.
V	času, ko to pišemo, je predlaganje in izbira kandidatov že za nami. Izbrani so najboljši in najuspešnejši člani kolektiva TOZD in skupnih služb. Ker je v večini primerov na kandidatni listi več delegatov, lahko delavci delovne skupnosti TOZD in skupnih služb še enkrat izbirajo, najboljše med najboljšimi.
7. decembra kviz e Gradisa
Na razpis za mladinski kviz o Gradisu smo opozorili pred dvema mesecema in odziv je tak, kot smo si želeli: vsi mladinski aktivi bodo sodelovali. Nekateri so že pripravljeni, drugi si znanje o Gradisu šele nabirajo, kakšno pa je v resnici njihovo znanje, borna videli 7. decembra ob 10. uri na Centrali. Tisti, ki bodo zmagali, bodo dobili lepe knjižne nagrade. Torej: naj zmaga najboljši!
prvo polletje 1972 in prvo polletje 1973 pa 100/168. Delež TOZD Jesenice v celotnem Gradisu je bil leta 1969 8,1 %, v prvem polletju 1973 pa 15,1 %>. Enota ima najugodnejšo delitev dohodka v korist skladov in to 71 :29 v prvem polletju 1973.
3)	Zbirni kazalci uspeha po sistemu PERLA uvrščajo enoto na 2. mesto v podjetju in na prvo mesto med gradbenimi enotami.
4)	Enota ima podpovprečno stopnjo režije. Delež režije, izražen v procentu vrednosti čiste proizvodnje, se giblje tako:
Gradbene enote: 1969 — prvo polletje 1973 ... 13,9 %/16 %
TOZD Jesenice: 1969 — prvo polletje 1973 ... 14,3 %/14 %
5)	V zadnjih štirih letih je bilo v gradbenih enotah poprečno 6,25 %
izgubljenih dni zaradi bolezni, v TOZD Jesenice pa le 4,67 %
Enota je zelo mobilna, kaže veliko skrb za delavce (gradnja delavskih domov in lastnih menz), kot poseben uspeh jim lahko štejemo ponovno plasiranje na področju industrijsko močnega Kranja
Po oceni komisije so konkretni rezultati TOZD Jesenice najboljši dokaz uspešnega kvalitetnega dela in prispevka k razvoju podjetja.
Zaslužena priznanja so razdeljena. Prejeli so jih tisti, ki so pri svojem delu dosegli nadpoprečne rezulta-tate. Prepričani smo, da letošnje Gradisove nagrade ne bodo samo spodbuda nagrajencem, temveč tudi spodbuda ostalim članom kolektiva. Istočasno pa je dokaz da se s požrtvovalnim in nesebičnim delom veliko doseže.
L. C.
n|. Saša Škulj - novi
Feliks K var
IV.
Gradisovo nagrado za leto 1973 v znesku 3.000 dinarjev in priznanje se podeli strojniku Viktorju Mihaliču iz TOZD strojno prometni obrat Ljubljana, za vestno vzdrževanje stroja.
Viktor Mihalič je bil rojen 13. 2, 1928 v Sv. Juriju pri Murski Soboti. Pri podjetju se je zaposlil 19.8.1947.
Viktor Mihalič je zadolžen za delo z nakladačem Caterpillar 955, ki je bil nabavljen avgusta 1967. Do sedaj je opravil s strojem ca. 17.000 obratovalnih ur. Tovariš Mihalič dela na tem strojil od dneva, ko je bil nabavljen. V tem času ni bil opravljen generalni remont, niti kakšno večje investicijsko popravilo. Stroj je bil vedno vzorno vzdrževan, vsa manjša popravila pa je tovariš Mihalič vestno in strokovno opravil, sam. Pri delu je marljiv, glede izvedbe in strokovnosti opravljenih del pa ni bilo s strani gradbenih vodstev nikoli pripomb. Vsled rednega in primernega vzdrževanja stroja je končni letni obračun vsa leta dosedaj pokazal pozitivni finančni uspeh, in to naj višjega, od strojev enake kategorije.
za mirnim ekonomske uspehe
»m POSLOVANJ V TEKOČEM LETU
Hugo Ka.Isa «M. sr. mg
tfeiAvatAg* „H»
; .
LMpojE Tovar. dipl. Pdc,
Viktor Mihalič
Predlagatelj in komisija smatra, da je za uspešno delo in vestno vzdrževanje stroja do nagrade upravičen.
V,
Gradisovo diplomo za leto 3973 se podeli TOZD Jesenice za nadpoprečne rezultate v letih 1969—1m72.
Podatki analitsko-planske službe in doseženi reznlati kažejo, da ie TOZD Jesenice dosegla v okviru podieia in v primerjavi z drugimi TOZD »Gradisa« nadpoprečne rezultate.
1)	Obseg del
Od leta 1969—1972 se je obseg del povečal z indeksom 100/285 v primerjavi prvo polletje 1972 proti prvo polletje 1973 pa za 100/150. Delež TOZD Jesenice v celotnem Gradisu je bil leta 1969 8,3%, v prvem polletju 1973 pa že 11, 7%.
2)	Naraščanje uspeha, merjeno z ostankom dohodka (PCD): dinamika ostanka dohodka v letu 1969—1972 kaže indeks 100/347, v primerjavi
Ing. Saša Škulj
Našega komercialnega direktorja. Saša Škulja, dipl. ing. gr. so 8. novembra na seji ljubljanske mestna skupščine izvolili za novega podpredsednika.
Ing. Škulj je do tega časa opravljal že vrsto družbenopolitičnih funk-cij, saj je bil do norega imenovanja predsednik sveta za stanovanjske gospodarstvo mestne skupščine.
Ob izvolitvi mu želimo velik® uspehov in mu obenem iskreno čestitamo.
■d-
Vztrajali pri izvajanju akcijskega prograia sindikalnega odbora podjetja
Sindikalni odbor pregledal izvajanje akcijskega programa stabilizacije. Ne moremo pristati na pol poti. Dnevnice in potni stroški v upadanju. Fluktuacija zavira naše delo. Preprečiti nadaljnji padec realnih osebnih dohodkov. Obremenitve gospodarstva se ne zmanjšujejo.
• Ne moremo ostati na pol poti
Na zadnji seji sindikalnega odbora podjetja je predsednik SOP Janez Raušl jasno povedal, zakaj vztrajamo na izvajanju akcijskega programa stabilizacije sindikalnega odbora podjetja.
Vloga sindikata je znana, spremeniti pa se bodo morali naši notranji odnosi. Ze samo dejstvo, da je bila seja komaj sklepčna, nam prikazuje delo posameznih izvoljenih delegatov, oziroma članov SOP. Na takšno gledanje posameznikov do skupnih nalog ne moremo pristati. C e je nekdo nalogo prevzel, jo mora tudi izvrševati.
Akcijski program zahteva tudi spremembo dela V osnovnih organizacijah sindikata. Predvsem bodo le-te morale svoje delo preusmeriti neposredno med delavce na delovišču, to je tja, kjer se delavec kot proizvajalec pojavlja in organizira. Program naše akcije je konkreten
V času od 1. 1. 1973 do 31. 10. 1973 je bile izplačano
	Dnevnice za	Dnevnice za
TOZD	služb, potov, v državi	služb, potov, v tujini
Skupne službe	100374,85	39742,15
Biro Ljubljana	6036,00	1831.50
Zelezokr.	5344,50	—
Ljubljana okolica	3777,75	—
Koper	13724.60	—
Jesenice	38409,80	—
Ravne	16764,00	—
Celje	45652,20	—
Ljubljana	47560,60	—
Maribor	49894,75	—
KO Ljubljana	68384,70	—
Škofja Loka	15416,00	28513,20
OGP	13991,60	—
KO Maribor	93812,00	—
SPO	30600,80	—
Biro Maribor	10194,60	—
Nizke gradnje	77870,80	—
C skladišča	6680,00	—
Upr. stan.	1993,60 648043,15	70086,85
8 Fluktuacija ovira naše delo
Prepričani smo, da so organizatorji proizvodnje detajlno obravnavali analizo fluktuacije delovne sile za tri-četrtletje 1973, ki je bila objavljena v Gradisovih obvestilih.
Fluktuacija delovne sile je še vedno rak rana našega poslovanja in ovira naše celotno delo. Zato tudi SOP ne more mirno mimo tega, končno pa je obravnava analize tudi ena izmed točk akcijskega programa. Iz podatkov KSS je razvidno, da smo v tričetrtletju 1973 sprejeli v našo delovno organizacijo 1868 delavcev, v istem času pa je odšlo 1479 delavcev. V primerjavi z letom 1972 sicer za malenkost manj ali število odhodov je še vedno občutno preveliko. Pretežen del odhodkov pomenijo samovoljne prekinitve dela, sledijo odhodi zaradi družinskih razmer, občutno pa so se dvignili odhodi zaradi osebnih dohodkov. Med temi je bilo največ nekvalificiranih delavcev (42%), sledijo polkvalificirani (29%) in kvalificirani (23 %).
Na splošno pa je gibanje delovne sile ob tričetrtletju izgledalo takole:
(objavljen je bil v oktobrski številki Gradisovega vestnika), točno vemo, kaj naj delamo in kakšna so merila, s katerimi bomo spremljali in ocenjevali učinkovitost našega dela in naših sposobnosti.
8 Dnevnice in potni stroški v upadanju
Kljub kritiki lastnega dela pa gremo vseeno naprej. Ustanavljanje delavske kontrole v TOZD je v polnem teku, Predlpgi za razne organizacijske, tehnične in družbenoekonomske spremembe so mnogo bolj pripravljeni kot doslej. Osnovne organizacije sindikata so se v celoti vključile v borbo vsesplošnega varčevanja. Dnevnice za službena potovanja, reprezentančni stroški, nadomestila za službeno uporabo zasebnih vozil so v upadanju, kar nam dokaj jasno dokazujejo spodaj navedeni podatki.
Izdatki za reklamo In propagando	Reprezentančni stroški	Nadomestila za sl. upor. zaseb. os. vozil	
305895,45	140047,20	621074,65	
— :	5414,35	21261,70	
.—	.	—-	—	
85901,50	2245,95	32085,70	
3105,00	9708,70	26181,90	
18250,00	11194,50	65411,10	
23300,00	18707.75	84096,30	
13497,30	6152,45	73415,25	
1885,00	3506,95	67373,70	
5636,00	12391,50	189593,90	
8689,90	18401 50	88785,00	
8450.00	8998.25	59950,60	
40595,90	3003,20	13690,85	
650,00	9105,65	48039.20	
970,00	6239,30	36850,50	
150,00	3973,15	13941.00	
1020,00	11595,10	68539,90	
—	345,70	— ■	
—	—	4947,30	
517996,05	206704,80	1034211,10	
TOZD	Povprečno zaposlenih	Prišli	Odšli
Celje	504	224: . .	195
Jesenice	608	291	240
Koper	211	34	43
Ljubljana	437	159	109
Ljubljana okolica	372	279	169
Maribor	805	188	160
Nizke gradnje	372	105	100
Ravne	' 402	309	207
KO Ljubljana	190	17	16
KO Maribor	190	21	31
LIO Škofja Loka	189	28	24
OGP Ljubljana	193	58	46
SPO Ljubljana	310	44	28
Zelezokrivnica Projektivni biro	75	54	31
Ljubljana	42	9	7
Projektivni biro Maribor	18	3	1
Skupne službe in tujina	600	39	58
UD D	27	6	5
Skupaj 5545		1868	1470
Nakazanih je le nekaj podatkov, osnovni odbori sindikata pa bi morali te analize podrobneje obravnavati, zlasti pa analizirati vzroke in posledice te velike fluktuacije.
8 Preprečiti nadaljnji padec realnih osebnih dohodkov
Zadnje čase vedno več govorimo o delitvi osebnih dohodkov in nagrajevanju. Vseskozi trdimo, da je treba najti tak način nagrajevanja, ki bo čim bolj spodbujal k delu. Bolj bo torej moral priti do izraza že davno znan izrek »za več dela, več denarja« in tako si bomo zagotovili, da bodo realni osebni dohodki rastli enako kot produktivnost dela. V sam sistem nagrajevanja pa bomo morali bolj »junaško« vključiti tudi minulo delo.
Poglejmo nekaj konkretnih podatkov analitsko planske službe. Lani so znašali OD na uro ob tričetrtletju 14,06 dinarja bruto, letos pa 16,26 din, kar je za 15,7 % več kot lani. Mesečni prejemki so se za isto obdobje povečali za 9,3 %, toda istočasno so se povečali življenjski stroški v primerjavi z lanskim tričetrtletjem za 19.7%. Realni mesečni prejemki so letos nazadovali za 8,7 %.
Seveda je nagrajevanje odvisno od več faktorjev in načina nagrajevanja. Pri nas je najbolj poznano nagrajevanje z normami in obračuni z akordi, osebno ocenjevanje (predvsem administrativnega kadra) ter nagrajevanje organizatorjev proizvodnje. Nagrajevanje je zelo občutljiva in življenjsko pomembna zadeva, kar velja za vse kategorije. Sindikalni odbor meni, da ni prav, "da ■ zadnjih nekaj mesecev niso bile izplačane nagrade organizatorjem proizvodnje. Kot smo slišali na zadnji seji delavskega sveta, pa bodo v novembru kar ža vse- mesece skupaj. Res, da so si organizatorji ta denar zaslu- -žili in da so glede nagrajevanja po uspehu enaki z ostalimi člani kolektiva, povzroča tako nagrajevanje negodovanje. Prej med organizatorji proizvodnje, sedaj pa med delavci, ki vidijo, da so organizatorji prejeli malo debelejšo kuverto. Delavcem kot organizatorjem proizvodnje 'je potrebno v bodoče gibljivi del nagrade sproti vsak mesec obračunavati. Pri nagrajevanju pa je seveda treba upoštevati vse elemente delitve po gospodarskem načrtu za leto 1973.
8 Obremenitve gospodarstva se ne zmanjšujejo
V razpravi o stanovanjskih problemih in prehrani delavcev so ugotovili, da mnogo hitreje naraščajo zakonske in pogodbene obveznosti, obresti, materiali, stroški, mnogo počasneje pa prispevki iz osebnega dohodka, iz katerih, se pretežno financira dejavnost družbenega standarda. Slednjemu bo sindikat vsekakor povečal večjo pozornost. Delavce pa bomo morali seznaniti s pregledom obremenitev celotnega dohodka. Neodtujljiva je namreč pravica delavcev, da so informirani o celotnem dohodku in njegovi delitvi, da izražajo svoja mnenja in stališča, ki pomenijo politično obveznost za tiste, ki v sistemu dokončno odločajo.
Mnoga nasprotja, ki se od časa do časa pojavijo v kolektivu, dostikrat izhajajo iz volje posameznikov ali skupine iz že neurejenih materialnih problemov in medsebojnih odnosov. Zato bomo morali pri nadaljnjem delu dokazati večjo pripravljenost in sposobnost za sporazumevanje, še posebno pri spreminjanju medsebojnih odnosov in poslovanja med TOZD, gledanja do skupnih služb, vsi pa bomo morali učinkoviteje reševati probleme standarda. Tu predvsem mislimo na združevanje sile in sredstev, namenjenih za reševanje stanovanjskih problemov, za ustanavljanje, novih menz in sploh za reševanje prehrane delavcev.
Osnovne organizacije sindikata, so politično odgovorne za pravočasne pobude za akcijo, za sodelovanje pri izvajanju akcijskega programa ter za povezovanje neposrednih proizvajalcev. Zato si lahko le z uspešnim delom na vseh področjih zagotovimo čim boljši start v prihodnje leto.
Ob zakl.iučku so sklenili, da se seminar za sindikalne in mladinske funkcionarje, ki bi moral biti v času od 22. do 24. novembra 1973 v Škofji Loki, zaradi obravnave statutov TOZD in priprav na volitve v organe samoupravljanja, preloži za nedoločen čas.
Lojze Cepuš
Počasi in nezadržno beži čas. Leta tečejo in zopet so se trije člani našega kolektiva srečali z Abrahamom.
^°jz Gregorič
Seveda ne s tistim, s sivo brado, pač Pa jim je življenje že pobelilo prve lase, tako postajajo za nežni spol vedno bolj interesantni.
Pa pustimo šale na stran in se povrnimo v realnost.
8 Alojz Gregorič
Ko smo se na skromni slovesnosti v TOZD Ljubljana pogovarjali o njegovem delu in doživljajih, je med drugim dejal: »Najbolj vesel sem takrat, če delo lepo teče in ko je ob jekt gotov in predan investitorju.« Sicer pa je naš Lojze skromeh, dober sodelavec in strokovnjak na svojem področju.
Alojz Gregorič je bil rojen 24. 10.
1923 v Ljubljani. Študiral je v Ljubljani. Druga svetovna vojna mu je kmalu prekinila študij. Zaradi naprednih idej in sodelovanja z OF je moral v Zapor. Bil je interniran v Dachauu in v Litomeržicah na Češkem. Po osvoboditvi je končal študij in se zaposlil pri vojnem gradbenem podjetju v Ljubljani. Planska razporeditev ga je zanesla na Reko, od tu v Novo mesto, pozneje pa v Goražde in v Fočo. Leta 1951 so se mu začela šteti Gradisova leta.
Najdemo ga v Kidričevem, leta 1953 pa je bil premeščen v Ljubljano.
Pod njegovim neposrednim vodstvom so zrasle vojaške garaže v Vižmar-jih, razstavišče v Ljubljani, toplarna v Mostah. TE Planina, most Unec in Ivanje selo. Danes pa operira pri gradnji mostu v Litiji.	Ivan Ciringer
S Ivan Cirmg-ar
Ivan Ciringer iz Raven na Koroškem. Čeprav je slovesnost že za nami, nismo pozabili njegovega jubileja. Da, naš Ivan je že prekoračil tisto mejo življenja, ki ji pravijo, la je to neka prelomnica pri svojem delu. Za Ivana in kot za vse dosedanje 50-letnike ta prelomnica ne velja, kajti vsak na svojem delovnem mestu nadaljuje svoje delo.
Kot gospodarsko finančni pomočnik direktorja TOZD Ravne na Koroškem, je naš jubilant pri svojem delu dosegel že vrsto lepih poslovnih uspehov. Vse svoje sile je posvetil borbi za napredek podjetja in za go-spodarsko-finančne uspehe ravenske enote. Ivan Ciringer ima izreden posluh za finančne zadeve. Je dober tovariš in zvest predstavnik Gradisa na Koroškem. Delavci ga imajo radi in kot takega ga spoštujemo tudi mi.
8 Zvone Kunej
Zvone Kunej, kvalificirani ključavničar KO Ljubljana.
Sicer se s tovarišem Kunejem ob njegovem jubileju osebno nisva srečala. Toda pravijo, da dober glas seže v deveto vas. In tako je tudi z našim jubilantom iz kovinskih obratov. Rezultati njegovega dela niso poznani samo TOZD, temveč tudi v kolektivu celotnega Gradisa.
Doma je iz Ljubljane, k nam pa je zašel leta 1964 in tu tudi ostal. Za ključavničarja se je izučil že pred vojno in to delo opravlja še danes.
Na vprašanje, kako se počuti kot 50-letnik, je povedal, da mu ni hudega.
Ce bo le zdravje dobro, se ne bo imel nad čem pritoževati. Življenje je pač
tako, da je treba delati, kjerkoli si že, včasih manj, včasih več, kot nanese.
V Gradisu mu je všeč, malo zaradi tega, ker ima blizu do doma, pa tudi kolektiv je dober. Tako res nima razloga, da ne bi pokoj pričakal pri nas.
Zvone Kunej
Ko ob polstoletju življenja naših treh jubilantov pogledamo nazaj na prehojeno pot, moramo za vse tri reči, da je bila plodna, bogata in uspešna.
Vsem pa kličemo še na mnoga leta!
L. C.
Sodelavci,
ki so že četr
• Veliko smo delali
2. februarja 1948 je prišel v Gradis VINKO ŠTRUC. Delal je najprej v Kidričevem, potem o a še okoli po terenu, npr. v Šoštanju, pa v Črnomlju, v Mariboru in drugod. Sedaj je vodja žeiezokrivnice v Studencih. O svojih 25 letih nam je povedal naslednje:
»Če se spomnim nazaj, potem moram reči, da je bilo včasih slabo — ni bilo mehanizacije, slabo smo stanovali, slabo jedli in veliko delali.
Včasih smo delali tudi po 20 ur. Danes je to drugače. Čeprav mi družina živi v Čakovcu in sam stanujem v samskem domu. so moje življenjske razmere vseeno kolikor toliko urejene. Nasploh se mi zdi, da je ži—‘ veti in delati pri Gradisu kar dobra stvar in prav gotovo je, da do konca ne bom prebiral službe.« '
9 Zdravje srno pustili Gradisu
Ključavničar RAFAEL PERŠE-NOVN1K je prišel h Gradisu 1947. leta. Delati je začel v Tovarni avtomobilov v Mariboru, notem pa sn se osnovali kovinski obrati in kot njihov delovni član je ostal do danes:
»Res bo že dolgo časa, kar sem začel pri Gradisu. Takrat je bilo drugače kot danes, z ene strani boljše, z ene slabše. Delali smo veliko na terenu in na razpolago so nam bile le noge ali pa kolesa, avtobusov takrat še ni bilo toliko kot danes. Tako nas je dajalo grdo vreme, veter, dež in posledice se mi danes poznajo. Takrat nisem nič čutil, danes sem pa skoraj ves čas bolan Včasih je bil odnos med ljudmi drugačen, bili smo več skunaj. ena družina. Danes skrbi vsak za svoje stvari. Moram pa reči, da mi je naš sindikat pomagal, saj so me dali za nekaj časa na okrevanje na Pohorje in pomagalo mi je.«
• Prišel za dve leti, ostal do danes
»Začel sem leta 1948,« pripoveduje MILE VAJE Gl Č, be.toner v obratu Gradbenih polizdelkov, »in moje prvo delo je bilo v Litostroju. Potem sem delal v Šiški v žagi, ki so se imenovali centralni obrati. Potem je prišel na vrsto konzorcij, od tam pa sem pristal v obratu gradbenih polizdelkov, kjer sem še danes. V začetku sem mislil, da bom pač pri podjetju eno ali dve leti, da si zaslužim nekaj denarja, potem pa se človek privadi in ostane. Moram priznati, da mi ni bilo nikoli hudega. Delati je treba povsod. Drugo leto bo praznovala 25-letnico pri Gradisu tudi moja žena. Od podjetja sva dobila tudi stanovanje, ki je sicer majhno, pa bodo menda tudi za naju enkrat prišli boljši časi v pogledu stanovanja. Drugače pa mi je pri Gradisu všeč in ostal bom tu, dokler bom mogel delati.«
@ Gradis me je izšolal
BRUNO GOLOV INI nam je takole pripovedoval: »Moja prva služba pri Gradisu je bilo delo na hidroelektrarnah in sicer HE Moste pri Žirovnici, Slap Savica, bii pa sem tudi povsod drugod po Sloveniji in tudi zunaj nje. Bil sem v Kopru, v Zenici, nekaj časa v Zalogu, sedaj pa sem že nekaj let v žeiezokrivnici. No, za železokrivca sem se izučil pri Gradisu in danes sem delovodja.
V podjetju se, mi do pade, drugače najbrž ne bi praznoval ravno tu petindvajsetletnico Včasih je malo razburjenja včasih vse mirno, pa ie treba tako, da ne pozabimo, da so na svetu dobre in slabe strani. Od Gradisa sem dobil Uidi stanovanje, tako da mi v vseh teh letih tukaj res ni bilo hudega.«
S Dela je vedno dosti, če si ga poiščemo
V ljubljanski žeiezokrivnici smo našli tudi IVANA JANŽEVCA, ki je prehodil pri Gradisu enako pot kot Coiovini. Ko smo se pripravljali na pogovor, se nam je priključil tudi ing. Ivan Kohne. Dejal je, da moramo napisati tudi to, da je zelo zadovoljen z njim in da je res dober in priden delavec. Tako pohvalo res ni težko objaviti. Sam Ivan Janževec pa nam je povedal toliko o svojih letih pri Gradisu:
»Tudi jaz — kot Coiovini sem prehodil že marsikateri kos Slovenije, le v Zenici nisem bil, tako not on.
Bilo je hudega, pa vendar več dobrega. Včasih se ni delalo s tako mehanizacijo kot danes, pa smo vseeno zidali. No, dela je bilo vedno dosti, takrat in danes, za vse tiste, ki ga hočejo poiskati. Da ne bom govoril samo o delu: letos sem spoznal tudi lepšo plat, bil sem namreč v našem počitniškem domu na Pohorju za nekaj dni. Bilo je lepo.«
9 Gradis je firma z dobrim vodstvom
Februarja leta 1948 je postal član Gradisove družine STOJAN PATER-NOST, strojni tehnik v Kovinskih obratih' »Prišel sem na Šmartinsko in tu tudi ostal do danes. Ko gledam sedaj nazaj, vidim, da slabih spominov pravzaprav ni, ostali so samo ie-pi Tako na primer smo še istega leta, ko sem prišel h Gradisu, začeli delati delavnice s čisto prostovoljnim delom. Tu se je pokazala tista vloga in prijateljstvo, ki je bilo to-krat običajno, danes pa je že kar redko. Lepo je bilo gledati, kako so naši kovinski obrati rastli.
Gradis je velika firma z dobrim vodstvom. V družbi imamo svoj ugled in to že vsa leto nazaj. To pa ie tudi nekaj vredno, kajne’ Seveda bom tu ostal, dokler bom delal.«
® Delal bom, dokler bom zdrav
MATIJO JURŠIČA smo danes našli v ljubljanskih kovinskih obratih, kjer dela zadnjih pet let. O svojem delu v 25 letih nam je takole pripovedoval :
»Bil sem dosti na terenu — na Ravnah, v Celju, Štorah, v Šoštanju, na Jesenicah, Kidričevem, v Mariboru, Kropi, v Mežici in kaj vem kje vse drugje. V teh letih, ki se jih je že res kar precej nabralo, sem doživel dosti dobrega, pa tudi kaj slabega se najde. Ko smo bili še mladi, je bilo res prijetno. Šli smo na udarniško,, pa na razne izlete in tudi plese smo imeli ter sindikalne zabave. Bilo je drugače kot danes. To so tiste lepe strani mojih 25 let, slabe sem pa že pozabil. Z ljudmi sem se povsod dobro razumel in tudi to 'e bilo nekaj vredno; Danes smo pa že »pri letih«, imam še 10 let do pokoja. Če bom zdrav, v pokoj ne bom rinil, delal bom, dokler bom mogel, pa čeprav do 80. leta.«
Včasih smo delali več kot danes
Tudi skladiščnika JOŽETA JAR-KOVIČA smo našli v Kovinskih obratih v Ljubljani: »Jaz sem eden tistih, ki Gradis pozna bolj od znotraj kot od zunaj, saj sem bil v vseh teh 25 letih tu na Šmartinski. Ampak tudi tu se je dalo v teh letih marsikaj doživeti. H Gradisu sem prišel 1948. leta in iz tistih 'el se spominom, da smo narediti marsikaj udarniško in to z veseljem. Delali smo nove delavnice, pa v Grobljah in Ankaranu. Takrat smo bili vsi tovariši. To tovarištvo smo še poglabljali na raznih sindikalnih zabavah, ki so bile vsako leto.
Sedaj na žalost tega ni več. Slabih strani tistega časa se ne spomnim. Res je bilo včasih dosti dela — spominjam se, da sem tri mesece delal na dveh delovnih mestih. Pa smo vedeli, da je to potrebno in ni nam bilo težko.« ;...........-
® Od delavca do strojnega ključavničarja
ANTON NARTNIK: -Spominjam se, da sem začel delati pri Gradisu takrat, ko se je gradila cesta od Ljubljane do Vrhnike. V Gradis sem prišel kot delavec, potem pa sem videl, da to ni dovolj in ker sem imel možnost, sem se izučil za strojnega ključavničarja. S tem poklicom sem prekrižaril vsa gradbišča, kar jih je bilo takrat. No, včasih je bilo hudo, včasih^lepo, kakor je pač naneslo. Najlepše pa mi je bilo, ko smo gradili eno izmed hidroelektrarn. Takrat sem šel pravzaprav prvič malo dlje na teren in bil sem tam tudi precej časa Kar drugi dom sem dobil. Privadil sem se ljudem, okolju in res mi je bilo žal, ko je bilo treba iti drugam. Danes že ni več tako, četudi se še dosti dela po terenu. Vsak ima svoje skrbi in probleme, za tisto družbo in tovarištvo kot včasih ni več časa.«
$D Včasih ni bilo razlike med šefom in delavcem
TANE KOGOVŠEK: ->Ze takoj po vojni, leta 1946, sem zašel h Gradisu in tako sem tu še danes. Začel sem na Loki, od tam pa so me dve ,eti kasneje prestavili na Titan, potem pa ie bilo Ireba tudi k vojakom. Ko sem prišel nazaj, sem delal še nekaj v časa v Litostroju leta 1951 pa sem pristal v Centralnih obratih, kjer delam tudi sedaj Včasih sem bil mehanik, sedaj pa sem mojster remonta.
Ko se tako spominjam nazaj, se ro zdi, da je bilo naiiepše tokrat, ko smo delali v Kamniku. Takrat smo bili vsi enaki — od šefa do delavca. Takrat so bili pač taki časi, danes pa ni več tako. nihče nima več pravega časa za prijateljske stike.
Slabih sjDominov o Gradisu nimam, pravzaprav enega: leta 1953 ali 54 je bila huda zima in imeli smo dosti snega. Takrat se je tu na centralnih obratih podrla pod težo snega streha.« ---------
Matija Juršič	Jože Jarkovič	Anton Nartnik	Stane Kogovšek	Albert šteineker
Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK«
H Suhe in debele krave
STEINEKER ALBERT: »Toliko let sem že pri Gradisu, pa se ga nisem naveličal in res nikoli nisem pomislil, da bi šel kam drugam. Hudega ni bilo, vsaj sedaj se ne spomnim. Mislim pa, da je bilo v prejšnjih letih lepše kot sedaj, posebno če se spomnim na Kidričevo. Razumeli smo se med seboj, delovni čas nam je nekoliko hitreje mineval, sedaj pa je vsak bolj zase. Drugače pa bi lahko rekli: Bile so suhe in debele krave, včasih dosti dela, dosti denarja, včasih malo manj. V zadnjem času pa mi je bil najbolj všeč izlet v Munchen, to je bilo leta 1969. Tam smo si ogledali gradnjo olimpijskega mesta, pa še kup drugih stvari, No, ja, v teh 25 letih smo marsikaj doživeli. Sedaj si samo še želim, da bi se mi zdravje toliko izboljšalo, da bi dočakal pokoj še v Gradisu. Bomo videli, kako bo.«
Tomo Damiš
@ Črna 25-letnica :
TOMO DAMIŠ: »V teh letih sem prejadral marsikatero gradbišče. Začel sem leta 1947 v Kidričevem, Mariboru, Ljutomeru in drugod. V vseh teh letih se mi je zdelo, da sem bil najbolj zadovoljen takrat, ko sem prišel do kvalifikacije. To je bile v letih 1960/61. Takrat sem postal zidar. Imam pa en slab spomin v zvezi z Gradisom. Letos sem delal na Bohovi in to ravno takrat, ko se je zgodila tista huda nesreča. Po tolikih letih službe, ko mi ni bilo treba doživeti kaj posebno hudega, sem moral ravno za to 25. leto doživeti kaj tako hudega kot je bila ta nesreča. Tega pa res ne bom nikoli pozabil.«
Jože Bukovec
© Včasih je bil 5-mesečni udarnik
JOŽE BUKOVEC- »Letos praznujem kar dva lepa jubileja: 25 let v Gradisu in 50 let svojega življenja. Ko sem prišel v podjetje — leta 1948 — sem delal najprej pri zidarjih, sedaj sem pa polkvalificiran betoner. Od začetka sem delal v Mariboru. Razkladali smo vagone na železniški Postaji. Tam je bilo treba včasih delati tudi 36 ur neprekinjeno. Takrat ni bilo vprašanja ali si že spal ali ne, vagon je moral biti izpraznjen.
Marsikdaj nismo utegnili jesti. Pa tudi drugače je bilo po vojni veliko težaškega dela. Takrat ni bilo strojev, ne avtomobilov. Kmetje so nam na primer pesek pripeljali s konji, toi smo ga potem pa na roke prese-.iali. pa nam pravzaprav ni bilo težko in tako sem bil tudi petmesečni udarnik. V Mariboru sem delal na rszličnih gradbiščih do danes, bil pa Sern tudi v Kidričevem. Danes delam v Slovenski Bistrici, Če ne bom imel Prevelikih težav s hrbtenico, bom še dolgo delal, saj kaj pa bi počel drugega?«
Delavski svet je imel svojo 30. sejo 8. novembra 1973. Na dnevnem redu je bila obravnava poročila o periodičnem obračunu za poslovanje od januarja do septembra letos in analize za enako obdobje k temu obračunu. Dalje je delavski svet sprejel dopolnitev v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, kar zadeva dodatke zaradi težjih pogojev dela. K instrumentom notranje delitve, ki so bili že sprejeti z gospodarskim načrtom v obliki proporcev delitve dohodka na osebne dohodke in sklade, je delavski svet sprejel dodatno še planske količnike rentabilnosti zaradi primerjave z doseženo rentabilnostjo poslovanja posamezne TOZD s planirano. To popravlja TOZD višino zneska za delitev osebnih dohodkov glede na to, da uporaba samih delilnih razmerij ne stimulira rentabilnost poslovanja TOZD, ki se odraža v čimboljšem izkoriščanju vloženih sredstev pri ustvarjanju dohodka.
Glede na to, da so bile sprejete spremembe v naši ustavi, smo na tej podlagi organizirali v sestavu podjetja temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Posebni zvezni zakon je predpisal postopek za konstituiranje delovne organizacije in za vpis TOZD v sodni register. Konstituiranje obsega namreč več faz dela, kot so: organiziranje TOZD, sklenitev sporazuma o združevanju TOZD v podjetje, sprejem statuta TOZD, izvolitev delavskega sveta TOZD in delavskega sveta podjetja ter končno vpis v register. Vse delo v zvezi s konstituiranjem mora biti po zakonu zaključena do 31. decembra 1973. Obsežno delo, ki ga je potrebno po zakonu opraviti, smo pri nas pretežno že izvršili. Bilo je tudi po zahtevnosti najtežje in po obsegu največje. To- je bilo namreč organiziranje TOZD s prerazporeditvijo sredstev in virov teh sredstev, katera so se doslej vodila Skupno na novo organizirane TOZD ter sklenitev samoupravnega sporazuma o združenju TOZD v Gl P GRADIS, Sedaj imamo v podjetju združenih 18 temeljnih organizacij združenega dela in samoupravno skupnost — skupne službe.
Da bo celotno konstituiranje zaključeno-, moramo še izvoliti organe upravljanja, vsaka TOZD pa bo sprejela tudi svoj statut. Volitve v organe upravljanja je razpisal delavski svet -podjetja dne 8. novembra in določil 10. december za dan volitev. Hkrati je imenoval tudi volilne organe, ki bodo volitve izvedli. Posto-
pek volitev je enak, kot je bilo to pri nas tudi prej, razlika je le, da bodo TOZD volile v delavski svet podjetja svoje delegate in sicer vsaka po tri. Tako bo izvoljen skupni organ upravljanja, t.j. delavski svet podjetja v smislu ustavnih določil.
Na seji je delavski svet potrdil pogodbo o poslovnem sodelovanju med Gozdnim gospodarstvom Kranj n LIO Škofja Loka, pregledal je pogodbo s poslovnim združenjem »In-gra« iz Zagreba ter dal svoja priporočila ter končno še obravnaval vprašanje ustanovitve poslovnega združenja »Prod« iz Ljubljane ter sklenil podaljšati konstituiranje.
Delavskemu svetu je bilo predloženo posebno poročilo o problematiki stanovanjske graditve, katerega je upošteval.
Najdaljša je bila obravnava v zvezi s poročilom o periodičnem obračunu za de vel mesečno letošnje obdobje. Delavski svet je ugotovil, da se je finančni rezultat, izkazan v ostanku čistega dohodka po kritju izplačanih osebnih dohodkov, zmanjšal v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Delno je temu krivo slabše tržišče in dalje prevelika . az-drobLenost naših del, kar zahteva veliko več režijskih stroškov, kot pa to nastaja pri večjih kompleksnih gradbenih delih. Rezultatov analize ni mogoče povsem primerjati s preteklim letom, kajti med lem so se spremenili načini obremenjevanja čistega dohodka in tudi višine raznih obveznosti, ki ta dohodek bremenijo. so drugačne, kar zmanjšuje ostanek dohodka. Gre namreč za izdatke, ki so se lani krili šele, ko je bil ugotovljen ostanek dohodka ali pa iz bruto osebnih dohodkov kot npr. davek na dohodek TOZD. izdatki za kadre, za malice in podobno. Letos gredo takšni izdatki v breme skupnega dohodka pred ugotavljanjem čistega dohodka oziroma ostanka čistega dohodka. Nekateri so pa popolnoma novi ter dodatno bremenijo čisti dohodek. Da bi bila slika realnejša, je potrebno pri analizi poslovanja, ko se primerjajo rezultati s preteklim obdobjem, to tudi upoštevati.
Delno je bila takšna analiza napravljena pri primerjavi in ugotovitvi realnosti meril, določenih z internim pravilnikom za izračunavanje nagrad organizatorjem proizvodnje. Nekateri, ki spadajo med ta kader in ki šteje pri nas skupaj .približno 400 strokovnjakov in vodilnih delavcev pri TOZD in samoupravni skupnosti skupne službe, niso prejeli že več
mesecev nikakršne stimulacije nad startnimi osnovami za njihovo prizadevanje, medtem, ko so drugi delavci v podjetju prejeli priznane osebne dohodke za učinke, ki so jih dosegli (norme, akordi, dodatki na podlagi osebnih ocenitev ipd. vse v skladu s pravilniki). Organizatorji proizvodnje so nagrajeni po učinku, ki se meri z merili uspešnosti poslovanja, izraženim v čistem dohodku na eno opravljeno uro vseh delavcev TOZD; za organizatorje proizvodnje v skupnih službah pa se upošteva dosežen čisti dohodek na eno opravljeno uro vseh delavcev v podjetju. S primerjavo doseženega čistega dohodka na eno uro z zneskom, ki ga določa nravilnik in v katerem merilu ni bilo upoštevano, da so se spremenili zakonski predpisi. Tako ni bila po izračunih dosežena tolikšna uspešnost posamezne TOZD in rudi podjetja kot celote, da bi se smelo izplačati organizatorica! nagrade, ker lestvica v pravilniku tega ne dopušča. Če se pa upoštevajo zakonske spremembe, pa pokažejo izračuni drugače. Analitsko planska služba je izračunala, koliko so vnlivali zakonski predpisi glede drugačnega obremenjevanja čistega dohodka na doseženi čisti dohodek na uro, ki se primerja z višino tega zneska, predpisanega s pravilnikom in daje popravek 1.00 din na uro, kar pomeni izboljšanje merila oziroma primerjave doseženega pri gradbenih TOZD od 18.— na 21,8 pri obratih od 25.5 na 27.6 in za celotno podjetje od 21.1 na 23.7 din PČDTi.
Podobne ugotovitve so bile ludi pri izračunavanju mase za osebne dohodke za posamezne TOZD v obdobju I.—IX. 1973. Delitev dohodka na osebne dohodke in sklade za vsako TOZD se izračunava v smislu sklenjenega sporazuma o združitvi TOZD v podjetje po merilih delitve, določenih z gospodarskim načrtom (delilne črte). Tudi pri teh merilih, ki so bila plansko določena in sicer za čisti dohodek na uro, niso bile upoštevane spremembe v predpisih, kar je bilo že prej opisano pri merilih za organizatorje proizvodnje. Glede delitve osebnih dohodkov se moramo držati še omejitev, ki nam jih predpisuje družba. Te omejitve se izračunavajo z določenimi instrumenti, ki se pa uporabljajo le za podjetje kot celoto in ne neposredno za vsako TOZD. Pravilnost primerjave doseženih rezultatov z merili, ki omejujejo sredstva za osebno in skupno porabo iz ustvarjenega dohodka po društvenih merilih, kon-
trolira družbeno knjigovodstvo izračunano za celotno podjetje. Pri tej primerjavi nismo prekoračili družbena merila. Interna merila pa so nekatere TOZD prekoračile, ker ta merila niso predvidevala spremembe v predpisih glede drugačnega obremenjevanja čistega dohodka, delno pa so tudi ostrejša, zlasti za gradbene TOZD.
Odbor za načrtovanje je predlagal delavskemu svetu, da se naj za notranjo delitev upoštevajo popravki meril v smislu prej navedenih sprememb in pa možnost, da po izračunu za celotno podjetje družbeno predpisana gornja meja izplačil za osebne dohodke ni prekoračena, temveč je še ostalo skupno 4.149.000 din. kar seveda zmanjšuje sklade ali kratko, ostanek čistega dohodka. Poleg tega je ugotovil, da za TOZD Nizke gradnje niso bile obračunane upravičene razlike pri cenah materiala, kar je priznal investitor šele naknadno. Ta razlika tudi upravičeno popravlja finančni rezultat TOZD Nizke gradnje. Za TOZD gradbena enota Celje pa je delavski svet sklenil, da naj se prizna za 29. november iz skupnih rezerv višje akontacije Za osebne dohodke, ker ostane tudi po omenjenih internih pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela še vedno negativna. Končni oora-čun pa bo ob zaključnem računu za 1973. leto. TOZD Celje je v pretekli dobi izplačevala najnižje osebne dohodke od vseh TOZD v podjetju.
Analize o vzrokih odstopanja od predvidenih rezultatov še niso povsem napravljene. Prav tako še tudi niso izdelani pravilni ključi za notranje obremenjevanje stroškov, ki nastajajo zaradi koriščenja obratnih sredstev. Potrebno bo regulirati precej zapletene probleme, ki zadevajo obresti, ki jih je potrebno plačati za najete kratkoročne kredite za kritje stroškov nedovršene proizvodnje in gradnje stanovanj za trg. Letos je takšnih kreditov kar za 3 in pol krat več kot jih je bilo lani in so pri tem še obrestne mere veliko višje. To za velikokrat povečuje stroške za obresti, kar posamezne TOZD niso upoštevale, ko so sestavljale kalkulacije in svoje plane za letošnje leto.
Na kraju seje je delavski svet vzet na znanje poročilo komisije Za »Gradisovo nagrado«, ki ga je podal tovariš ing. Sever. Podelitev nagrad bo na slavnostni seji, ki bo 27. novembra 1973. V tej zvezi bo v Gradisovem vestniku več napisano na drugem mestu.	Z. R.
Popravek
V prejšnji številki smo v članku BOLEZNI SLABSE KOT LANI (v odstavku, ki zadeva centralo), napačno prikazali stanje o splavih, ki v resnici ni tako zaskrbljujoče. Napaka se je pojavila zaradi nepravilnih številčnih podatkov, ki jih je dobil kadrovski oddelek (in preko njega naš). Ob tej priložnosti oboji prosimo, da pri številkah v bodoče bolj pazijo vsi tisti, ki jih posredujejo, saj so taka področja za ljudi najbolj občutljiva.
• S konji do gradbišč
Franc PAVLIČ je h Gradisu priče! kot mlad fant in začel je res od začetka, saj je takrat bil še vajenec. Hotel se je izučiti za zidarja in to je tudi dosegel, že leta 1949 pa je odšel v delovodsko šolo:
»Delali sem začel na hidroelektrarni v Dravogradu, ki je bila bombardirana. Kasneje smo se usidrali na Ravnah, kjer je bilo treba delati Železarno, pa tudi stanovanj ni bilo in tako smo začeli delati prve bloke na Čečovlju. V glavnem sem delal na Ravnah, vmes sem bil pa tudi na avtocesti Ljubljana-Zagreb in v Skopju. Ja, letos sem bil ponovno v Skopju in mesta nisem prepoznal, tako se je spremenilo in polepšalo. Takrat ko smo bili mi tam, smo zidali na ruševinah, danes pa je to čudovito mesto
Kaj posebno hudega pri Gradisu ni bilo. Težko je bilo takrat, ko smo delali avtocesto proti Zagrebu, ko smo začeli v močvirju. Vse stroje in material smo vozili najprej s tovornjaki, ko s temi ni šlo več, smo preložili na konjske vprege in tako pripeljali tja, kamor je bilo treba. Danes je seveda vse lažje.«
Tudi naša TOZD gradbena enota Maribor ima letos dovolj dela, v zadnjem času pa so se jim odprla spe!, nova gradbišča in te bi danes nekoliko podrobneje pogledali.
Pod Pohorjem so pred dvema mesecema začeli zidati hotel — tik ob spodnji postaji žičnice. Imel bo 70 ležišč. Nekoliko prej so začeli delati hotel v Ljutomeru, 20 km stran v Radencih pa so tudi zasadili lopate ob zdravilišču Radenci, kjer gradijo terapijo.
Nekaj imajo tudi gradenj v industriji. Tako raste nova hala v Tovarni dušika v Rušah, hala za 1MP v Slovenskih Konjicah, hala za LIP v Vitanju, postavljajo tudi no-vo halo v Ložu in v IMPOL v Slovenski Bistrici, Na tem zadnjem gradbišču smo se tudh mi malo ustavili in si ogledali .gradnjo.
V IMPOL raste hala folijske valjarne. Z njeno gradnjo so začeli
v lanskem oktobru. Pravzaprav delajo vzporedno na treh objektih: na hali, temgjjih valjarne in strojnici Šleman 1 ter temeljih Slemana II (ravno ti temelji zahtevajo veliko natančnost pri sami izdelavi). Objekt strojnice je betonska konstrukcija z jeklenimi nosilci, pokrita z duriso-lom. Polagajo vakuumirane tlake s krotur estvihi, ki imajo veliko trdnost. Temelji za Šleman 1 so v grobem končani, temelji Šleman II pa bodo končani v sredini decembra. Dozidava folijske valjarne je v osnovi tudi končana obrtniška dela izvaja namreč investitor sam), druga faza pa bo končana okoli 1. maja.
V Mariboru so nam povedali, da bo do konca leta najbrž z gradnjo pridobljenih 17 milijard starih dinarjev in tako bo plan presežen. Za naslednje leto pa imajo tudi že nekaj prevzetih del in sicer za približno 10 milijard starih din.
DROBNE VESTI
GRADIS — Velikokrat je bilo rečeno, da delavci, ki se zaradi oddaljenosti ne morejo redno dnevno ali tedensko vračati domov, zbolijo, čeprav niso bolni, samo da gredo lahko domov. Da tega ne bi bilo več, naj bi podjetje tem delavcem dajalo v določenem časovnem razdobju izreden neplačan dopust za obisk družine. Podjetje naj bi tudi nekaj prispevalo k prevoznim stroškom, tisti, ki se v tekočem letu pri delu ni poškodoval, naj dobi še dodatni izredni dopust. To so predlagali delavci oddelka za varstvo pri delu.
KO LJUBLJANA — Na sestanku OO ZSS so ugotovili, da delo blagajne vzajemne pomoči ne bi smela zamreti, zato je treba takoj sklicati sedanji odbor BVP, ki bi pripravil vse za občni zbor, ki bo sklican do 20. 12. 1973.
tudi med delavce
V Ljubljani ustanavljajo zvezo kulturno prosvetnih organizacij, ki bo imela naslednji mesec svojo prvo skupščino. Kot predpripravo zanjo so sklicali tiskovno konferenco, kjer so prisotne seznanili z glavnimi področji dela te zveze.
Za nas je bil gotov^ najzanimivejši tisti del konference, kjer so-prikazali kulturno dejavnost v delovnih organizacijah. Delavce namreč ne moremo prepustiti same sebi, da si sami iščejo tiste oblike kulturnega življenja, ki bi jih želeli. Treba jim je to najprej približati, nato pa pomagati, da bodo skupaj z zahtevnostjo ponujenih kulturnih vrednot tudi sami rasli.
Včasih so očitali delavcem, da jih kulturno življenje ne zanima, vendar to ni res, treba mu ga je le s prave strani približati. V vsej Ljubljani je med približno 800 delovnimi organizacijami le 18 kulturnih referentov. To je torej dokaz, da skrb za delavca na kulturnem področju res ni velika.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij naj bi to zamujeno nadoknadila in popravila, koliko ji bo to uspelo, pa bomo videli, ko bo njeno delo zaživelo.
Hala folijske valjarne bo v celoti končana spomladi 1974
-
Na gradbišču v Novem mestu delavci še nimajo povsem urejenih razmer. Za bivanje je urejena le ena baraka, toda tudi druga bo kmalu gotova. Nekaj delavcev se zato še vsak dan vozi iz Ljubljane. Da bi zvedeli, kakšno je njihovo mišljenje in razpoloženje v zvezi z nastalim problemom, smo povprašali tri izmed njih.
Iffi
P t
v
=; "s-11
Štefan Bermanec
im. ,
Emin Nuhanovič
Najprej je spregovoril miner Jože Gene iz Nizkih gradenj. Na zastavljena vprašanja o prehrani, stanovanju in kulturnem življenju na gradbišču nam je odgovoril:
»Glede prehrane je tako kot na vseh gradbiščih. Vozijo nam jo iz delavske menze, pa je zato o kvaliteti težko govoriti. Včasih je dobra, včasih slaba. Več pripomb imam glede nastanitve. Za samo spanje je sicer urejeno, kaj pa ostalo? Delamo ves dan. zvečer se pa še umiti ne moreš. Voda, mrzla seveda, je zunaj barake. Zato grem vsako soboto domov, da se vsaj enkrat tedensko pošteno umijem. Seveda me ti obiski
m s
je skoraj enakega mišljenja kot Gene, sicer pa je povedal: »Hrana je bolj slaba. Ni okusna. Včasih ni niti za gledati, kaj šele za jesti. Če se pritožimo, je nekaj dni bolje, nato pa je zopet vse po starem. Glede nastanitve nimam pripomb, le vse preveč počasi gre to. Zima je pred durmi, pa imamo še vedno mrzlo. Niti tople vode ni. Za razvedrilo po končanem delu pa sploh ni razumevanja. 2e nekajkrat sem prosil za šah, saj nas je več kandidatov, ki bi igrali po končanem delu. Toda vedno naletimo na gluha ušesa. Res, da imamo televizijo, toda vsak dan pa res ne moreš čepeti pred njo. Upam, da se bodo te stvari kmalu uredile.«
Toliko delavci iz Novega mesta. Soditi po izjavah treh res ni možno. Toda nekaj drži. Hrano dobivajo iz delavske menze (dobro ali slabo), voda je zunaj barake in to mrzla, zvečer pa jim ostane le gledanje televizije ali spanje.	' -
■ mk
kar precej stanejo. Na zadnje vprašanje pa tako ni kaj odgovoriti. Če delamo do petih popoldne, lahko zvečer le še prebereš kakšen časopis, malo pogledaš na televizijo, pa gremo spat,.«
Drugi sogovornik je bil delavec Emin Nuhanovič. Malo začuden, da smo izbrali njega, je le spregovoril: »Hrana je kar v redu, tudi glede nastanitve se nimam kaj pritoževati. Zvečer po delu pa nimamo kaj delati. Gledamo televizijo, če je ka; zanimivega. Sicer pa gremo spat.«
Naš tretji sogovornik pa je bil Š tj epa n Bermanec, na gradbišču v Novem mestu zaposlen kot tesar. Bil
2- :
Jože Gene
Wir lernen Deutsch.
54. LEKTION j
Stellen Sie die richtige Form des Adjektivs an die richtige Sielle:
(Postavite pravilno obliko pridevnika na pravilno mesto):
1. Das Wetter ist heute so — vvie gestern. 2, Er lernt jetzt — als vor vier Woehen (gut). 3. Robert schrieb eine ebeaso — Arbeit wie Karl (schlecht). 4. Ich bin ein — Liiufer als du (schnell). 5. Meine Mutter trinkt Kaffee — als Tee (gern). 6. Bort steht das — Haus unserer Stadt (hoch 111 superlativ). 7. Bie — Studenten arbeiten auch in den Sommerfericn (viel 111). 8, Ist das der — Weg zum Bahnhof? (nah, III). 9. Er weiss nicht, vvie der — Berg von Europa heisst. (hoch III). 10. Nur der — Fleiss ftihrt zum Erfoig (gross III), 11. Ich trank vor ekser Woche in diesem Gast-haus einen — Wein als heute (gut). 12. Im Tlieater kostet ein Piatz in der ersten Reihe so — als ein Piatz in der zvveilen Reihe, aber — als ein Piatz in der zehnten Reihe (viel). 13. Bie Zuschauer klatschen heute — als gestern (wenig). 14. Der Verlsehr ist in Miinehen — ais in Niirnberg. aber er ist nicht so — vvie in Pariš (gross). 15. Ich esse Kartoffein so — vvie Brot. Fleisch ist mir aber viel — als Kartoffein oder Brot. Fisch esse ich nicht so — vvie Fleisch, (gern).
Wenn ein Adjektiv beim Verb oder eineni Partizip steht, biidet man das Superlativ mit der Endung -sten. Vor dem Superlativ muss am stehen Z. B. Wein ist billig, Kaffee ist billiger. Wasser ist am billigsten. Bas Fahrrad fahrt schnell, das Auto fahrt schnel-ler, der D-Zug fahrt am schnellsten, Ich trinke gern Milch, ich trinke lieber Bier, Wein trinke ich am liebsten.
Bilden Sie Satze naeh folgendem Eeispiel!
alt sein: mein Bruder, meine Mutter, meine Grossmutter: Mein Bruder ist alt, meine Mutter ist alter, meine Grossmutter ist am altesten.
1. Fleissig arbeiten: ich, meine Schvvester, mein Freund. 2. Jung sein: deine Freundin, dieses Madchen, das Kind. 3. Nah sein: das Theater, das Kino, die Schule. 4. Viel kosten: die Hose, der Anzug, der Mantel. 5. Gross sein: der Schiller, der Lehrer, der Vater. 6. Gut lernen: ich, du, er. 7. Viel lachen: in der Schule, im Kino, im Theater. 8. VVavm sein; das Wetter in Italien, in Siidamerika, in Indien. 9. ich gern trinken: VVasser. Bier, Wein.
10.	Teuer sein: die Reise nach Wien, nach Berlin, nach Madrid.
11.	Weit sein: der Weg zur Schule, der Weg zur Post, der Weg zon Bahnhof.
Merken sie:
viel Geld, mehr Geld, das meiste Geid.
vieie Biicher, mehr Biicher, die meisten Biicher.
vvenig Geld, vveniger Geid, das vvcaigste Geld.
vvenige Bucher, vveniger Bucher, die vvenigsten Biicher.
BS BI B
Kadar govorimo o skrbi za stan- najprej kam na kosilo, potem pa — dard naših zaposlenih, s tem ne bi smeli misliti le na poln želodec ti streho nad glavo, čeprav je to seveda prvo. Morali bi razmisliti tudi o tem, kaj lahko našim delavcem nudimo poleg dela, v popoldanskem ■'a-su, ko se zberejo v naših nnseliih.
Tam, kjer so blizu večjih gradbišč, si zabavo že sami poiščejo, kako pa
Valentin Tkalec
je na oddaljenih gradbiščih? Ker smo bili nazadnje ravno na Ravnah, bomo tam tudi začeli.
V Dobji vasi je lep samski dom, ki pa skrbi skoraj samo za prenočišče Gradisovcev. Ti se hranijo zunaj, tisti, ki bi radi delali še kaj drugega kot spali in brali, pa morajo po ostalo v Ravne. Na zadnjem mladinskem sestanku so sicer sklenili, da bi bilo dobro urediti en prostor v domu, kjer bi lahko igrali ping-pong, saj imajo mize in loparje. Iz »zakladnice« športnih rekvizitov bodo izvlekli tudi ostale stvari, kot so na primer šab itd. Tako bo popoldansko življenje v domu vseeno malo bolj privlačno.
Obiskali smo tudi naselje v Slovenjem Gradcu in tam sta nam dva stanovalca tako pripovedovala:
Valentin Tkalec, žerjavist: »Tu imamo sicer televizijo, nasploh je pa dolgčas. Ko končamo delo, gremo
kamor komu srce poželi, seveda za svoj denar. Lahko .gremo v kino, največkrat pa na kegljišče. Vendar se povsod zapravi dovolj denarja in tako nam preostane le še televizija v naselju No, meni je nekoliko lažje. Jaz grem vsak petek domov k družini v Maribor in tako mi ni treba dva dni ostali tukaj ko ne bi vedel kaj hal bi delal, kam nai bi se dal.«'
Milenke, Biago.jevič- »Pri Gradisu sem 14 mesecev in zdi se mi kar dobro, le s hrano je bolj težko. Če hočeš dobro jesti, moraš veliko r,la-
NASVET
Zajeten možakar pride k zdravniku in potoži:
»Ne vem več, kaj bi počel s svojo debelostjo. Pri dveh zdravnikih sem že bil. Eden mi je rekel, naj vriiko hodim peš. drugi pa mi je svetoval, naj grem v Slatino Radence. Kaj pa pravite vi?«
»Pojdite peš v Slatino Radence!«
PREVIDEN ODGOVOR
»Povejte mi kar naravnost, kako je z mojim zdravjem, tovariš doktor. Koliko časa bom še živel?«
»Ne bi vam mogel naravnost povedati, na vašem mestu pa romana v nadaljevankah, ki so ga prav danes začeli objavljati v dnevniku, ne bi bral.«
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno
čati. Tu v naselju se drugače kar dobro razumemo. Kakšne posebne zabave ni lahko jo najdeš v kinu, na kegljišču ali v gostilni, kar pa spet ni poceni. Prej sem bil na Ravnah in tudi tam ni bilo drugače, pravzaprav tam na prosti čas nisem mogel misliti, ker sem precej delal, potem šel jest in že je bilo treba iti spat.«
Naslednje naselje, ki smo ga obiskali, je bilo v Slovenski Bistrici. Tam nam je o življenju v njem pripovedoval Avgust Belovič, delovodja' »Vsega skupaj nas je v naselju 60 ljudi. Seveda nismo vsi z gradbišča v IMPOL, amn-ik so tudi iz Poljčan, imamo pa tudi skupino delavcev iz Srbije, ki je prevzela dela na Steklarni. Med seboj se kar dobro razumemo. samo škoda je. da nimamo svojega upravnika, ki bi nekako delal red v baraki. Sedaj je to vse bolj odvisno od nas samih. Kaj pa delamo v prostem času? Nič posebnega. Imamo televizijo, ki jo lahko gledamo ob večerih, popoldne pa si vsak sam poišče zabavo, največkrat v Slovenski Bistrici. Seveda so v 46 vključene tudi gostilne, kam pa drugam naj bi šli v majhne:'-’ '-vaju, posebno če v naselju ni kaj takega, kar bi ga zadržalo »doma«. Poleti še gre, ko lahko ljudje igrajo nogomet tu okoli, pozimi pa je bolj žalostno.«
Das Plusquamperfekt
(predpretekli čas)
Das Plusquamperfekt biiden wir mit dem Imperfekt von haben oder sein und
dem Partizip Perfekt. Dic Handiing II steht vor der Handlung I Plandlung I steht im Prasens, dann steht Handiung II im Perfekt. Handiung I steht im Imperfekt oder Perfekt, dann steht Handiung II im Plusiiuamperfekt.
Er kann nicht ins Theater gehen. Sein Vater hat ihm kein Geld geschickt.
Er konnte nicht ins Theater gehen, Sein Vater hatte ihm kein Geld geschickt.
Ich gehe heute abend um 10 Uhr zu Bett, denn ich bin schon um ftinf Uhr aufgestanden.
Ich glng gestern abend um 10 Uhr zu Bett, denn ich war schon um ftinf Uhr aufgestanden.
Perfekt oder Plusquamperfekt!
1. Die Mutter findet die Handschuhe. (Fritz legen sie in die Schublade), 2. Ich fahre fit meinen Freunden an die See. (Sie einiaden mich), 3. Mein Freund ist zu spat gekommen. (Der Film anfangen schon). 4. Heute bin ich mtide. (Gestern ich feiern das Ende des Semesters). 5. Er konnte die Adresse nicht lesen. (Ich schreiben sehr imdeutlich). 6. Peter rief mich teiefonisch an. (Ich geben ihm meine Teiefonnummer). 7. Im Keller Iag das Holz. (Ich kaufen es schon im Herbst). 8. Meine Schuhe waren rein.) (Meine Hausfrau, putzen, sie). 9, Der Filmschauspieler konnte sein Auto nicht finden. (Man, stehien, es, ihm) 10. Der Fahrer hatte einen Autounfail. (Er, fahren, zu schnell). 11. Der Auto-fahrer stiess mit der Strassenbahn zusammen. (Er nicht beachten, Verkehrszeichen). 12. Ich mache keine Fehler. (Ich lernen die Regeln gut).
VVorter — besede:
r Liiufer — tekač
gern — lieber — am liebsten
—	rad. rajši, najrajši
gut — besser — am besten — dober, boljši, najboljši vici — mehr — am meisten — mnogo, več, največ die meisten Studenten — največ dijakov
e Sommerferšen — poletne počitnice
nah — naher —am nachsten
—	blizu, bližji, naj bližji hoch — hoher — am hcehsten
—	Visok, višji, naj višji r Fleiss — marljivost
r Erfoig —■ uspeh
in der ersten Reihe — v prvi
vrsti
r Zuschauer — gledavec " klatschen — ploskati , r Verkehr — promet f r Fisch — riba \ s Partizip — deležnik " billig — po ceni kosten — stati, veljati vveit — daleč
Partizip perfekt — deležnik preteklega časa e Schublade — predal	l
einiaden (h, a) — povabiti } imdeutlich — nerazločno stehien (a, o) — krasti	1
zusammenstossen (ie, o) — trčiti s
s Verkehrszeichen — prometni znak, semafor e Rege! — pravilo
Milenko Blagojevič
Nova ambulanta v samskem domu v Mislejevi ulici
V
Pisali smo že o tem, da bomo dobili novo ambulanto, vendar o tem že tako dolgo govorimo, da smo se že kar navadili r.a misel, da je še nekaj" časa ne bomo imeli. Pa smo jc le dobili in že dela' Prostori so res idealno urejeni in v skladu z vsemi predpisi: v njih, imamo na razpolago splošno ambulantno ekipo (dr. Poje in medicinska sestra Marinka), zobozdravstvo pa vodi dr. Darja Funduk z asistentko in zobo-tehnikom. Za medicino dela bomo najbrž dobili novega zdravnika ki mu bo pomagala višja medicinska Sestra, Adaritariio nro=torov je iz-
Del nove zobozdravstvene ambulante
vedla naša TOZD GE Ljubljana okolica. Celotni stroški adaptacije so znašali 535.334,01 din, razdeljeni pa bodo med vse TOZD ljubljanskega območja.
Zakaj smo pravzaprav potrebovali novo ambulanto?
Dosedaj smo gostovali v zdravstvenem domu T,Jošte, kjer prostori ni„o ustrezali za normalno delo, pa tudi urnik smo morali prilagajati glede na ostale uporabnike prostorov. So pa tudi še drugi problemi: zdravstvena služba pri vsej svoji organiziranosti težko zadosti potrebam prebivalstva po zdravstvenih uslugah, tako v splošnih ambulantah kot v zobozdravstvenih, za vsako novo ambulanto ali zdravnika pa je potrebnih precej novih sredstev, ki jih ni na razpolago. Torej je pri nas obstajal obojestranski interes (gospodarske organizacije in zdravstvene službe), da bi se organizirala čimbolj funkcionalna in strokovno kvalitetna zdravstvena zaščita v delovnem kolektivu, saj se na ta način zagotavlja ljudem bistveni del standarda — zdravje. Mi — kot gostje v zdravstvenem domu v Mostah — tega nismo več mogli nuditi. Nova ambulanta pa bo marsikaj spremenila na bolje. Formiral se bo tudi odbor obratne ambulante Gradis, v katerem bi bili predstavniki posameznih TOZD, urejeval pa bo vse probleme, ki bodo v zvezi z ambulanto.
Ambulanta bo delala v glavnem dopoldne — od ?. ure do 13. ure, te bo treba, pa tudi v popoldanskem času.
Ko smo zadnjič pisali malo več o naši TOZD na Ravnah, smo omenili, da imajo kljub svojem dobrem renomeju zadnja leta trdo borbo za pridobivanje del na svojem območju, ker se je uveljavilo tudi nekaj »domačih« gradbenih podjetij in ti jim delajo ponekod precejšnjo konkurenco. No, ko pa smo naše Ravenčane obiskali sedaj, smo lahko ugotovili, da jim nobeno izmed teh podjetij ne rine resno v zelje, saj si je naš ravenski Gradis nabrat v zadnjih mesecih nekaj lepih gradenj Pa pojdimo lepo po vrsti:
Zidovi posebne šole v Slovenj Gradcu bodo obloženi z lepo fasadno opeko
Začasni most preko Mislinje bo kmalu nared za uporabo
Na Javorniku gradijo že nekaj časa stanovanja in v tem času so začeli z gradnjo tretjega bloka. Imel bo 100 stanovanj, končati pa ga morajo do naslednjega Silvestra. En blok na Javorniku je že vseljen, drugi pa bo končan do konca leta. Tako bo tu do konca leta 1974 zgrajenih 220 stanovanj. To ni malo, vendar smo videli, da je za temi bloki še dovolj prostora, kar pomeni, da se ne bodo ustavili samo pri teh 22G stanovanjih.
V	železarni je Gradis seveda stalen gost. Tam so že pred časom končali hale za izdelavo industrijskih nožev, sedaj pa so uredili (udi njihovo okolico s cestami vred. Cisto na robu železarne je bila ravno ra mesec postavljena smrekica na novo upravno zgradbo, ki jo imenujejo pravzaprav priprava proizvodnje. Vsa dela v zvezi z njo bedo končana do konca leta 1974.
V	Ravnah gradijo še blok malih stanovanj — za Gradis, ki bo končan do poletja, sedaj do snega pa bedo poskušali postaviti streho. Nekoliko dalje v Prevaljah delaio za »Inštalaterja« novo halo s 1400 m2 površine.
Kot vemo, so Ravenčani prisotni tudi na avtocesti. Na viaduktu 60/28 so v prvi polovici meseca začeli v: montažo nosilcev, viadukt 60/27 pa je v fazi priprave za montažo. Nosilce bodo začeli betonirati spomladi.
Pa se preselimo sedaj malo v Slovenj Gradec, ki ga je Gradis kar okupiral. Te dni so Ravenčani začeli graditi veliko trgovsko hišo NAMA, ki bo imela približno 3100 m2 površin. To je veliko in lepo delo, časa pa tudi nimajo dosti — 22. avgusta 1974 mora biti blagovnica že odprta. Na drugi strani mesta delajo začasni most za obvoznico preko Mislinje. Ta bo kmalu končan. V mestu je v gradnji tudi nekaj industrijskih hal — tako na primer delajo eno Via-torju, drugo pa za tovarno usnja. O tej zadnji lahko povemo malo več: Je skladiščna hala, s 1.570 m2 površine. Objekt je betonski skelet z jeklenimi montažnimi nosilci. Strešna konstrukcija je iz jeklenih nosilcev, ki nosijo "lege dim. 12/18 cm in kritino salonit. Tlak bo iz trdolitega asfalta, Betonski skelet je že končan, delajo pa še zunanje obodne stene.
O ekonomskem šolskem centru smo že precej pisali, v njegovi bližini oa so začeli delati še posebno šolo. Sedaj montiralo streho, šola pa bo končana do konca marca. Vsi njeni prostori, k: «« namenjeni pouku, so
razporejeni v eni etaži. Razdeljeni so v hrupno in mirno cono. V hrupni coni je mnogonamenski prostor, kuhinja s shrambo in prostorom za gospodinjski pouk, kotlarna, sanitarni prostori in stopnišče. V mirni coni je šest učilnic in kabinet ter prostor za tehnični ppuk.
V etaži je zbornica s pisarno in sanitarije. Na zunaj bo šola obložena s fasadno opeko Celotna investicija zanjo znaša 2.253.015 din, investitor pa je temeljna izobraževalna skupnost iz Slovenjega Gradca.
N. G.
TOZD Lfubljana-okollca uspešno začela dela v dolenjski meiropcii
Kot smo že v prejšnji številki poročali, se je Gradis ponovno znašel tudj na Dolenjskem. Čeprav trenutno ne gre za kakšna večja dela, pa snao bili vseeno mnenja, da je vredno napisati tudi nekaj o samih gradbiščih. Le teh je namreč več. Kaj 8vadimo in kako dela napredujejo pa nam je povedal delovodja Anton Bokan.
Za novomeško tovarno 1MV sedaj delamo na treh objektih: hala za proizvodnjo — trasernica, skladišče materiala in pa v Črnomlju sušilnico za les. Za vse objekte smo prevzeli 2emeljska dela, izdelavo temeljev, stabilizacijski sloj in pa kanalizaci-
jo Oba večja objekta, tako trasernica v izmeri 150 X 45 m, kateri bo sledi! še prizidek z 18 m v ceiolni dolžini in pa skladišče materiala v izmeri 48 X 28 m, bosta montažna. Jekleno konstrukcijo bo montiralo podjetje Mostogradnja iz Beograda. Dela napredujejo po predvidenem planu, čeprav imamo probleme s samim terenom. Le-ta je namreč izredno skaiovit, tako da je potrebno le vrtanje in miniranje. V zaostanku so le delavci Mostogradnje, ker so že začeli montirati konstrukcijo z zamudo. Naš rok izdelave je do konca leta, ki pa ga bomo verjetno dosegli. Glede na pospešena dela zato dela-
^Taši delavci pri vrtanja lukenj za eksploziv
Bazen pri ekonomskem šolskem centru že kaže svojo Skladiščna hala za tovarno usnja v Slovenj Gradcu pravo obliko	bo imela 1500 m2 površine
mo tudi popoldan. Vrednost del za trasernico v prvi fazi in aneks v drugi fazi pa je ocenjen na 7 mio din.	mk
PRITOŽBA
Gost se pritoži natakarju: »Tovariš natakar, ta pečenka je zanič in moram vam povedati, da sem jedel že tudi boljšo.«
»Verjetno.« odgovori natakar, »toda zagotovo ne pri nas.«
OPRAVIČILA
»Pravite, da vas je mož zapustil pred desetimi leti,« pravi socialna delavka Mernikovi. »Pa imate kaj otrok?«
»Imam. Osem.«
»Koliko pa so stari?«
»Najstarejši devet let, najmlajša pa bo kmalu eno leto.«
»Kako pa je to mogoče? Ali niste rekli, da vas je mož zapustil pred desetimi leti.«
»Saj me je, ampak se je prišel potem večkrat opravičiti.«
Kaj delajo kolektivni
izvršilni organi
Odbor za načrtovanje in notranjo delitev dohodka je na svoji zadnji seji razpravljal o periodičnem obračunu za letošnje tričetrt-letje. Člani so ugotovili, da so	letošnji dosežki	našega gospodarjenja relativno ugodni. Cista	proizvodnja se	je namreč proti
lanskemu letu zvečala v tem obdobju za 29 %. Osebni dohodki so se zvečali za 21 %>. Pri tem gibanju moramo upoštevati tudi objektivne vzroke, ki so ovirali boljši napredek, to so inflacijski vplivi, spremembe zakonskih obveznosti, pomanjkanje električne energije. malo betonskega železa in cementa. Ko gledamo uspeh po posameznih TOZD, lahko ugotovimo, da so edino obrati napredovali kot celota in kot posamezne TOZD. Tako je vrednost njihove čiste proizvodnje večja za 30 °/o v primerjavi z lanskim t.ri-g	četrtletjem, čisti dohodek se je	povečal za 22°/o, osebni dohodek
E	prav tako za 22%, skladi pa so	večji za 24%.
Med razpravo so vsi prisotni večkrat poudarili, da bi morali več pozornosti posvetiti problemu, kako ustvariti večji dohodek, ne pa, kako in koliko bomo delili.
Po vseh naših temeljnih organizacijah združenega tlela se vršijo razprave« statutih posameznih TOZD. Na vseh razpravah kreativno sodeluje tudi direktor splošne službe Hajko Zupančič.
Z uveljavitvijo ustavnih dopolnit je nastal drugačen način ustanavljanja delovnih organizacij. Ustanovitev' delovne organizacije, kar imenuje zakon konstituiranje, nastane, ko se več temeljnih organizacij združenega dela zaradi uveljavljanja skupnih interesov združi v delovno organizacijo.
Beseda »delovna organizacija« je širši pojem. Delovna organizacija se lahko ustanovi kot podjetje, kot zavod ati drugačna organizacija na področju družbenih siužh. Ker bomo v nadaljevanju govorili o delovni organizaciji gradbenega industrijskega podjetja Gradis, bomo kratko uporabljali besedo podjetje in ne splošni izraz — delovna organizacija.
Konstituiranje podjetja obsega določene laze in je v tem, da se organizirajo temeljne organizacije združenega dela in sprejme o tem sklep:
— izvoli delavski svet,
—	sklene samoupravni sporazum o združevanju v podjetje,
—	sprejmejo statuti temeljnih organizacij združenega dela v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v podjetje.
Pri nas smo organiziranje TOZD in sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v gradbeno industrijsko podjetje GRADIS že opravili ter je to obsegalo največji del opravil.
Sedaj moramo opraviti še volitve v delavske svete TOZD in delegate za delavski svet podjetja ter nato sprejmejo TOZD svoje statute.
Statuti TOZD so nadaljevanje utrjevanja delavskega samoupravljanja. Po sklenitvi in podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju v GiP GRADIS, je sedaj potrebno, da sprejme vsaka TOZD v skladu z zakonskimi Pi-eceisi, svoj statut, ki seveda mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju, katerega so po organiziranju sprejele vse TOZD.
Statut vsake TOZD mora vsebovati podatke o dejavnosti, ki jo opravlja TOZD, o- organih upravljanja in kako se sprejemajo odločitve, dalje o odgovornosti voljenih organov, o uporabi produkcijskih sredstev, o razporejanju dohodka, o ustanovitvi delavske kontrole ter njenih pravic in dolžnosti. Z njim se določa še notranja organizacija TOZD ter pristojnosti direktorja in njegove dolžnosti kot individualnega izvršilnega organa. 2e v samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v GIP GRADIS, smo sprejeli temeljna načela glede ekonomskih razmerij, o uporabi sredstev i-n drugih vprašanjih, ki so odločilnega pomena za skladno in organizirano poslovanje in upravljanje z družbenimi sredstvi neposredno prek vsake TOZD in njihovih organov upravljanja.
V statutu bodo TOZD torej v okviru teh določil predpisale podrobnosti o notranjih razmerjih v sami TOZD in tudi v razmerjih do drugih. Delavci TOZD svobodno združujejo sredstva in delo ter s tem razširjajo temelje lastnega in družbenega dela, s čimer bodo lahko zadovoljili lastne in družbene interese. V ta namen morajo TOZD sprejemati svoje cilje, ki pa so vedno usklajeni s cilji podjetja kot celote. Za dosego ciljev si je potrebno določiti programe v obliki letnih in dolgoročnih gospodarskih načrtov. Te načrte sprejme vsaka TOZD za svojo organizacijo in pri tem upošteva tudi razvojne programe drugih TOZD, kar je potem hkrati razvojni program celotnega podjetja. Katere načrte in kako se bodo sprejemali, bo določila TOZD v svojem statutu.
USPEHE BOMO DOSEGLI LE, CE BOMO VSI ORGANIZACIJSKO IN EKONOMSKO POVEZANI
Delavci TOZD bedo lahko dosegali postavljene cilje in izpolnjevali gospodarske načrte in. druge programe le,
k k utrjevanju delavskega samoupravljanj
če bodo vzajemno ekonomsko povezani z ostalimi TOZD v sestavu podjetja, pa dalje še z drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi so v poslovnih odnosih. Brez takšne povezanosti, ki temelji na združevanju sredstev in ustanovitvi posamičnih interesov' s skupnimi širšimi interesi, bodo izpolnjene tudi zahteve ustavnih dopolnil zvezne in republiške ustave.
Zagotoviti je potrebno, da postane pri tem delavec odločnejši činitelj in sicer najbolj neposredni. Spoznati je potrebno, da sta dohodek in dejavnost TOZD odvisna od dejavnosti in dohodka delavcev drugih TOZD, s katerimi so povezani v neposredni proizvodnji. Zato se je potrebno o vseh pomembnih vprašanjih, od katerih je odvisno njihovo trajno ustvarjanje dohodka na podlagi dela vedno dogovoriti in se tudi sporazumeti.
KADROVANJE IN IZOBRAŽEVANJE —
NAŠA SKUPNA NALOGA
Za takšne zahteve moramo Izkoristiti vedno vse razpoložljive proizvodne in druge zmogljivosti ter stalno izpopolnjevati kadrovsko strukturo bodisi s pridobitvijo novih strokovnih kadrov ati z izpolnitvijo njihovega znanja na delovnem mestu. Le na ta način bo mogoče zagotoviti povečanje storilnosti, izboljšanje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter tako povečati življenjski standard delavcev in ustvariti vse pogoje za zagotovitev socialne varnosti slehernega delavca v združenem delu, ki se kaže v stalnosti zaposlitve, enakomerni zagotovitvi osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, vse v odvisnosti in uspešnosti poslovanja ter dosežene produktivnosti dela.
NOTRANJI ODNOSI — POMEMBEN ČLEN MEDSEBOJNEGA POVEZOVANJA
V	statutu so povzete tiste obveznosti, ki so bile kot skupne sprejete s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v GIP GRADIS. Zlasti je posebej poudarjena obveznost, da bodo delavci TOZD uresničevali skupne interese za dosego čimboljših rezultatov dela, za dosego urejenih delovnih in življenjskih razmer kakor tudi, da bodo zagotovili trajni obstoj TOZD in s tem podjetja kot celote, v katerega so se združile.
V	ta namen se v statutu navaja, kot temeljna odgovornost skupno in skladno načrtovanje in prepoved, da ne bodo na nobeni osnovi prevzete obveznosti ali naloge, za katere niso vnaprej zagotovljena sredstva, bodisi TOZD ali iz družbenih sredstev' po predhodnem dogovoru prek interne banke.
TOZD JE PRAVNA OSEBA
V	statutu vsake TOZD je določeno ime TOZD njen sedež, dalje dejavnost, ki jo opravlja v okviru skupnega predmeta poslovanja podjetja kot celote.
Da je TOZD pravna oseba, izhaja že iz same ustave in zakona, kajti z dnem, ko je delovni kolektiv sklenil, da se organizira v TOZD, si pridobi pravno sposobnost, da lahko sklene sporazum o združitvi in pridobi druge samoupravne pravice, ki ji pripadajo po zakonu. Te pravice si TOZD pridobijo z vpisom v sodni register in sicer v tolikšnem obsegu, kot jih je skupnost vseh TOZD sprejela in določila s samoupravnim sporazumom o združitvi.
V	skladu z našim samoupravnim sporazumom o združitvi. nastopa v pravnem prometu s tretjimi osebami GIP GRADIS kot celota.
Kar zadeva obveznosti, je vsaka TOZD odgovorna za svoje obveznosti, in to z vsemi sredstvi, ki jih upravlja ter solidarno.
V	statutu TOZD je dalje vpisana celotna notranja organizacija in naloge posameznih organizacijskih enot v sklopu te TOZD ter celotna organizacija samoupravljanja.
V DELAVSKEM SVETU TOZD NAJ BODO ČLANI
IZ VSEH NJENIH ORGANIZACIJSKIH ENOT
Poseben poudarek je na organiziranju neposrednega upravljanja, ki se bo izvajalo v organiziranju delovnih skupin in zborov, na katerih bodo delavci obravnavali vse zadeve, ki se tičejo upravljanja TOZD, poslovanja dohodka, sredstev dohodka in razporeditev, medsebojnih razmerij itd. Člane DS volijo vsi delavci TOZD. Pri kandidiranju mora biti zagotovljeno, da bodo v DS TOZD zastopani člani vsakega posameznega oddelka, gradbišča ali drugega podobnega dela (obrat, uprava itd.), ki je v sestavu TOZD.
Pri tem ima sindikalna organizacija precejšnje dolžnosti, zlasti kar zadeva urejevanje medsebojnih razmerij v združenem delu in uresničevanju samoupravnih pravic.
Navedene so tudi dalje dolžnosti oseb in organov, na katere so naslovljena razna vprašanja o reševanju medsebojnih razmerij o združenem delu.
Obseg pooblastil DS TOZD je v statutu posebej predpisan. Ker izhaja upravljanje iz delovnega kolektiva, je odločanje na sejah DS predvsem pogojeno s tem, kako je bilo glede odločitev sklenjeno na zborih in se tudi mora vedno ugotoviti, ali so bili vsi člani kolektiva TOZD seznanjeni o predlogu, o katerem sklepa DS TOZD.
Vse to pa bo zahtevalo dobro organizirano službo informacij in zavzetost posameznikov, ki so odgovorni, da neposredno posredujejo informacije.
Ko bodo sprejeti statuti TOZD in predhodno izvoljeni tudi delavski sveti TOZD ter delavski svet podjetja, bodo dokončane vse faze konstituiranja podjetja in bo to tudi mogoče vpisati za vsako TOZD ter podjetje v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču. Zakon, ki je o tem izšel, zahteva, da mora biti konstituiranje opravljeno do 31. decembra 1973. Ni več dosti časa, vendar smatramo, da bomo vsa potrebna dela pravočasno opravili ter rok izpolnili. Interes nas vseh mora biti, da uredimo našo notranjo organizacijo po določilih ustavnih dopolnil ter tako postavimo čvrste temelje za uveljavitev samoupravljanja kot družbenoekonomskega sistema v naši državi, ki temelji na socialističnih odnosih v blagovno tržnem samoupravnem sistemu. Le tako bomo izboljšali storilnost ter povečali rentabilnost in ekonomičnost poslovanja, kar je pogoj za čim višji standard naših delavcev.
Po končanem delu se prileže tudi kratek klepet. Slika je iz gradbišča v tovarni usnja v Slovenj Gradcu
Del objektov, kjer iz smeti pridobivajo električno ener gijo
sl pri naših športnikih v ZR Nemčiji
Konce septembra je obiskalo delavce našega podjetja, ki delajo v ZR Nemčiji, skupina športnikov (kegljači in nogometaši) mariborskih enot GV in KO, da bi sc pomerili v medsebojnih srečanjih.
Del smeti, ki se nabirajo v gospodinjstvu, bodo v St. Louisu, zvezni ameriški državi Missouri, kmalu mnogo doprinesli k elektvooskrbi gospodinjstev. Odpadni material se drobi v kose velikosti žoge za golf ali manjše. Železo se odstranjuje z magnetnimi napravami. Preostale zmlete smeti pa se zmeša s premo-
govim prahom in služi kot gorivo v kotlovnici elektrarne, ki proizvaja paro za 140 I.IW turbino. V kotlovnico gre tako vsak dan preko 600 ton smeti. Tehnično osebje te naprave upa, da bodo kmalu porabili večjo količino smeti, kot se je vsakodnevno nabere v mestu in okolici
Kot je znano, na vsakoletnih športnih igrah Gradisa enote iz ZR Nemčije zaradi velike oddaljenosti in viška gradbene sezone, niso zastopane in tako kljub svoji izredni športni aktivnosti (v kar smo se lahko ob priliki našega obiska prepričali) ne morejo pokazati, kaj na področju športa v okviru podjetja pomenijo. Mirno lahko zapišemo, da bi v primeru sodelovanja na naših športnih igrah igrali zelo vidno vlogo
Da bi te svoje sposobnosti lahko ocenili, so povabili v goste ekipi kegljačev in nogometašev iz Maribora.
V petek 28. septembra smo zgodaj zjutraj pod vodstvom neumornega športnega delavca tovariša Janžekoviča že na prijetni vožnji skozi Avstrijo. Ob 13. uri so nas prijazni gostitelji pričakali v Miinchnu, kjer so nas pogostih z »jugoslovanskim« kosilom v jugoslovanski restavraciji v središču mesta. Po kosilu smo nadaljevali pot do Friedriechshafna ob Radenskem jezeru, kjer dela večja skupina gradisovcev. Po večerji smo utrujeni zadovoljno šli na počitek v lepo urejene sobe tamkajšnjega hotela.
Naslednji dan, v soboto, pa smo se odpravili na prizorišča tekem, da se v prijateljskih srečanjih pomerimo z našimi gostitelji.
Nogometaši so, kot se temu športu spodobi, poskrbeli za pravo vzdušje in ob številnih naših delavcih pritegnili pozornost tudi nekaj domačih
ljubiteljev -jugoslovanskega« nogometa. Po zagrizeni in enakovredni igri je Mariborčanom le uspelo zmagati z minimalnim rezultatom 1:0, kar zgovorno priča o kvaliteti nogometašev naše enote v Nemčiji, posebej če upoštevamo, da so Mariborčani že vrsto let nepremagljivi na športnih igrah Gradisa,
Nič manj napeto ni bilo na kegljišču (mimogrede povedano, zgradili so ga naši.delavci, ob tem pa so nam kegljačem uhajale sline od želje, da bj tudi v Mariboru kdaj IC. K. Gradis doživel dan, ko bi lahko kegljal na svojem kegljišču). Ogorčena borba za vsak kegelj je končno prinesla zmago Mariborčanom, zahvaljujoč predvsem večji izenačenosti ekipe in tekmovalni izkušenosti.
Po končanem športnem delu dneva, ko je tekmovalna mrzlica popustila, so nam marljivi gostitelji pripravili zares prijetno in nepozabno doživetje. Na enem od gradbišč, kjer delajo naši delavci, nas je čakala dolga pogrnjena miza. obložena z raznimi jedačami in pijačami. Med drugim so delavci na ražnju spekli 50-kilogramskega prašička. Po nekaj pozdravnih besedah, ki so jih izrekli gostitelji in vodja naše ekipe tovariš Janžekovič, je odlična kapljica poskrbela za zares enkratno vzdušje, ki ga ni mogel skaliti niti dež, kajti razgovori in medsebojna sklepanja novih poznanstev so se nadaljevali pod provizorijem vse do poznega večera.
V nedeljo so se kegljači še enkrat pomerili in ponovno se je sreča nasmehnila Mariborčanom. Po kosilu in dolgem poslavljanju od naših prijaznih gostiteljev smo spet drveli p° znano dobrih nemških cestah nazaj proti Miinchnu. Tam seveda nismo pozabili obiskati, čeprav za kratek čas, še svetovno znanega »Oktober-festa«. Tu smo se poslovili še od zadnjih spremljevalcev iz Munchna in že smo na avtocesti, ki vodi v domovino.
Naj ob koncu tega zapisa dodam še najvažnejše spoznanje in dejstvo, ki nas je spremljalo ob vsakem koraku našega obiska: ideja o izvedbi tega srečanja, celo zahteva, je spontano vzniknila pri naših delavcih v Fried-riechshafnu; to idejo so tudi finančno podprli in omogočili naši skupini nadvse prijetno in nepozabno srečanje. Kako zelo so si tega srečanja želeli, so nam pokazali niihovi obrazh obrazi, ki so hkrati nudili izraze sreče, veselja, ganjenosti in predvsem ponosa, da so enkrat za spremembo oni tisti, ki so »vplivali« na svoj6 predpostavljene, da se njihova želja uresniči. Kot so sami omenili, jim je naš obisk pomenil stik z domovino, del domovine in ravno tega 51 zelo, zelo želijo.
Športniki iz Maribora se vsem delavcem in organizatorjem športneS® srečanja iz Munchna in Friedriechf' hafna iskreno zahvaljujemo za Pr}' srčno gostoljubje: hvala za trud & pozornost. Kličemo vam: na svidenj6 v domovini!
Športnik; iz ZR Nemčije bodo P1®' hodnje leto vrnili obisk športnikom iz Maribora.
Mario Hernec
KO Maribor

da ali ne?
V začetku meseca nas je obiskal ing. Ulrich Junlter, predstavnik znane firme OUTINORD iz Francije, da nam podrobneje predstavi njihov sistem gradnje.
V navzočnosti nekaterih naših di-rektorjev je ing. Junker ob projiciranju diapozitivov najprej predstavil elemente, ki so značilni za ta sistem, ^snovni element je železni poltnnel °Paž, ki se z enostavno montažo in ^emontažo lahko sestavlja v poljubne dolžine in širine. Le višina je ^ksirana glede na industrijsko stanovanjsko gradnjo. Dva poltunela lahko sestavimo v tunel in tako lahko betoniramo stene in ploščo obaram. Prednosti takega načina gradnje je več, pa si jih ogledno nekaj: ; — montaža in demoniaža tako n^ega kot tudi več elementov (pol-Utnelov) je zelo enostavna, iz posamezne etaže, ki smo io zabetonirali izvlečemo na poseben oder celoten °Paž (največ pet elementov) in ga z žerjavom dvignemo v naslednjo eiažo aii v sosednje polje iste etaže, zabetonirane stene so brez vidcih stikov za posamezne elemente. Tfbni vidni stik je na stropni plošči, l®da tudi ta je le malenkosten in je vjden le kot šiv,
{— istočasno betoniranje tako sten
j" istočasno betomrar 'p tudi stropne plošče,
— Z dodatnimi elementi dopušča ta način gradnje oblikovanje po prostoru. kar je zelo pomembno za arhitekte,
—	zaradi strjevanja betona pod določeno temperaturo dela hitro napredujejo,
—	vse instalacije se položijo že pred betoniranjem, tako da je delo ob finalizaciji precej olajšano.
Prednosti sistema OUTINORD pri stanovanjski gradnji pa je treba gledati tudi iz ekonomskega stališča. Najprej je potrebno proučiti tudi ta del, šele po izdelavi ekonomske ra-čunice pa nam bo sistem še bolj jasen.
Omeniti je še treba, da firma OUTINORD svojim naročnikom izdela tudi načrte za sisteme gradenj in priporoča nakup števila opažev za najbolj racionalno gradnjo.
Ob koncu naj navedemo še podatek, da se je sistem OUTINORD uveljavil že skoraj na vseh celinah, saj ima predstavništva že kar v 12 državah.
Prijava nezgode pri čela
2a poškodbo pri delu se smatra ^aka poškodba na delovnem mestu 6r na poti na delo in z dela. Če je v; bolniškem staležu zaradi takšne bpškodbe, lahko delavec uveljavi 100 Ptocentno nadomestilo osebnega dogodka za ta čas.
V primeru nezgode pri delu je posebno izpolniti obrazec »prijava neteče«. Prijavo mora izpolniti delovodja, kadrovik ali neposredni vod-la del, kjer se delavec poškoduje.
, Služba varstva pri delu ugotavlja, j® so obrazci dostikrat netočno izpolnjeni, Zalo bo v bodoče takšne °0razce zavračala. Za pravilno izpol™
® Politična in strokovna akcija
Konec oktobra je komisija za družbenoekonomske odnose Zveze sindikatov Jugoslavije obravnavala delitev dohodka in osebnih dohodkov oziroma bolj določno delitev dohodka na posameznike.
Pripravljeno je bilo obširno gradivo (70 strani) in načrt programa akcij sindikata pri reševanju problema merjenja rezultatov dela posameznikov, delavcev v TOZD.
. Gradivo je rezultat dela posebne skupine, strokovnih sodelavcev pri ZSJ, ki so obiskali 59 večjih delovnih organizacij z okoli S'00 tisoč delavci. Ugotavljali so stanje glede meril delitve dohodka in osebnih dohodkov, še posebej glede individualnih meril za nagrajevanje. Obiskali so tudi Gradis.
Najpomembnejše naloge sindikata je v uvodnih besedah na seji očrtal sekretar ZSJ Marjan Rožič. Poleg tega pa je bilo v razpravi danih še nekaj konkretnih predlogov.
Postalo je,več kot očitno, je dejal Rožič, da je delitev dohodka, to je delitev rezultatov dela na posameznike ključno vprašanje celotnega našega družbenoekonomskega sistema, celo ključno vprašanje razredne usmeritve naše družbe. Če se vprašamo po razlogih za spore, za nesoglasja pa tudi stavke, potem zavzema osrednje mesto nezadovoljivo rešeno vprašanje ugotavljanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov — predvsem na posameznike in skupine.
V	nekaterih kolektivih stalno izpolnjujejo merila in kriterije, v drugih obstajajo pri obstoječem stanju, v tretjih pa celo opuščajo sprejeta merila pod učinkovanjem inflacije, nizkega dohodka in zaradi drugih razlogov.
V	katero skupino lahko uvrstimo Gradis oziroma posamezne TOZD?
njevanje obrazca so zadolženi vodje kadrovskih oddelkov v TOZD.
Pri izpolnjevanju opisa nesreče je treba napisati, kako se je nesreča pripetila. Prav tako točno je treba opisati poškodbo. Pri uveljavljanju pravic iz zavarovanja in drugih odškodninskih zahtevkov so takšni podatki potrebni. Zato mora delavec tudi sam biti zelo pozoren, kako mu bodo obrazec izpolnili.
Omenimo naj še. da morajo obrazec »prijava nesreče«- čitljivo podpisati: priča nesreče, delovodja ali sektorski vodja.
°vi strokovnjaki ing. Slavko Savli
® Samoupravni sporazum ni vsemogočen
Večina samoupravnih sporazumov je ostalo nedograjenih na področju merjenja rezultatov dela posameznikov, je bilo ugotovljeno v komisiji sindikatov Jugoslavije. To pa je področje, kjer bi lahko imeli samoupravni sporazumi in interna merila največ skupnega.
Danes sporazumi določajo zlasti merila za delitev dohodka na osebne dohodke in sklade. V kolektivih, kjer nimajo izdelanih in uporabljenih spodbudnih meril za delitev osebnih dohodkov na posameznike, se pač zadovoljijo z delitvijo osebnih dohodkov, ki so jim jih oddelila merila sporazuma. V primerih, ko je rezultat slabši, dajejo merila manj denarja tudi za osebne dohodke. Tedaj zvoni velik zvon, ki razglaša članom kolektiva glavnega krivca nizkih osebnih dohodkov — samoupravni sporazum.
Dober delavec, ki se mu rezultati merijo in odražajo v višini njegovih osebnih dohodkov ve, da mu osnovnega zaslužka ne bo niti dal niti vzel sporazum. Merila sporazuma mu bodo sicer zmanjšala ali pa povečala osebne dohodke po uspehu, toda ti so odvisni od uspeha enote, podjetja, torej celega kolektiva ne pa toliko od njega ali od ožje delovne skupine, v kateri dela.
Med drugim smo s samoupravnimi sporazumi znižali pretirane razpone, za najvišje osebne dohodke pa določili merila. Hkrati pa ponekod absolutna omejitev najvišjih osebnih dohodkov že nespodbudno vpliva na nagrajevanje sposobnih strokovnjakov.
Kršiti se začne sporazum, merila niso več strogo obvezna. Denar za osebne dohodke se deli mimo meril sporazuma in individualnih meril; tako se poskuša preprečiti nezadovoljstvo.
® Kdo se upira merjenju rezultatov dela?
SSkoraj nič pa se ne naredi za uveljavitev individualnih meril. Nagrajevanje po delovnih rezultatih posameznikov in skupin je nenadomestljivo pomagalo za zvečanje rezul-
tatov, za višji dohodek in s tem višje, pravilnejše in pravičnejše deljene osebne dohodke.
V	gradivu in razpravi je bila večkrat naglašena vloga tehnokracije. Tehnokratom ni do merjenja rezultatov svojega dela in dela drugih delavcev. V primerih poskusov uveljavitve individualnih meril uporabljajo vse mogoče zadržke in ovire. Največkrat se sklicujejo na pomanjkanje časa za merjenje rezultatov dela, češ da so prezaposleni z ustvarjanjem. Očitajo sindikatu, da se ukvarja preveč ali samo z delitvijo. Sami delitev poenostavljajo, nagrajevalo naj bi se po delovnih mestih, po hierarhični lestvici. Večje koristi imajo tisti, ki so poslušni, in ne tisti, ki so delovni. Kjer se individualna merila podcenjujejo, se podcenjuje tudi odnos do dela, precenjuje pa odnos poslušnosti; dejansko se negujejo mezdni odnosi.
Sindikat ne posplošuje in ne izenačuje vse strokovnjake in vodstvene delavce s tehnokrati, pač pa praksa kaže, da imamo celo med komunisti mnogo ljudi, ki mislijo in delajo kot tehnokrati.
Niso pa tehnokrati edini, zaradi katerih se ne uporabljajo individualna merila. Velikokrat enostavno ni pobude niti od vodstva, niti od strokovnih služb niti od delavcev ali samoupravnih teles ali političnih organizacij. Zdaj so bili in so v naših kolektivih močno zaposleni s »tozdi-ranjem« in sploh z aktivnostjo v zvezi z novo ustavo (razpravljanje o delavskih dopolnilih, o osnutku nove ustave, o sporazumih, o_ prirejanju samoupravnih aktov, družbenih spremembah).
Prav zdaj ko smo pred sprejemom nove ustave, ko imamo organizirane TOZD, je pravi čas za urejanje razmer znotraj kolektivov. Uveljavitev individualnih meril za nagrajevanje pa je po mnenju sindikata najpomembnejša naloga sedanjega časa!
V	komisiji je bilo posebej poudarjeno, da se danes marsikod štedi z nizkimi osebnimi dohodki. Stabilizacija na osnovi nizkih osebnih dohodkov in pri pomanjkanju spodbudnih meril je odraz napačnega vodenja tako zastran poslovnih odločitev kot. politike v delitvi. Kolektivi, ki gredo po taki poti potiskajo sebe in vso našo družbo v zastoj, ne pa v stabilizacijo. (Stagnacija v naših razmerah je znana tudi pod imenom stagflaci-ja: stagnacija in inflacija hkrati).
® Konkretni predlogi
Komisija bo pripravila za predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije posebne zaključke. Navedemo lahko le najpomembnejše (predloge):
1.	Organizacije sindikata v TOZD morajo narediti kritično analizo stanja na področju delitve osebnih dohodkov v TOZD. Pripraviti morajo konkretne naloge za strokovne službe, organe in organizacije.
2.	V veliko večji meri kot doslej mora biti pri uveljavljanju individualnih prisotna znanost in strokovnost. Zato se moramo boljše organizirati predvsem v znanstvenih zavodih (visoke šole in instituti), v zbornicah in sindikatih (v Sloveniji je začel delovati center za delitev dohodka in OD), še najbolj pa v večjih delovnih organizacijah (posebni referati in službe za delitev in nagrajevanje).
3.	Čimprej je treba sprejeti medrepubliški dogovor in ga izpopolniti. Vanj je treba vključiti sistemsko izhodišče za delitev dohodka in osebnih dohodkov, po katerem ne morejo biti kaikulativni osebni dohodki in faktor stimulacije na te dohodke — osnovni elementi delitve. V medrepubliški dogovor naj se vnese tudi določilo, po katerem bodo vse podpisnice samoupravnih sporazumov morale najkasneje do določenega roka (predvidoma do konca leta 1975) nagrajevati po individualnih -nerilih slonečih na objektiviziranih metodah (normativi za živo in minimalno delo, sistemizacija in analitično ovrednotenje delovnih mest).
© Tudi Gradis je v Jugoslaviji
V Gradisu nas čaka precej dela. Uveljaviti bo treba merila in kriterije (norme) povsod, kjer je možno meriti rezultate dela, kar velja posebej za neposredno proizvodnjo. Kadar dobijo zdaj ponekod vsi delavci v TOZD enak odstotek, nagradimo prizadevne premalo, manj prizadevnim pa damo nezaslužen osebni dohodek. Tako delujemo nespodbudno za oba, prvi s.e ne bo še bolj prizadeval, drugi pa se tudi ne bo bolj trudil, saj je zadovoljen s poprečnim zaslužkom za podpoprečno prizadevanje. Podobno se ponašajo tudi delavci, obračunani v režiji in organizatorji proizvodnje. Ce ne veš, kako se meri tvoj osebni dohodek na podlagi tvojih prizadevanj in učinkov pri delu, ali če veš, da se sploh ne meri potem bodo tvoja delovna prizadevanja temu primerna.
S.	U.
" i
•4
Lani smo začeti objavljati seznam tistih, ki so dobili stanovanja v našem podjetju. S to prakso bomo seveda nadaljevali in tako v tej številki lahko pogledate, koliko stanovanj je bilo razdeljenih v letošnjem letu in kdo jih je dobil;
Priimek in ime		Vrsta stanov.	■ m! !	Revalor, vrednost
KOPER Olmo, Dolinska c, 10'd 1. Nučič ing, Janez Dolinska c, 46 a, b, c			69,60	
				
		gars.		66.340,00
2, Cus Vlado		2	47 00	49.350 00
3. Glušič Martin		2	47,00	49.350.00
4. Horvat Slavko		2	47.00	49.350 00
LJUBLJANA Kvedrova ul. 32U-2 5. Šiftar Ludvik JESENICE Cankarjeva c. Radovljica		2 %	67 50	94.972,50
6. Jeločnik Bojan		3	61,50	65.313.00
NIZKE GRADNJE Zrkovska ul. 8, Maribor 7. Krrnek Alojz Zrkovska ul. 10, Maribor		1 Vr	40,00	
8, Horvat Franc		2	40.00	
9. Kraner Ferdo		1	36.00	
Gosposvetska c. 22, Maribor				
10. Bajc ing. Janez		2	47.00	54 990.00
Ljubljanska c, 86 b 11. Veršnak Karel		2		
KO MARIBOR Zrkovska ul. 8, Maribor 12. Puharič Konrad MARIBOR		2	40 00	
Zrkovska ul .8, Maribor 13. Zelenit Djuro		2	40 00	
Ulica XIV. div. 5 Vil 43, 14. Furek Franc	Maribor	2	48 00	
Zrkovska ul 10, Maribor 15. Holz Vera Ulica Proletarskih brigad	št 55	gars.	20 00	
16. Rubin ing. Peter		■ 2 y.		
Nasipna ulica 61 17. Potrč Angela		1		
PROJEKTIVNI BIRO MARIBOR				
Zrkovska ul. 10. Maribor 18 Marlinčevič Viti		gars.	20.00	
Gosposvetska c. 22 19. Supič Damir		2	52,00	
RAVNE NA KOROŠKEM Javornik 44, 45 20. Koprivec Vojko		2	49.00	58.604 00
21. Štern Mirko		1	32,00	40.332,80
22. Horjak ing, Andrej		1	44,00	51.048,00
CELJE Pokopališka ul 38JV-10, 23. Brglez Jožefa	Lj.	3	67,70	82.458 C0
Skupina ljubljanskih športnikov pred spomenikom NOB v Kraljeva Stran 10 * »GRADISOV VESTNIK«
SPREMEMBE
stanovalcev, preseljenih od 16. 11. 1972 do 15. 11. 1973 v stanovanjih, ki jih upravlja Uprava stanov, hiš in stanovanj »Gradis«. Ljubljana
LJUBLJANA	Vrsta stanov.	m8
Endliharjeva 11	2 -s.	38 35
Endliharjeva 15	1 -S.	33 90
Endliharjeva 15	2-s.	38,30
Šišenska 5 C	2- in pol	60,20
Šišenska 5	1-s.	42.50
Kvedrova	2- in pol	64,30
JESENICE		
Ul. Staneta Bokala	2-s.	42.70
Ul. Staneta Bokala	2-s.	53,05
KOPER		
Salara	2-s.	43.50
	2-s.	43,50
CELJE		
Ljubljanska 42	3-s.	87.00
Ul. XIV. divizije 8	2-s.	51,00
MARIBOR		
Gosposvetska c. 31	2-s.	49 00
Gosposvetska c. 31	2-s.	49:00
Gosposvetska c. 31	2 s.	51,00
Gosposvetska c. 31	2-s.	40 00
Gosposvetska c. 35	soba	22,00
Krekova ul. 27 Ul. XIV. divizije 5		
Izselil	Vselil	Enota, ki je dod. st.
Jarkovič Franc Hrnčič Franc Levičar Anton Erjavec, ing. Majda Majnardi Ana Jamnik ing. Jure	Herman Franjo Lukač Trivo Hrnčič Franc Majnardi Ana Mauhler Draga Murovec Jože	LJ LJ-ok. LJ-o-k. Pr. b. C. C.
Kozina Jože Zrim Viljem	Trampuž Dora Habinc Ivan	Jes. Jes
Novak Rudi Vidovič Drago	Šabič Husein	KP Kostanjšek Franc KP	
Praprotnik Albert Pogačnik Ivanka	Pogačnik Ivanka Petrovič Stefan	
Mihalič Franjo Starovasnik Marjan Sijanec Franc Vesenjak Stanko Zobec Stefan Gruden Anton Furek Franc	Škofič Stane Sčavničat Stanko Puc Miroslav Štefek Alojz . Naraks Jože 1 oddano IMP prevz. od IMP	
Zadnjič so nam v mariborskih kovinskih obratih učenci povedali, da njihovi vrstniki na Ravnah dobijo večje nagrade. na smo jim obljubili, da bomo povnrašali, kako je s to stvarjo. Na gradbišču stanovanjskih bVkov na Javorniku smo res našli njihovega indruktoria Edvarda Ba-liša in ta n^m je pojasnil glede te višine nagrad'
»Trenutno imamo tukaj na gradbišču devet učencev — šest zidarjev in tri tesarje Vsi ti so iz drugega in tretjega letnika. Mislim, da so "av-no tukaj na Javorniku idealni pogrni za delo z učenci. Tu se bodo naučili vseh del, ki se poiavliajo ob zidanju neke hiše, vseh faz z,idanja, tako na primer ometavanje. opažanje, ustavljanje okenskih okvirjev, opažanje temeljev, kletnih zidov itd. Učenci so delali tudi eno krovno konstrukcijo. Z delom in pripravnostjo učencev smo zadovoljni. Nekai znanja prinesejo iz šole, ostalo dobilo tukaj pri nas in končni rezultat bodo dobri zidarji in tesarji Moram povedati, do so učenci čisto samosto:no zazidali eno etažo in to je res let) uspeh S tem bomo prakticirali tudi y bodoče.
Z njihovimi nagradami je pa tako: eni dohiio več, eni mani, vsem pa se suče okoli 350 din na mesec. Pri ocenjevanju je treba upoštevati kup
stvari, med njimi tudi uporabo za- čajni nagradi prišteli še plačane ščitnih sredstev. Mogoče naši učenci nadure in tako se jim je znesek zdel res dobijo nekoliko več kot ostali, tako visok. Naši učenci delajo po 8 najbolj verjetno pa je, da so k obi- ur, sobote pa so proste.
Ena izmed etaž bloka, ki ga sedaj dokončujejo, je nastala pod rokami vajencev
. Povsod po Sloveniji je jesen prinesla mladim 'poleg ostalega živahnejšega dela tudi politične šole. Tako so se mladinci ravenske TOZD zbrali na sestanku, da bi si malo po-bliže ogledali, kaj jim taka šola lahko nudi in kakšne možnosti imajo za vključitev vanio. Več o tem. jim,,je povedal Peter Štirn, sekretar občinske konference ZMS na Ravnah. Poudaril je, da je med mladimi precejšnja nezainteresiranost do vključevanja v samoupravne organe, med vzroki za to pa je prav gotovo tudi premajhna seznanjenost mladih s samoupravljanjem, Da bi razširili obzorje mladih, so organizirali mladinsko politično šolo, Gradisovi mladinci so tako seznanjevanje pozdravili in pet izmed njih jih danes to šolo že obiskuje.
Ker so med mladino opazili tudi premajhno zanimanje za organizaci-
jo Zveze komunistov in tudi nežna-hh™:'o njej, so eno izmed točk na sestanku 'posvetili vlogi ZK v naši samoupravni družbi. Ivan Žagar, sekretar občinske konference ZK na Ravnah je skušal organizacijo bolj približati mladim in to mu je tudi uspelo, Skozi kratko zgodovino komunističnega gibanja in današnje cilje je prišel do problemov, ki danes komuniste najbolj zaposlujejo. Omenil je uvajanje delavske kontrole, pospešeno urejevanie kadrovskih problemov in uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih, življenja. Pojasnil je tudi ‘mfetode. dela čarnih komunistov. V razpravi, ki se je razvila po besedah lovariša Žagarja, so niladi menili, da v vrste zveze komunistov ne morejo vstopati kar nepripravljeni in da so pravzaprav še vedno premalo seznanjeni z delovanjem in cilji te organizacije.
IV. sindikalne športne igre v Kraljeve
V okviru počastitev 6000 usmrčenih rodoljubov med NOB so se v Kraljevu končale VI. Sindikalne športne igre »Bratstvo in enotnost«.
Komisija za šport in rekreacijo mestnega sveta Zveze sindikatov iz Ljubljane je določila za to tekmovanje le ekipi strelcev in kegljačev, čeprav so bila tekmovanja tudi v šahu in namiznem tenisu.
Ekipi sta bili zbrani iz več ljub-
ljanskih podjetij, med njimi tudi GIP Gradis. Edina zastopnica našega podjetja je bila strelka Antonija Zupančič, ki je veliko pripomogla, da je ljubljanska ekipa zasedla solidno
6.	mesto. Ekipa kegljačev pa je bila še za mesto boljša.
Obe ekipi sta torej dokazali, da je rekreacijski šport v ljubljanskih delovnih organizacijah na zavidljivi višini.
Zato bo treba čimprej pripraviti sestanek, ki bo posvečen le tej zadevi, odveč pa ne bi bilo tudi krajše predavanje o vlogi in nalogah komunistov. Prav tako so mladi izrazil* željo, da bi bili bolj seznanjeni z dogajanji v podjetju.
Mladinskega sestanka se je udeležil tudi predstavnik ekonomskega šolskega centra iz Slovenj Gradca, da bi mlade iz Gradisa opozoril na precejšnje možnosti sodelovanja z njimi/ Vsi prisotni 'so menili, da tako sodelovanje ne bo težko vzpostavit* in da bi z njim morali začeti čim-prej.
Ena izmed točk dnevnega reda le bila posvečena tudi organiziranju * družine počitniške zveze, Ugotovil* so, da bi vključitev v to organizacijo bila koristna, saj bi se takb lahk° lažje srečevali z drugimi mladinskimi aktivi v Gradisu, precej ugodn°' 'sti pri potovanjih (popusti itd ) pa lahko koristili tudi tisti, ki so dob* iz oddaljenejših krajev in jih Pot precej stane.
Sestanek je.pokazal na marsikat6' re probleme, ki jih bo treba v bodo' če še rešiti, vendar so vsi prisoj pokazali voljo, da jih bodo z veseljem reševali, če bodo te našli praVJ odmev pri vodilnih v podjetju T pa prav gotovo ne bo težko, saj * prisotni predsednik DS K«rel Flek > sekretar OO ZK Anton Sampl- s6a komerciale Ivan Ciringer ter Boč Stamenkovič zagotovili da jim 13 podjetje vedno pomagalo	. ,
Na koncu sestanka so se mladm dogovorili, da bodo izvedli neK.ii delovnih akcij, s katerimi bi sp*aV, blok malih stanovanj poleg doseda njega samskega doma pred sne2° pod streho.	0
NADA GAŠPIB
Komunisti
v našem podjetju ne počivajo
V začetku meseca so se na centrali zbrali člani osnovne organizacije ZK, da bi ocenili delo komunistov v dosedanjem obdobju in izbrali kandidata za nove člane vodstva v občinsko konferenco ZK,
Pred obravnavo teh dveh točk dnevnega reda so pregledali izvršitev sklepov prejšnje seje. Na prejšnji seji so namreč razpravljali med drugim tudi o sprejemu novih članov v organizacijo in sklenili, da je treba število in strukturo članstva izboljšati, vendar do danes ni bilo veliko storjenega. Člani so sklenili, da bodo v svojem okolju poiskali primerne ljudi in jih predlagali za nove člane v OZK.
Razpravljali so tudi o zadolžitvah posameznih članov. Ugotovili so, da je od 17 članov organizacije nekaj takih, ki so premalo; oziroma nič angažirani v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organi-
zacijah. Prav tako se nekateri člani premalo ideološko izobražujejo. Saj je celo nekaj takih, ki sploh niso predelali osnutke obeh ustav, niti se niso seznanili s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD. Zato so sklenili, da mora biti vsak član ZK v doglednem času vključen v aktivno delo na vsaj enem področju. OOZK bo občasno preverjala, kako so člani angažirani.
Sekretar OOZK tovariš Koleto je najprej ugotovil, da so komunisti več ali manj sodelovali v razpravi o osnutkih obeh ustav in predelali izhodišča za pripravo stališč in sklepov za X. kongres ZKJ, da pa za tekoči sestanek ni nihče pripravljen
na razpravo. Člani so nato sklenili, da ne bi smeli iti mimo konkretnejše predelave izhodišč, zato naj bi v kratkem sklicali nov sestanek, na katerem naj bi bili člani za razpravo res pripravljeni. Se posebno bi morali pazljivo obdelati tista poglavja izhodišč, ki se nanašajo na razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in naloge komunistov v zvezi s tem.
Ko so ocenjevali delo organizacije ZK v zadnjem obdobju, so menili, da so komunisti v centrali prispevali tudi precejšen delež pri uvajanju novih samoupravnih odnosov v podjetju, saj je Gradis znan kot OZD v katerem so novi odnosi najprej in sorazmerno dobro uveljavljeni. Tudi nekateri člani OOZK so dobili zato priznanje ne samo v okviru podjetja. temveč tudi izven niega. Se vedno pa bo dela dovolj, saj pri samem izvajanju novih oblik gospodarjenja
in odnosov večkrat naletimo še na odpor in neuveljavljanje novosti.
Pri izboru kandidatov za nove člane vodstva ZK v občini Ljubljana-Center je tovariš Koleto posebej poudaril, da moramo poleg ideološko-političnih kriterijev upoštevati tudi kriterij večjega zastopstva članov delavcev iz neposredne proizvodnje ter člane — žene. Ker v naši OOZK nimamo neposrednih proizvajalcev, bi bilo treba uveljaviti naše žene, zato so za kandidata za člane občinske konference ZK izbrali inženir Milo Capuder.
V podjetju smo že sedaj imeli organizirano celotno OZK tako, da je stalna konferenca ZK delovala nekako tako, kot to danes zahteva oblika s svetom ZK v večjih delovnih organizacijah, zato n a novo obliko ne bo težko preiti. Vendar pa bo treba sestavo sveta vseeno nekoliko spremeniti in področje njegovega dela prilagoditi novim pogojem.
Le štiri dni po sestanku na Centrali so se sestali komunisti v Mariboru na svoji volilni konferenci, kjer so pregledali svoje dosedanje delo in izvolili nove člane organov organizacije Ko so gledali svoje uspehe v zadnjem času. pa so tudi ugotovili, da so obnavljanju članstva dali premalo poudarka. To jim bo vnaprej v opomin, saj si učinkovite vloge in delovanja ZK ni mogoče zamisliti
brez sodelovanja predvsem mladih ljudi, prav tako pa je v organizaciji tudi premalo delavcev V začetku letošnjega leta so zato sprejeli konkreten in dober načrt za sprejemanje novih članov v ZK, ki pa še ni našel pravega mesta v delu. Kar pa se tiče drugega dela, so ugotovili, da je bilo to sorazmerno dobro. Organizirani so bili v komisije, kjer so obravnavali konkretne primere. Se vedno pa so opazili, da je pri vsem tem delu veliko deloval pravzaprav sam sekretariat ali sekretar.
Ena izmed pomembnih področij delovanja komunistov v zadnji mandatni dobi so bile tudi razprave o ustanovitvi TOZD in kasneje o samoupravnem sporazumu. Ocenili so, da so komunisti pri tem delu res odigrali tisto vlogo, ki jim je bila zaupana. Samoupravna angažiranost podjetja je na takšni stopnji, ki resnično zagotavlja vsem zaposlenim uveljavljanje temeljnih pravic. Nekoliko manj poudarka so dali dolžnostim, predvsem pa konkretni odgovornosti zaposlenih. Tudi stabilizacijsko obdobje je našlo med komunisti velik odmev, vendar še vedno ne dovolj velik. Komunisti so bili pri teh nalogah premalo organizirano prisotni. Teh nalog niso prevzeli nase in jih opredelili kot svoje temeljne naloge ter bi jih tako še pospešeno prenesli v kolektiv.
V mesecu oktobru 1973 se je pri deni poškodovalo 50 delavcev, na poti na delo in iz dela pa se je poškodovalo 9 delavcev, Do sedaj se je poškodoval vsak 14 delavec, kateri pa je povprečno boloval 17 dni. V tem mesecu je izgubljenih 7630 dni zaradi bolovanja ali 7,48 procentov.
Tozd CELJE (14 poškodb)
BABIČ Zoran, PU zidar — Pripenjal je delovni cevni oder na kljuko od žerjava, ko je žerjavist pričel dvigati, se je oder zataknil v sosednji oder. Ker strojnik ni zaustavil dvigala, se je začel oder nagibati, imenovani pa je skočil z višine ca. 3 m na tla. Pri tem ga je padajoči ploh oplazil po desni roki in glavi.
BONIČ Anton, PU Zidar — Pri prenašanju lesa je stopil na žičnik. Obut je bil v delovne čevlje, kljub temu pa si je poškodoval stopalo leve noge.
BRATKOVIČ Branko, PU Zidar — Žerjav je dvignil posodo z malto na teraso stolpnice Sl. Na posodi je bila tudi vreča cementa, ko jo je imenovani hotel dvigniti, mu je stisnilo levo roko med ročko in posodo.
BORIČ Nazif, PU tesar — Pri raz-opaževanju vmesne deske, ki služi kot zapora pri armaturnih sid-rih, je s sekiro hotel odstraniti desko. Ker pa mu je le-ta spodletela. se je z zamahom vsekal v sredinec in delno tudi kazalec leve roke.
BANANOVIČ Muhamed, PK železokrivec — pri rezanju armature je odrezal žico s kleščami, pri tem mu je odletel kos žice v levo oko.
BOŠNARIČ Franc, delovodja — Ko se je peljal na delo z osebnim avtomobilom, katerega je vozil Vaupotič Stanislav, iz Gorišnice v Celje, se je poškodoval v prometni nesreči.
tiODŽič Asif, PU zidar — Pri pokrivanju bet. elementov s folijo je stopil na žičnik in se ubndel v stopalo desne noge.
MejreniC Mujčim, KV tesar — Ko je razopaževal stene stopnišč-nega laška, se je od opaža odbila zagozda in mu padla na desno nogo, V zagozdi je bil žičnik. ki ga ]e ranil v desno nogo — nart.
^EatčlC Safet — PU zidar — Pri Prenosu ograjne mreže je stopil na žičnik in se ubodel v stopalo leve noge.
BSMič Husein, NK delavec — Na Poti na delo, ko je šel peš čez cesto po prehodu za pešce ga je zbil avtomobil.
ALAMUN Martin, VK tesar — Na Poti z dela s kolesom ga je neznani avtomobil zaslepil z žarometi tako, da ni opazil jame v ce-stišču. Padel je in se poškodoval.
^BlVAR Husein, KV zidar — Na
Poti z dela ga je zadel naspro Vozeči avtomobil in dobil je teži ^Poškodbe.
S*C Anton, NK delavec — Ko ; ?el po stopnicah v stolpnici v viš nadstropje, mu je padla mali v 'evo oko, ker so v višji eta: - °metavali zid.
BNIČ Raif, NK delavec — P: montaži stene je s sekiro zabij:
vezni vijak, Pri tem se je udaril po palcu leve roke.
TOZD JESENICE (6 poškodb)
GR V AL A Kadri, PU zidat — Pri sestopu z delovnega odra je stopil tako nerodno, da je klecnil in si zvil desno nogo.
ŠILJ1Č Omer, NK delavec — Ob priliki zidanja s siporexom je s kladivom obdeloval komad sipo-rexa in se pri tem udaril po palcu leve roke,
AESIČ Radoš, KV traktorist — Pri igranju nogometa v okviru tekme za Gradis si je poškodoval desno roko v zapestju.
BENČIK Ivan, KV tesar — Pri dviganju stojke na balkonsko ograjo mu je spodrsnilo in stojka mu je padla na sredinec leve roke.
DŽANANOVIČ Šalih, NK delavec — Pri nameščanju drobilca mu je poškodovalo prstanec leve roke,
DELIČ Šalih, PU tesar — Pri čaščenju opažnih desk se je s tesarskim kladivom udaril po desni nogi.
TOZD KOPER (— poškodb)
V tem mesecu ni bilo zabeleženih
nobenih poškodb.
TOZD LJUBLJANA (6 poškodb)
OMERAŠEVIČ Mustafa, KV tesar — Pri polaganju škatel v blok temelja je imenovani stopil med armaturo in si pri tem poškodoval desno nogo pod kolenom.
ČULIBRK Luka, NK delavec — Pri prenosu železnih mrež se je delavec spotaknil ter ga je pri tem mreža udarila po desni nogi.
šEVIČ Mile, PK zidar — Pri raz-opaževanju bet, jaška je sodelavec nepravilno razopaževal, tako da je ploh imenovanemu padel na nogo.
SVITL1CA Rajko, KV tesar — Pri izvlačenju žeblja iz deske mu je žebelj odletel v desno oko in mu ga poškodoval.
ČULIČ Mile, NK delavec — Pri razkladanju YU nosilcev si je preščipni] kazalec desne roke.
ZUPANČIČ Pavel, ključavničar — Pri brušenju kotnega železa mu je delček priletel v levo oko in mu ga poškodoval.
TOZD LJUBLJANA-OKOLICA
(2 poškodbi)
Ml L J ATO VIČ Nikola, KV zidar — Ko je delal pri transportu materiala z gradbenim dvigalom, mu je ročica za zapiranje košare pritisnila prst ob cev cevnega odra ter ga poškodovala.
BRANKOVIČ Savo, KV zidar — Delavci so po plohih natovarjali na kamion voziček za kuhanje smole. Ker je rosilo, je bil ploh moker, tako da je vozilo sprednjega dela vozička navkljub zagozdi zdrsnilo po plohu navzdol in udarilo imenovanega po nogi.
TOZD MARIBOR (10 poškodb)
KAN OTI Franjo, PK delavec — Na poti z dela ga je povozil voznik osebnega avtomobila.
FURJAN Stjepan, NK delavec — Pri hoji po gradbišču je stopil na kamen ter si pri tem izvil desno nogo.
PANIČ Ivan KV tesar — Ko je razopaževal stnpniščni podest v višini !,8C m je zgubil ravnotežje, odskočii na tla in se poškodoval.
r,IiHIN Mirko, KV tesar — Pri žaganju lesa na krožni žagi si je poškodovai palec na levi roki.
VEIT Vinko, delovodja — Pri prenašanju pobov je stopil iz zloženega lesa višine 4f’ cm na tla tako nerodno, da si je zlomil na desni nogi polovico stopala.
KUHAR Ignac, KV tesar — S tremi sodelavci je prevažal YU nosilce z japanarjem. Ko so zapeljali preko kamna, so se nosilci, zapeljali naprej in mu pri tem stisnili sredinec leve roke.
BISTRO VIČ Anton, NK delavec — Pri nakladanju žganega apna na tovornjak jc udaril z levo roko po stranici in si izpahnil mezinec.
PAJTAK Ivan PK tesar — Na ooti z dela ga je povozil oziroma zadel avtohladilnik.
ŽITNIK Stanko, KV tesar — Pri premazovaniu betonske plošče z KRAUTOXINO.M mu je razredčilo brizgnilo v levo oko.
KRALJIČ Josip, KV tesar — Pri razopaževanju bot plošč mu je po vetru priletel drobec betona v obraz in oči.
TOZD RAVNE NA KOROŠKEM
(6 poškodb)
ČENANOVIČ Zuhdšja, NK delavec — Pri nakladanju cestnih robnikov mu je stisnilo sredinec desne reke.
DURANEC Ivan, VK tesar — Pri premikanju igličastega dvigala se je prelomil ploh delovnega platoja ter kot vzmet udaril poškodovanega v obraz,
PLESEJ Aiojz, KV zidar — Pri žaganju deske na krožni žagi mu je desko odbilo, nato spodrsnilo tako, da mu je odžagalo vrh prstanca leve roke.
RAMIČ Rasim, PK betoner — Pri potiskanju deske v skobelni stroj mu je spodrsnilo, pri čemer mu je rezilo posnelo vrhnji del sredinca leve roke.
VRAČAR Božo, VKV tesar — Pri premikanju dvigala 500/750 se je na delovnem platoju prelomil ploh ter kot vzmet udaril imenovanega v obraz.
LAKIČ Blago, PK tesar — Pri nabijanju železne zagozde v ročaj kladiva si je poškodoval sredinec desne roke.
TOZD NIZKE GRADNJE
(5 poškodb)
GAJIČ Miladin, strojni ključavničar — Pri dvigovanju jeklenega profila je hotel počistiti prostor pod profilom, vendar je sodelavec železo prej izpustil tako, da si je poškodoval sredinec in prstanec desne roke.
HORVAT Martin, delovodja — Pri postavljanju armature z žerjavom v opaž mu je priletel drobec rje
v levo oko.
PETAK Ivan, VK zidar — Pri igranju nogometa v okviru Gradisovih športnih iger si je poškodoval levo roko.
MARJANOVIČ Cvijetan, PK tesar — Pri zategovanju žice za vezanje opaža je uporabljal zidarsko spojko tako, da si je poškodoval kazalec desne roke.
AL1ČEIIAJIČ Mensur, PK tesar — Pri spuščanju lesenih remenatov je zaradi nepazljivega ravnanja padel in se udaril v zapestje desne roke.
TOZD KO LJUBLJANA
(1 poškodba)
TAKS Ivan, KV kovač — Pri vrtanju. izvrtine 0 21 z ročnim vrtalnim strojem je zgrabilo sveder tako, da je vrtalni stroj zasukalo, pri tem pa je imenovanega zabolelo v levem komolcu in rami.
TOZD KO MARIBOR (— poškodb)
V tem mesecu ni bilo zabeleženih nobenih poškodb.
TOZD ŠKOFJA LOKA (3 poškodbe)
COTAR Franc, NK delavec — Pri vžigu motorne žage mu je padel ročaj z verigo na desno roko in jo porezal,"
ČADEŽ Igor, avtomehanik — Sodelavec je porinil prazen vagonet v sušilnico, pri tem pa je imenovanega vagonet pritisnil na goleno desne noge.
ŠTIMAC Matko, steklar — Pri čiščenju in prekladanju vratnih kril je z levo nogo udaril po robu stolice in se poškodoval.
TOZD OGP LJUBLJANA
(2 poškodbi)
KENDIČ Mehmed, železokrivec — Pri vlaganju armature v opaž nosilca si je zagozdil desno dlan med armaturo, pri čemer si je poškodoval dlan in mezinec.
BEGANOVIČ Hasan, PK betoner — Ko je s sodelavcem razopaževal opaž fasadnega bet. elementa, ga je stranica opaža udarila po stopalu leve noge.
TOZD SPO LJUBLJANA
(1 poškodba)
STAN AR Milan, upravljač TM — Pri nalaganju polnega soda nafte na buldožer je sod zdrsnil in mu pritisnil desno roko.
TOZD ŽELEZOKRIVNICA
(2 poškodbi)
HLUPIČ Milan, KV železokrivec — Ko je prenašal bet. železo ® 22, mu je železna palica padla na stopalo desne noge in mu jo poškodovala.
MERLAK Marijan, VK železokrivec — Ko je delal na krivdnem stroju OMES, je z levo roko držal za železo na stroju, z desno roko pa je vključil stroj. Pri tem mu je stroj poškodoval kazalec leve roko.
TOZD CENTRALNO SKLADIŠČE
(1 poškodba)
KEREC Jože, VK delavec — Pri dviganju železa z žerjavom je stopil na kolobar, pri tem mu je spodrsnilo in padel z 3 m visokega kupa železa.
Bojan Bambič
Gibanje poškodb in bolezni po TOZD v mesecu oktobru 1973
TOZD	Poškodvanih		Dni bolovanja za poškodbe		Bolezni		Zaposlenih
	pri	na	pri	na	štev.	dni	1373	1972
	delu	poti	dela	poti	bolnih	bolov.	
1. Celje	10	4	77	30	88	843	530
2, Jesenice	5	1	55	32	76	349	645
3, Koper	—	—	—	—	19	202	209
4, Ljubljana	6	—	79	25	77	789	504
5. Lj. okolica	2	—	24	23	52	652	417
6, Maribor	8	2	145	52	89	1027	838
7. Ravne	5	—	71	—	40	482	443
8. Nizke gr.	4	1	63	21	24	605	382
9. KO Ljubljana	2	—	13	—	16	139	191
10. KO Maribor	1	—	49	—	26	221	323
11. LIO Sk. Loka	3	—	26	—	20	181	192
12, OGP Ljubljana	1	1	23	31	13	191	200
13 SPO Ljubljana	1	—	18	11	22	231	324
14. Proj. biro Lj.	—	—	—	—	1	3	41
15. Uprava nas. Lj.	—	—	—	—	5	121	34
16. Zelezokrivnica	2	—	50	—	22	168	107
17. Centrala	—	—	—	—	26	133	376
OKTOBER							
1973	SKUPAJ OKTOBER	50	9	693	225	616	6937	5756
1972	SKUPAJ PRIMERJAVA ZA	41	2 CELOTNO		613	80 PODJETJE		593	6242	5219
od 1. 1. do 15. 10. 1973	381	35	6413	1098	5616	63648	5372
od 1. 1. do 15. 10. 1972	288	28	5085	938	4836	53929	5173
Povečanje števila poškodb v mesecu oktobru 1973 proti mesecu oktobru 1972 po TOZD je naslednje: Celje 7, Jesenice 4, Maribor 3, Nizke gradnje 2, Zelezokrivnica 2.
V letu 1973 je doslej v podjetju pri delu 93 več poškodovanih, kakor je bilo v istem času v letu 1972.

^	: JiHi ^
■H
	
	
HHipl



V Slovenj Gradcu imajo delavci od postelje do gradbišča le par korakov
* :mm>4 h
Pravi »BOOM« Gradisovih hal v Celju.
Celjani bodo do spomladi zgradili že preko 40.000 m2 raznih industrijskih in skladiščnih hal tipa »Gradis« (objekti — Javna skladišča, EMO, Slovenijales, Etol, Toper, Kovinotehna).
Na posnetku je objekt javnih skladišč.
Tudi Gradis na obrtnem sejmu v Celju. Celjska enota se je letos prvič udeležila že tradicionalnega VI. sejma obrti. Na sejmu se je predstavila s slikovnim prikazom objektov, katere gradi oz. so bili zgrajeni na (Celjskem področju v zadnjih letih	.--Tir-s.
Otvoritev skladišča »Slovenijales« v Celju.	....
V oktobru je bila v Celju svečana otvoritev hale Slovenijales (skladišče polfinalnih izdelkov), katero je zgradila celjska enota.

Tretji blok na Javorniku, ki bo imel 180 stanovanj, bo koncem prihodnje leto
Vsi dobro poznamo naše dekle, ki podira uspešno keglje na vaznih tekmovanjih. To je Lojzka Lešnik, katero pa smo zadnjič srečali na njenem delovnem mestu in ne pri kegljih. Tam srno tudi malo pokramljali z njo, čeprav je bil ravno čas kosila in dela je imela dovolj že z lonci, nakar smo še mi delali gnečo okoli nje. Srečali smo jo namreč v menzi na gradbišču v Novih Jaršah.
— Koliko časa ste že tukaj?
— Prišla sem pred štirimi meseci, prej pa sem bila na centrali.
— In kje vam je bolj všeč?
— Tukaj v Zalogu, se mi zdi prijetnejše Pa ne pravim to zato, ker sem sedaj pač luka j, ampak ker še res bolje počutim tu na gradbišču.
— Kakšen pa je vaš delovni čas7
— i 4 m od 8. ure dopoldne do 16. ure po mldne.
— Ker vemo. da svoje kegljanje jemljete resno, nas zanima, kdaj potem hodite na treninge?
— Hodim dvakrat na teden — v sredo in ičetrtek, seveda po službi. Je precej naporno, še posebej sedaj, ko hodim tudi v večerno šolo. Ampak končno se pa le da vse urediti.
Kilometrina
1,30 din?
Komisija za presojo samoupravnih sporazumov je na svoji zadnji seji predlagala povišanje kilometrine do višine 1,30 din za prevoženi kilometer. Komisija predlaga lak obračun že od 1. novembra 1973 dalje. Predlog bo verjetno sprejet, saj komisija potrebuje le pismeno izjavo o soglasju večine podpisnic zaradi spremembe sporazuma in vpisa v register.
Stanovanjska baraka v Slovenski Bistrici
V Slovenj Gradcu bo zrasla nova blagovna hiša, ki jo gradimo za Namo
Naši vijaki pišejo
Spoštovani urednik1
Ker sem na odsluženju vojaškega roka, vas prosim, če mi lahko pošiljate naš vestnik tudi k vojakom. Istočasno pozdravljam svojega šefa ing. Kohneta, mojstra Braneta in Blaža ter vse ostale na Zelezokrivni-ci, posebno pa Novakovič Hladu in Ferida.
Prisrčne pozdrave vsem Gradisov-cem.
mornar Ili j a Nikolič V. p. 1159/91 B VE-5
52002 Pula
Ilija Nikolič