POKRAJINSKA ZAKONODAJA PRIPRAVLJENA ZA OBRAVNAVO NA LOKALNI RAVNI Strokovna skupina Državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje je konec 2020 zakljucila z delom. Kot koordinator projekta se Državni svet v zakljucni fazi osredotoca na dialog z lokalnimi skupnostmi in sodeluje v razpravah. Predstavitve osnutkov nove zakonodaje so se pricele januarja 2021, Državni svet pa je pozval vse obcinske svete, da se do predlaganih osnutkov opredelijo do 1. julija 2021. stran 12-13 POTRIDESETIHLETIH SAMOSTOJNOSTIJENAPOCILCAS, DASEUTRDIMOKOT NAROD ENOTNOSTIINPOVEZOVANJA Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, stran 3 VETO PONOVNO USTAVIL NOVELO O TONAŽI Državni svet je na 19. izredni seji soglasno izglasoval odložilni veto na novelo o davku na tonažo, ki ga poslanci vnovic niso potrdili. stran 6 POZIV K UMIRITVI POLITICNIH STRASTI V CASU EPIDEMIJE Za vsako demokracijo je znacilen obstoj razlicnih mnenj, a si je treba prizadevati, da se ta izmenjujejo na spoštljiv in dostojanstven nacin. stran 9 POKLON KULTURI Z ŽLAHTNIM IZBOROM PREŠERNOVIH MISLI Državni svetniki so z javnostjo delili svoja razmišljanja, vtise in verze našega najvecjega poeta Franceta Prešerna. stran 13 BILTEN DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE / ISSN 1854-9489 / ŠTEVILKA 1-2 / LETO XVI / FEBRUAR 2021 IZ DELA DRŽAVNEGA SVETA ZAKONODAJNA POBUDA Državni svet je uspel s predlogom spremembe Zakona o pacientovih pravicah, s katerim se poenostavljajo postopki za izvajalce zdravstvenih storitev na primarni ravni. stran 5 Državni zbor je na 20. seji sprejel s strani Državnega sveta predlagano novelo Zakona o ukrepih na podrocju plac in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, in z njo bistveno pripomogel k uskladitvi pokojnin v višini dveh odstotkov. stran 5 Državni svet je uspel s predlogom novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki zagotovlja višjo stopnjo socialne varnosti staršem, ki delajo krajši delovni cas zaradi varstva otrok. stran 5 ODLOŽILNI VETO Razlogom Državnega sveta za zavrnitev novele o davku na tonažo so pritrdili tudi poslanci Državnega zbora, ki zakona ob vnovicnem glasovanju niso sprejeli. stran 6 ZAHTEVA ZA OCENO USTAVNOSTI Državni svet je sprejel zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o fiskalnem pravilu z obrazložitvijo, da sedanja ureditev zmanjšuje ucinkovitost sistema zdravstvenega varstva in znižuje dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe. stran 7 PARLAMENTARNA PREISKAVA Državni svet je sprožil zahtevo po parlamentarni preiskavi, ki Državnemu zboru ponuja možnost, da ugotovi, ali res prihaja do vplivanja nosilcev javnih funkcij na pravosodje. Ustavno sodišce je razveljavilo akt o odre­ditvi preiskave, kolikor se ta nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odlocitev. stran 7 MNENJA NOTRANJA POLITIKA Državni svetniki so pozvali vse politicne stranke, da si v casu trajanja epidemije covid-19 prizadevajo za medsebojno spoštovanje, sodelovanje in umiritev politicnih sporov. stran 9 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO VARSTVO Pri obravnavi porocila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za 2019 je Državni svet opozoril na socialni dialog in postopno prilagajanje pogojev za starostno upokojevanje. stran 9 LOKALNA SAMOUPRAVA Zahteve in pricakovanja lastnikov zemljišc so vse višja, cemur obcine niso sposobne slediti. Državne svetnike je zanimalo, ali bo potrebna ponovna zakonodajna pobuda Državnega sveta. stran 9 KULTURA IN ZNANOST Državni svetniki so vlado opozorili na neambicioznost pri doseganju strateških ciljev, ko gre za znanost in kulturo in pozvali k odmiku od podcenjujocega odnosa do kulture in znanosti. stran 10 KMETIJSTVO Državni svet je podprl predlog Zakona o zagotavljanju zemljišc za izva­janje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s podrocja kmetijstva in gozdarstva, ki bo prispeval k boljšemu izobraževanju za samooskrbo. stran 10 AKTUALNO OSNUTKI NOVE POKRAJINSKE ZAKONODAJE V OBRAVNAVO OBCINSKIM SVETOM Z namenom, da bi bili zakonodajni predlogi deležni cim širšega družbenega konsenza in podpore lokalnih skupnosti, je Državni svet pozval vse obcinske svete, da se do predlaganih osnutkov opredelijo. stran 12-13 S POSVETOV ODKRITO O RAZVOJNIH POTREBAH KOHEZIJSKE REGIJE ZAHOD Sloveniji se v novem programskem obdobju 2021-2027 obeta vec sredstev iz evropskega proracuna, a bi lahko zahodnemu statisticnemu delu države pripadlo manj sredstev. stran 14 PRI INVESTICIJAH V SLOVENSKO VOJSKO POUDAREK STROKI Državni svet je podprl Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Z uresnicevanjem zakona se bo lahko vsaj delno nadoknadilo zamujeno in posodobilo opremo. stran 15 MNENJA KOMSIJ KMETIJSTVO O alarmantnem stanju v kmetijstvu so clani pristojne komisije razprav­ljali na srecanju s predstavniki ministrstva in zbornic ter družinskega vinarstva. stran 16 OKOLJE IN PROSTOR Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je ob podpori noveli Zakona o varstvu okolja opozorila na nujno trajno ureditev na podrocju kopicenja odpadne embalaže. stran 16 CIVILNA DRUŽBA PLAKETE PROSTOVOLJCEM 2020 Cetudi najzaslužnejših društvenih delavcev Državni svet ni mogel pova­biti na srecanje in podelitev plaket, je kljub temu razglasil 14 najzasluž­nejših prostovoljcev, ki so jih predlagali državni svetniki in organizacije civilne družbe. stran 21 POTRIDESETIHLETIH SAMOSTOJNOSTIJENAPOCILCAS, DASEUTRDIMOKOT NAROD ENOTNOSTIINPOVEZOVANJA Spoštovani, vse kaže, da se luc na koncu tunela vse bolj sveti in da bomo s skupnimi mocmi le zajezili drugi val epidemije novega koronavirusa. Po tridesetih letih slovenske samostojnosti je napocil cas, da se utrdimo tudi kot narod enotnosti in povezovanja. Živeti v miru, blaginji, moder-ni in sodobni družbi - nekaj, kar smo vsa ta desetletja jemali kot gotovo dejstvo, se danes v luci izrednih razmer epidemije zdi nekaj povsem drugega. Preizkušnje, ki nam jih je prinesel na pot izbruh tega zahrbtnega in nevar­nega virusa, so podobne so bili v tem casu izjemno in obcinskih svetnikov so prazniku namenili poslanico vojnim razmeram. Za nami aktivni, mnogi so namrec spodbudni in prav to je dobra posebne vrste. Prešernov so grozljivo težki meseci, kjer mocno vpeti tudi v svojih popotnica, da projekt ne le svetovljanski uvid v družbene smo dnevno preizkušali svojo lokalnih okoljih, sindikalnih izpeljemo do konca, temvec razmere takratnega in clovecnost, potrpežljivost, združenjih in drugih sta-ga oblikujemo od spodaj prihajajocega casa je izjemen odgovornost, stisko in strah, novskih asociacijah. Prav zato navzgor. Državni svet bo in cudežno aktualen še odtujenost, izgubo najbližjih... smo ves cas bedeli nad pre-sledil priporocilom iz lokalnih dandanes. Ni nakljucje, da Bolezen covid-19 je prodrla dlaganimi paketi ukrepov za okolij, hkrati pa bo v sodelo-mu Slovenci dolgujemo v naše najbolj intimne pore zajezitev in omilitev posledic vanju z resornimi ministrstvi veliko za to, da smo se lahko in vesel ter ponosen sem, korona krize in konstruktivno iskal odgovore na vprašanja o realizirali kot narod s svojo da nam jo je uspelo zajeziti sodelovali s predlogi, kritiko tem, zakaj, kdaj in na kakšen državo, ki bo letos praznovala do te mere, da se lahko in pohitrenim odlocanjem nacin Slovenija tudi dejansko trideseti jubilej. Njegova svo­znova zažene javno življenje. prav z namenom, da pomoci uvede drugi nivo lokalne sa-bodomiselnost, naprednost, Seveda to ne bo šlo cez noc, cim prej dosežejo upravicen-mouprave, ki si ga je zacrtala brazgotine so globoke in cas kriticnost in drznost nas celjenja bo trajal najmanj ce, tako ranljive državljane že ob nastanku pred slabimi navdihujejo in vsakic znova kot prizadeto gospodarstvo. tridesetimi leti. Ce kdaj, je leto dni. Pa vendar je ta navdušujejo. Kultura dialoga, V želji, da bodo imele lokalne prav danes pravi trenutek, da bitka dobljena po osebni ostrina misli in odprto srce so skupnosti dovolj casa, da pokrajinam namenimo širšo zaslugi vsakogar izmed nas. odlike, zaradi katerih bomo pripravijo poglobljene odzive pozornost ter jih osvetlimo s Hvala vam, da ste kljub veliki izšli iz krize kot dostojanstveni na obsežen osnutek pokrajin-kar se da širokimi pogledi ne meri dvoma in kriticnosti v zmagovalci. In ni je boljše ske zakonodaje, smo zaradi le politike temvec tudi stroke, posamezne ukrepe pokazali poti do odlik, kot so verzi toliko modrosti in zaupanja, izrednih razmer podaljšali gospodarstva, civilne družbe našega najvecjega poeta: da smo lahko kot skupnost javno razpravo na obcinskih in drugih delujocih državnih »Kdor jih bere, vsak drugaci prešli v tako željno pricakova-svetih vse do 1. julija letos. podsistemov. pesmi moje sodi«. Pa še kako no svetlo fazo. Ceprav nam je Ceprav so pogledi na bodoce Mogoce bi bilo na mestu, da zelo prav ima, mar ne? epidemija preprecila številne pokrajine razlicni, je želja po tokratni uvodnik zakljucim nacrtovane aktivnosti, smo se nujnosti njihove uvedbe zlasti v duhu manire našega Alojz Kovšca, v Državnem svetu uspešno z vidika vecje decentralizacije pesniškega velikana dr. predsednik Državnega prilagodili na nove razmere, in skladnejšega regionalnega Franceta Prešerna, ki so mu sveta zlasti z delom na daljavo. razvoja skupna vsem. Odzivi državne svetnice in svetniki Državne svetnice in svetniki županov, obcinskih vodstev ob nedavnem kulturnem COVID-19 SPODBUDIL UPORABO TEHNOLOGIJE PRI ODLOCANJU DRŽAVNEGA SVETA Državni svet je že v prvem valu epidemije sprejel sklep o nacinu dela v casu covid-19. Na tej podlagi seje Državnega sveta in njegovih komisij, kolegija in interesnih skupin potekajo v obliki videokonferenc. Za izvedbo sej na daljavo je Državni svet sprva upora­bljal program Cisco Webex, od druge polovice leta 2020 pa se za namene plenarnih sej uporablja konferenc­no-glasovalni sistem za oddaljeno sodelovanje in tudi oddaljeno glasovanje. Pospešeno sprejemanje interventne zakonodaje Državni svet je ob sprejemanju interventne zakonodaje za odpravo posledic epidemije ravnal v konstruktivnem duhu in postopke sprejemanja in uveljavljanja vseh - do sedaj že osmih - interventnih pa-ketov zakonodaje skrajšal za teden dni. To možnost je uzakonil Državni zbor v popravkih Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki je dolocil, da se lahko interventni zakoni, ob vnaprejšnji odpovedi veta Državnega sveta, razglasijo takoj. Z možnostjo videokonfe­rencnega sistema delovanja se je zlasti v drugem pandemicnem valu že odvila tudi vrsta mednaro­dnih konferenc in zasedanj delovnih teles ter organov Evropskega parlamenta in drugih institucij, na katerih so sodelovali državni svetniki. Kljub izrednim razmeram dobra statistika dela Državni svet je v tretjem letu VI. sklica na sejah obravnaval skupno 145 zadev, od tega 43 zadev s podrocja ustavnih pristojno­sti. Posebej uspešen je bil z zakonodajnimi pobudami. V letu 2020 je Državni zbor sprejel kar štiri zakonodajne iniciative Državnega sveta, v celotnem trenutnem VI. mandatu pa devet zakono­dajnih iniciativ, za katere se je v zakonodajnem postopku izkazalo, da se z njimi rešuje konkretne probleme in da so slednje tako vsebinsko kot nomotehnicno ustrezne, zaradi cesar so med poslanci Državnega zbora prejele precejšnjo podporo. Državni svet je bil v letu 2020 uspešen tudi z odložilnim vetom na Zakon o davku na tonažo, ki ga poslanci ob vnovicnem glasovanju niso ponovno potrdili. FRANJO NARALOCNIK NOVI PREDSTAVNIK LOKALNIH INTERESOV 6. VOLILNE ENOTE Izziv mi je priprava pokrajinske zakonodaje in umestitev naših obcin v pokrajino, priprava strateškega nacrta za obdobje 2021-2027 in skupnega nastopa pri oblikovanju premogovne regije. Ena najpomembnejših stvari je izgradnja tretje razvojne osi. Franjo Naralocnik, državni svetnik Franjo Naralocnik je bil v Državni svet izvoljen na nadomestnih volitvah in na 34. seji potrjen za predstavni­ka lokalnih interesov 6. volilne enote s sedežem v Velenju. Je clan Interesne skupine lokalnih interesov, Komisije za državno ureditev ter Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Od leta 2010 opravlja tretji mandat funkcijo župana obcine Ljubno. Bil je tudi prvi predsednik združene Lokalne akcijske skupine Zgornje Savinjske in Šaleške doline in podpredsednik ter clan izvršnega odbora Mednarodne splavarske zveze. Med drugim je vojni veteran, krvodajalec, flosar, pevec, gasilec, planinec, ribic, kolesar, bivši smucarski skakalec, smucar, motorist ... NOVELA Z DIGITALIZACIJO POVECUJE UCINKOVITOST ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Državni svet je na 32. seji sprejel zakonodajno pobudo o spremembah Zakona o pacientovih pravicah, ki jo je v obravnavo predložil državni svetnik mag. Peter Požun in ga je Državni zbor na 48. izredni seji sprejel. Z novelo se poenostavljajo postopki za izvajalce zdravstvenih storitev na primarni ravni in tudi postopki za paciente. Gre za droben, a pomemben korak k razbremenitvi timov družinske medicine. mag. Peter Požun, državni svetnik Pobuda za sprejem zakon­ske novele je bila vložena na predlog predstavnikov stroke družinske medicine z Medicinske fakultete UL in Združenja zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu. Novela povecuje ucinkovitost delovanja zdravstvenega sistema, tudi s pomocjo digitalizacije, in razbremenjuje zdravnike na primarni ravni, med drugim z vodenjem podatkov v elektronski narocilni knjigi in ne v fizicni obliki, kar sicer in-formacijski sistem izvajalcev zdravstvenih dejavnosti že omogoca. Prav tako bodo izvajalci nekaterih zdravstve­nih storitev (npr. v ambu­lantah družinske medicine) v narocilno knjigo vpisovali le podatke, ki so nujni. Po drugi strani se podaljšuje cas, v katerem morajo pacienti predložiti napotnico izvajalcu zdravstvene storitve. Cas za predložitev napotnice v nujnih primerih sicer ostaja enak. DRŽAVNI SVET PRIPOMOGEL K DECEMBRSKI IZREDNI USKLADITVI POKOJNIN Državni zbor je na 20. seji sprejel novelo o ukrepih na podrocju plac in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, ki ga je v obravna­vo poslal Državni svet na pobudo skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Šumenjakom in z iniciativo bistveno pripomogel k izredni uskladitvi pokojnin v višini dveh odstotkov. Prejšnja ureditev je dolocala pogoje za uskladitev v nominalnem znesku in ne v odstotkih, kar ne bi ohranjanjalo realne vrednosti pokojnin. POMEMBEN PRISPEVEK K DODATNI ZAŠCITI RANLJIVIH SKUPIN ZAPOSLENIH Državni svet je na 30. seji na pobudo državnega svetnika Ladislava Rožica dolocil besedilo novele o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki bi zagotovila višjo stopnjo socialne varnosti staršem, ki delajo krajši delovni cas zaradi varstva otrok. Poslanci so na 21. seji zakon sprejeli. Pred tem so bili starši s skrajšanim delovnim casom zaradi nacina obracunavanja prispevkov za socialno varnost prikrajšani zaradi nižjih prejemkov iz naslova dela in tudi zaradi nižje pokojninske osnove. POBUDA ZA ODPRAVO NEENAKOSTI ZAVAROVANCEV S TELESNIMI OKVARAMI Državni svet je na 32. seji na pobudo državnega svetnika Danijela Kastelica dolocil besedilo novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bi odpravila neenakost med zavarovanci, ko gre za ureditev nadomestil za telesne okvare. Posameznikom, ki se v življenju poleg zmanjšane zmožnosti za delo soocajo tudi s povecanimi življenjskimi stroški, bo s tem vsaj deloma olajšano njihovo vsakodnevno preživljanje. Danijel Kastelic, državni svetnik Zakonodajalec je ob osebam, katerih telesna ki imajo telesno okvaro, zato je neenakopravnost sprejetju zakona leta 2012 okvara je nastala izven dela, ki je nastala kot posledica še toliko vecja. Skladno navedel, da bo to podrocje ponovno omogociti dostop bolezni ali poškodbe izven s tem predlog zakona uredil v podrocni zakonoda- do pravice do invalidnine, dela pred 1. 1. 2013, in predvideva spremembo ji, do cesar pa do danes še ni prišlo. S spremembo ki je po 1. 1. 2013 niso mogli vec pridobiti. Še tistimi, ki jim je iz enakih razlogov nastala telesna prehodnih dolocb zakona in koncno uresnicitev pravice prehodnih dolocb Zakona pomembnejši cilj novele okvara po tem datumu. do nadomestila za telesne o pokojninskem in invalid- zakona pa je odpraviti ne- Pri teh osebah namrec ni okvare za vse dejanske skem zavarovanju se želi enakost med zavarovanci, nobene osebne razlike, upravicence. POSLANCI ŽE VDRUGIC PRITRDILI SVETNIKOM GLEDE ZAKONA O TONAŽI Državni svet je na 19. izredni seji soglasno izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o davku na tonažo. Državni zbor tudi tokrat zakona ni ponovno izglasovaL, in sicer je za potrditev glasovalo le 17 poslancev, proti pa 41. Zakon ne naslavlja bistvene vsebine, ki bi dolgorocno lahko zagotovila obstoj slovenskega ladjarstva... Branko Tomažic, državni svetnik Kot je izpostavila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažicem, ki je podala predlog odložilnega veta, ostaja v zakonu nerešenih vrsto vprašanj, na katera je Državni svet že opozoril ob odložilnem vetu pred letom dni, in sicer da ni ustreznih varovalk, ki bi preprecevale zlorabe sheme državnih pomoci ter da zakon omogoca davcnemu ne­placniku prenos dejavnosti na bypass podjetja brez da bi predhodno poravnal zapadle zakonsko dolocene davcne obveznosti. Prav tako zakon ustvarja pogoje, da bodo državno pomoc lahko prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, Slovenija pa bo dokoncno izgubila svojega ladjarja, kar bo imelo hude posledice za naše ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišce, mor­narico, pomorsko policijo in celotno primorsko regijo, kar vse je tudi v nasprotju s strateškimi dokumenti o pomorski usmeritvi naše države v prihodnosti. DELNA RAZVELJAVITEV AKTA O ODREDITVI PARLAMENTARNE PREISKAVE Ustavno sodišce je razveljavilo akt o odreditvi preiskave v zadevi Kangler, kolikor se ta nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odlocitev. Državni zbor je julija 2019 na pobudo Državnega sveta ustanovil preiskovalno komisijo, ki bi ugotavljala politicno odgovornost vpletenih v kazenski pregon nekdanjega mariborskega župana in bivšega državnega svetnika Franca Kanglerja, ter domnevne zlorabe pri njegovem pregonu. Državni svet je preiskavo zahteval na podlagi vec kot dvajset kazenskih postopkov, ki so se vsi koncali v korist Franca Kanglerja. Preiskovalna komisija naj bi poleg preiskave suma kršitev clovekovih pravic v postopkih presojala tudi o zakonitosti upravljanja in vodenja dolocenih evidenc policije. Ustavno sodišce je presodilo, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. V komentarju je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca izpostavil, da takšna odlocitev Ustavnega sodišca dejansko onemogoca, da bi Državni zbor v okviru svoje zakonodajne pristojnosti preucil, ali obstajajo kakšni nedopustni pritiski oz. vplivi na sodstvo in/ali posamezne sodnike ter da na podlagi svojih ugotovitev sprejme ustrezne ukrepe za njihovo zašcito, kar širše gledano negativno vpliva na spoštovanje nacela vladavine prava, pravno varnost in pravico vsakogar, da o njegovih pra­vicah in obveznostih ter o obtožbah proti njemu odloca neodvisno in nepristransko sodišce. Tako se zastavlja vprašanje, ali je Ustavno sodišce s sprejeto odlocitvijo izpolnilo svoje poslanstvo varuha ustavnosti ali pa je celo odprlo Pandorino skrinjico teorij zarote. AKTUALNA UREDITEV ZNIŽUJE DOSTOP DO KAKOVOSTNE ZDRAVSTVENE OSKRBE Državni svet je na 32. seji sprejel zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o fiskalnem pravilu z obrazložitvijo, da sedanja ureditev zmanjšuje ucinkovitost sistema zdravstvenega varstva in znižuje dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe. Pobudnik zahteve mag. Peter Požun je poudaril, da je zdravstvena blagajna avtonomna in ni vezana na proracun države. Vanjo se stekajo sredstva prispevkov iz plac strogo namensko za izvajanje zdravstvenih storitev takrat, ko jih ljudje potrebujejo. Ker odlok za pripravo proracunov sektorja država, v katerega je na podlagi izpodbijane dolocbe vkljucen tudi ZZZS, omejuje najvišjo stopnjo porabe sredstev v zdravstveni blagajni se dogaja, da za placilo zdravstvenih storitev ni mogoce koristiti vseh zbranih sredstev, zaradi cesar mnogi državljani nimajo dostopa do zdravstvenega varstva v skladu s stopnjo nujnosti. POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O LEKARNIŠTVU DOBILA EPILOG Državni svet je konec V. mandata podal pobudo za oceno ustavnosti Zakona o lekarniški dejavnosti v clenu, ki doloca, da je v primerih, ko je bila koncesija podeljena pred zacetkom veljave Zakona o javno-zasebnem partnerstvu »obcini kot koncedentu posredno in ne izrecno naložena samo obveznost, naj bi po uradni dolžnosti izdal odlocbo, s katero se koncesija, ki je bila podeljena zasebnemu zdravstvenemu delavcu za nedolocen cas, prav tako za nedolocen cas prenese na gospodarsko družbo«. Ker je šlo za presojo istih vprašanj, kot jih je zajemala zahteva za presojo ustavnosti s strani Obcine Tolmin (zastopnik je bil takratni državni svetnik Uroš Brežan), in jo je Ustavno sodišce vodilo pod opr. številko U-I-166/17, je sodišce zahtevo Državnega sveta zavrglo, a za navedeno zadevo pod isto opravilno številko presodilo, da gre za neskladje z Ustavo Republike Slovenije. PREDSEDNIK VLADE V DRŽAVNEM SVETU O FINANCNEM OKVIRU 2021–2027 Premier Janez Janša je državnim svetnikom predstavil stališca Vlade Republike Slovenije o Vecletnem financnem okviru EU 2021–2027 in svežnju za okrevanje. Prva prioriteta vlade je, poleg priprave vseh formalnih podlag za crpanje evropskih sredstev, odprava nepotrebnih birokratskih ovir. Od tega bo odvisnih vec kot 10 milijard sredstev. Državni svetniki so premierju med drugim pritrdili glede potrebe odpravljanja administrativnih ovir. Foto: Kabinet predsednika vlade Dana nam je možnost, od nas pa je odvisno, kako uspešni bomo. Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije Ta denar ni gotovo dejstvo, ampak ga bomo morali zaslužiti. Igor Antauer, državni svetnik Preprican sem, da se je Slovenija dobro izpogajala. Davorin Tercon, državni svetnik Pri svežnju za obnovo gre za enega najpomembnej­ših dokumentov Evropske unije. Za našo državo je na voljo dalec najvec evrop­skih investicijskih sredstev do zdaj, pri cemer so za porabo na voljo le tri leta. V prihodnjih sedmih letih lahko iz celotnega svežnja racunamo na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Dozdajšnje stanje na podrocju crpanja evropskih sredstev ni bilo najboljše tudi zaradi sodne prakse, ki omogoca neutemeljeno zaviranje pomembnih naložb in s pocasnim odlocanjem dodatno upocasnjuje postopke. Država je imela v pretekli financni perspektivi 2014-2020 na voljo nekaj vec kot 3 milijarde evrov, vendar ni vseh izkoristila. Še vec, nekateri projekti so bili pripravljeni, a so ostali neuresniceni. Nacionalni nacrt za okreva­nje in odpornost bo vse­boval strukturne reforme in investicije po sektorjih. Prioritete so digitalno zeleno, vecja produktivnost, trg dela, izobraževanje in spretnosti, raziskave in razvoj, sociala in zdravje, pri cemer se želi uravnoteženo in trajnostno okrevanje po epidemiji, podpora pa se namenja predvsem zeleni in digitalni preobrazbi ter kre­pitvi zdravstvenih sistemov. V Sloveniji potrebujemo zelo resno dogradnjo zdravstvenih sistemov, ki so med epidemijo pokali po šivih. Vlada je ustanovila dve delovni skupini, ki bosta ažurno in sproti preverjali težave, ovire in zaplete glede crpanja evropskih sredstev. Trenutne ovire, ki so jih zaznali v delovnih skupinah zato da stvari ne tecejo in jih je treba prioritetno odpraviti, so povezane z zakonodajo in s sodno prakso. Postopki na sodišcih se pogosto vracajo na zacetek, kar pomeni še dodatno izgubljeno leto. Ceprav so možnosti porabe sredstev vnaprej dolocene, so cilji Slovenije skladni s cilji Evropske komisije. Evropska unija bi bila po mnenju premierja brez ustreznega ukrepanja danes v bistveno slabšem stanju. PREDSTAVITEV PORTUGALSKEGA PREDSEDOVANJA SVETU EVROPSKE UNIJE Odpravnica poslov Veleposlaništva Republike Portugalske Luísa Maria Marques Pais dos Santos Lowe je na 36. seji predstavila prednostne naloge Portugalske, ki v prvi polovici 2021 predse­duje svetu EU pod geslom »Cas je za ukrepanje: za pošteno, zeleno in digitalno okrevanje«. Prednostna naloga je tudi krepitev soci­alnega stebra in strateške avtonomije EU. Portugalsko predsedstvo bo spodbujalo usklajevanje evropskega odziva na covid-19, da bi cim bolj zmanjšali posledice za življenje državljanov ter zašcitili pravilno delovanje enotnega trga. DRŽAVNI SVET POZVAL K UMIRITVI POLITICNIH STRASTI V CASU EPIDEMIJE Podobno kot med zadnjo slovensko vojno, ko so vse politicne stranke v težkih casih konstruktivno sodelovale, bi bilo v casu, ko so po cloveških žrtvah razmere hujše kot v vojni, primerno, da tako pozicija kot opozicija pri obvladovanju epidemije covid-19 združita sile in opustita politicno motivirane enostranske poteze. Za vsako demokracijo je znacilen obstoj razlicnih mnenj, a si je treba prizadevati, da se ta izmenjujejo na spoštljiv in dostojanstven nacin. Predsednik republike, Vlada Republike Slovenije, Državni zbor in vse politicne stranke naj si v casu trajanja epidemije covid-19 prizadevajo za medsebojno spoštovanje, sodelovanje in umiritev politicnih sporov. Pobudo je podala Interesna sodelovati ter si prizadevati in žaljivim besedam in zaradi pandemije izrednih skupina negospodarskih za medsebojno strpnost in medsebojnemu obtoževanju razsežnosti številni umirajo, dejavnosti s ciljem, da bi socutje do vseh tistih, ki v pripadnikov in podpornikov ko zbolevamo ali žalujemo se politika v casu drugega teh razmerah najbolj trpijo. razlicnih politicnih strank, za preminulimi svojci in vala epidemije pricela Ne glede na krute podatke kar kaže tudi na pomanj- prijatelji, je zaradi clovec­ vesti odgovorno, umirila in stisko ljudi, smo v javnem kanje pietete do umrlih nosti in naših vrednot treba politicna nesoglasja in zacela prostoru žal prica ostrim in socutja do soljudi. Ko politicne konflikte umiriti. DEMOGRAFSKE SPREMEMBE ZAHTEVAJO DIALOG Pri obravnavi porocila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za 2019 je Državni svet ocenil, da je uspešnost v veliki meri povezana z uspešnostjo našega gospodarstva. Na vsebino in na vzdržnost sistema pokoj­ninskega zavarovanja v prihodnje bodo vplivali zaskrbljujoci demografski trendi, kot sta nizka stopnja rodnosti in nizek delež aktivne delovne sile. Posledicno gre pospešiti socialni dialog, pri cemer se na dolgi rok verjetno ne bo dalo izogniti postopnemu prilagajanju pogojev za starostno upokojitev tako z vidika zahtev glede dosežene pokojninskega dobe kot tudi najnižje starostne meje za upokojitev. IZOBRAŽEVANJE ZA VECJO SAMOOSKRBO V DRŽAVI Državni svet je podprl predlog Zakona o zagotavljanju zemljišc za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s podrocja kmetijstva in gozdarstva. S 600 ha kmetijskih in 500 ha gozdnih zemljišc bi po novem upravljali javni izobraževalni in raziskovalni zavodi srednješolskega, višješolskega, visokošolskega izobraže­vanja in raziskovanja s podrocja kmetijstva in gozdarstva. Le z ustreznim vzgojno-izobraževalnim delom je mogoce oblikovati uceco se populacijo, ki se bo sposobna prilagajati spremembam in uspešno konkurirati množicno pridelani hrani ter prispevati k vecji samooskrbi v Sloveniji. POSPEŠITI HITROST CRPANJA EVROPSKIH SREDSTEV Proracunske dokumente za 2021 in 2022 so državni svetniki pospremili s pripombo, da moramo izboljšati hitrost in ucin­kovitost crpanja evropskih sredstev. Kljub zaskrbljenosti, ko gre za naš dolg, pa je zadolževanje za financiranje ukrepov za omilitev posledic covid-19 upraviceno. Obenem so vlado opozorili na neambicioznost pri doseganju strateških ciljev, ko gre za znanost in kulturo, in pozvali k razmisleku, da je pandemija lahko tudi priložnost za drugacen fokus in odmik od podcenjujocega odnosa do kulture in znanosti, ter za afirmativno spoznanje, da je vlaganje vanju investicija v prihodnost z multiplikativnimi in trajnimi ucinki. PRIPOMBE K POROCILU INŠPEKTORATA ZA DELO Državni svet je ob obravnavi porocila inšpektorata med drugim izpostavil kršitve glede evidentiranja delovnega casa in na podrocju placila za delo, posebej glede obracuna minimalne place. Ponovno je opozoril na pomanjkanje oza­vešcanja ter preventivnega ukrepanja na podrocju varnosti in zdravja pri delu. Kot posebej problematicno je izpostavil medicino dela, kjer so se v 2020 najvecji problemi pokazali v casu epidemije covid-19. Navodila glede preventivnih ukrepov v prvem valu epidemije s strani medicinske stroke so bila nejasna, neenotna ter premalo konkretna. INVALIDI Z ZAPOSLITVIJO DO DOSTOJNIH PREJEMKOV Državni svet je podprl dopolnjeno novelo Zakona o zapo­slitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in izpostavil nujnost, da se invalidom na razlicne možne nacine zagotovi dostojne prejemke, bodisi v okviru zaposlitvene rehabilita­cije bodisi v okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in s slednjim povezanih dodatkov. Ucinkovita in hitro dostopna zaposlitvena rehabilitacija lahko v bistveni meri pripomore, da se invalid, ki je za doloceno obdobje iztrgan iz normalnega življenja in delovnega procesa, hitreje vrne v delovno okolje, kar lahko pripomore k hitrejšemu okrevanju ter obcutku koristnosti. BO ZAKON ŠE DODATNO OBREMENIL JAVNA PODJETJA? Državni svet je ob podpori noveli Zakona o gospodarskih družbah predlagal razmislek o crtanju clena, ki doloca subjekte javnega interesa. Le-ti so namrec postale tudi nekatere družbe z vecinskim lastniškim deležem države ali obcine. Slovenija je dolocilo, ki ureja revidiranje, razširila na vse družbe v državni ali obcinski lasti. S tem je v naš pravni red vneseno dolocilo, ki ga evropska direktiva ne zahteva, posledicno pa povecuje birokratska in financna bremena za obcinska in državna podjetja, ki bodo dolžna obvezno imenovati revizijsko komisijo, kar pomeni dodaten nadzor. PRI FINANCIRANJU UPOŠTEVATI RAZNOLIKOST OBCIN Državni svet je podprl dopolnjen predlog Zakona o financni razbremenitvi obcin, ki je upošteval dolgoletna opozorila Državnega sveta o financni podhranjenosti lokalne samouprave in zniževanju primerne porabe za financiranje zakonskih nalog. Predlagal je, da bi pri iskanju rešitev za normalno financiranje lokalne samouprave naslovili tudi vprašanje raznolikosti obcin in posledicno s primernimi mehanizmi v okviru reforme sistema financira­nja upoštevali njihove razlicne razvojne potrebe in specifike (npr. narašcanje števila prebivalstva ali odseljevanje, obmejne obcine...). DRŽAVNI SVET IN VARUH CLOVEKOVIH PRAVIC S POZIVOM K UKREPANJU Ob seznanitvi s porocilom Varuha clovekovih pravic za leto 2019 je Državni svet izpostavil tudi vec let ponavljajoca se priporocila za cimprejšnjo ureditev lastništva vseh kategoriziranih cest, ki potekajo po zasebnih zemljišcih. Na dolžnost ureditve te problematike opozarja tudi Ustavno sodišce, ki od leta 2011 praviloma sodi v korist lastnikov zemljišc. Tako Varuh clovekovih pravic kot Državni svet sta pozvala vlado k izvedbi konkretnih ukrepov. Državni svet se je v letu kategoriziranih obcinskih in 2020 na vlado obrnil kar državnih cest, ki potekajo dvakrat. Prvic z vprašanjem preko zasebnih zemljišc, ali, kdaj in na kakšen drugic pa s pobudo, da se za nacin se nacrtuje celovita ta namen ustanovi posebna ureditev podrocja lastništva delovna skupina v katero DRŽAVNI SVET O JAVNIH IN ZASEBNIH VRTCIH Državni svet je ob podpori noveli Zakona o vrtcih opozoril, da ta nekaterih vprašanj sploh ne naslavlja. V praksi izstopa problem, ko mora obcina financirati zasebne vrtce, ceprav so v javnih prosta mesta, po drugi strani se s podporo vkljucevanju drugega otroka pod ugodnejšimi pogoji v vrtcih veca prostorska stiska, zato je vprašanje, kako zagotoviti dovolj prostih mest za kakovostno vzgojo otrok, upošteva­joc Pravilnik o normativih in minimalnih tehnicnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Predšolska dejavnost vkljucuje 90.000 otrok, zato je pomembno zagotoviti kakovostne strokovne in tehnicne pogoje za izvajanje programov. V POROCILU VARUHA TUDI O PRAVICI DO CEPLJENJA Državni svet je ob obravnavi porocila Varuha clovekovih pravic za leto 2019 med drugim opozoril na slabo zašcitene pravice mladih in predvsem žensk, ki jim neustrezni pogoji za življenje in delo ne omogocajo dovolj visoke stopnje socialne zašcite, kar v pomembni meri vpliva na njihovo odlocitev za rojstvo otroka. Posebej je izpostavil vprašanje pravice do cepljenja, ki deli javnost in na katero je mogoce gledati z razlicnih zornih kotov, med drugim tudi z vidika kršenja pravic otrok do zašcite zdravja pred nalezljivimi boleznimi, ce se njihovi starši odlocijo, da jih ne bodo cepili, pa za to ne obstajajo utemeljeni medicinski razlogi. Zahteve in pricakovanja lastnikov zemljišc so vse višja, cemur obcine niso sposobne slediti. Ali vlada nacrtuje celostno zakonsko ureditev problematike ali pa bo potrebna ponovna zakonodajna pobuda Državnega sveta? bi se vkljucilo tudi pristojno zavedajo, da to vprašanje komisijo Državnega sveta. sodi v njihovo izvirno Neurejenost lastninskih pristojnost in si jo želijo razmerij v zvezi z javnimi reševati, a je problematika cestami, ki tecejo po tako obsežna, da je ni moc zasebnih zemljišcih, izhaja reševati parcialno in je še iz preteklega družbenega nujna sistemska rešitev, ki bi sistema in so ga obcine poenotila zakonsko urejanje podedovale. Obcine se sicer na nivoju države. KONEC ZLORAB PRI PRIJAVI PREBIVALIŠCA ? Državni svet je podprl predlog novele Zakona o prijavi prebivališca, ki vsebuje pomembno spremembo, in sicer ponovno uvedbo krajevne pristojnosti prijave prebivališca. To pomeni, da prijave prebivališca ne bo vec mogoce urediti kjerkoli v Sloveniji, ampak le na pristojni upravni enoti. Ena pogostih zlorab pri prijavi prebivališca je bila namrec ta, da je posameznik, ki je bil neuspešen s prijavo na eni upravni enoti, odšel na drugo, lahko tudi na drugi konec Slovenije, in tam izvedel prijavo prebivališca. Novela med drugim ureja tudi stalno prijavo prebivališca za obcane v domovih starejših, ki izvajajo institucionalno varstvo. POKRAJINSKA ZAKONODAJA PRIPRAVLJENA ZA OBRAVNAVO NA LOKALNI RAVNI Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je konec 2020 zakljucila z delom in decembra pripravila strokovni posvet na to temo. Na zadnji redni seji Državnega sveta v letu 2020 so bili osnutki pokrajinske zakonodaje predstavljeni tudi državnim svetnikom. Z namenom, da bi bili zakonodajni predlogi deležni cim širšega družbenega konsenza in podpore lokalnih skupnosti, je Državni svet pozval obcinske svete, da se do predlaganih osnutkov opredelijo. V Državnem svetu smo nalogo koordinatorja priprav zakonskih podlag vzeli resno in odgovorno. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Pokrajine bodo izboljšale življenje tako, da bomo na Koroškem obravnavani enako, kot so onkraj Trojan.« Franjo Golob, državni svetnik Neuresnicena ustavna Pokrajinski paket drugim zajemajo predlog te-pripomb, odprtih vprašanj obveza predstavljen državnim ritorialne clenitve Slovenije in komentarjev. Kot koordi­svetnikom na pokrajine, ureditev nator tega kompleksnega Ceprav je bila Ustava Na podlagi iniciative pred-pravnega statusa pokrajine, procesa je Državni svet Republike Slovenije v sednika republike Boruta naloge pokrajin, organiza-veliko napora vložil v dialog mandatu Državnega zbora cijo pokrajin, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Pahorja in predsedni­prebivalcev pri odlocanju, Predstavitve osnutkov nove 2004-2008 dopolnjena in ka Državnega sveta Alojza pokrajinsko upravo, na-zakonodaje so se na obcin- so bile vanjo kot obveznost Kovšce ter Skupnosti cela urejanja financiranja skih svetih pricele januarja vkljucene pokrajine kot obcin Slovenije, Združenja pokrajin, statut pokrajine 2021. Rok za odlocanje je samostojni upravno politicni obcin Slovenije in Združenja in pokrajinske predpise, bil s strani Državnega sveta podsistem lokalne samo-mestnih obcin sodelovanje pokrajine z sicer najprej dolocen do Slovenije je skupina stro­uprave, so se vsi dosedanji obcinami, državnimi organi konca februarja 2021, a se je kovnjakov pod vodstvom poskusi njihovega ustanav-in medsebojno sodelovanje na predlog Skupnosti obcin prof. dr. Boštjana Brezovnika ljanja koncali neuspešno. pokrajin, postopke spre-Slovenije podaljšal do 1. pripravila osnutke Zakona o Bistveni vsebinski poudarek, membe imena, sedeža in julija 2021 z namenom, da ustanovitvi pokrajin, Zakona obmocja pokrajine ter druge bi imele lokalne skupnosti ki razlikuje aktualni predlog o pokrajinah s pregledom zadeve, pomembne za dovolj casa za poglobljen Državnega sveta od pristojnosti in nalog pokrajin zacetek dela pokrajin. odziv. prejšnjih je, da gre za po­ ter Zakona o financiranju budo, ki je prišla iz lokalnih Na potezi je lokalna raven Pokrajine kot del rešitve pokrajin, s katerimi se je skupnosti s tendenco po Državni svet seznanil na Državni svet je povabil vse Ustanovitev pokrajin mora decentralizaciji. 34. redni seji. Osnutki med obcinske svete k oddaji biti del rešitve v smislu manjšanja administrativnih obremenitev in procesa po­stopne decentralizacije. Kot se je izkazalo, veliko število obcin pomeni podvajanje do-locenih dejavnosti ali javnih služb, ki bi jih bilo mogoce na regionalnem nivoju veliko bolj racionalno organizirati. Pogosto je izvajanje medob-cinskih projektov oteženo zaradi administrativnih ovir, prav tako pogosto oviro predstavlja tudi premajhna financna moc posameznih obcin. Uvedba pokrajin bi zato med drugim lahko pri­spevala k ekonomiji obsega izvajanja javnih služb, kot na primer v primeru centrov za ravnanje z odpadki, s tem pa bi posledicno lahko pokra­jine prispevale k doseganju prihrankov za obcane in lažji izvedbi vrste medobcinskih in regionalnih projektov. Ker ni pokrajin, živimo slabše Aktualni zakonodajni pokra­jinski predlog je naravnan v smeri, da se razvojne razlike in zaostanki znotraj države nadoknadijo in pravicneje ure­dijo. Cilj pokrajin je ucinkovito in bolj smiselno družbeno upravljanje ter zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja, ki mora temeljiti na zmanjšanju regionalnih razlik, krepitvi policentrizma, ohranjanju poseljenosti in izboljšanju možnosti za dvig blagostanja prebivalk in prebivalcev ter ekosistemov vseh geografskih obmocij Slovenije. Vec na http://www.pokraji­ne.si/zbornik2020/mobile/ index.html#p=1 POKLON KULTURI Z ŽLAHTNIM IZBOROM PREŠERNOVIH MISLI ZA DANAŠNJI CAS Državni svet je zaradi izrednih epidemioloških razmer obeležil slovenski kulturni praznik s posebno video oddajo, v kateri so državne svetnice in svetniki podali svoja razmišljanja, vtise in javno podelili svoje najljubše verze našega najvecjega poeta Franceta Prešerna. Za izziv je bil izbran motiv politicne sporocilnosti njegovih pesmi in misli. Kaj se lahko politika nauci od Franceta Prešerna, kaj je tisto, kar lahko dvigne nivo politicne kulture in komuniciranja v vse bolj napeti, razdvojeni in nestrpni družbi sodobnega casa? To so tista temeljna vprašanja, ki so bila vodilo državnim svetnikom pri oživljanju Prešernove pesniške besede. Prešernovo razmerje do Horvat, Tone Hrovat, pravicnosti, poštenja, znanja Branko Šumenjak in Franjo in strpnosti, zlasti pa do Naralocnik. Dušan Strnad slovenstva, se zrcali v vecini pa se je kot državni svetnik pesmi iz njegove izjemne za-in župan Obcine Ivancna pušcine. Francetu Prešernu Gorica poklonil poklonil dolgujemo veliko za to, da velikanu Josipu Jurcicu, saj je smo se Slovenci realizirali leto 2021 tudi Jurcicevo leto. kot narod s svojo državo. Njegova svobodomiselnost, V oceh državnih svetnikov naprednost, kriticnost in se Prešeren ni odrazil le kot drznost nas navdihujejo in pesniški velikan, temvec vsakic znova navdušujejo. tudi kot izviren politicni Izvirnost Prešernove poli-mislec. Njegov svetovljanski ticne poezije pa se odkriva uvid v družbene razmere vsakemu bralcu posebej s takratnega in prihajajocega svojo svežino, tenkocutno-casa je izjemen in cudežno stjo, pa tudi ostrino. aktualen še dandanes. Svojevrstnemu “prešer-Vec na http://www.ds-rs. novanju” so se odzvali dr. si/?q=novice/poslanica-dr-Branka Kalenic Ramšak, zavnega-sveta-ob-sloven-mag. Peter Požun, Tomaž skem-kulturnem-prazniku ODKRITO O RAZVOJNIH POTREBAH IN PRIORITETAH KOHEZIJSKE REGIJE ZAHOD Sloveniji se v novem programskem obdobju 2021-2027 obeta vec sredstev iz evropskega proracuna, a bi lahko zahodnemu statisticnemu delu države pripadlo manj zaradi njegove razvitosti v primerjavi z vzhodnim. Vendar pa zahodni del Slovenije še zdalec ni razvojno homogen in ima tudi svoja manj razvita obmocja. Državni svet se je na 34. seji seznanil z zakljucki posveta, ki je bil organiziran na pobudo Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter številnih županov. V zvezi s crpanjem evropskih sredstev sta bili ustanovljeni dve delovni skupini. Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije Noben del Slovenije ne sme biti zapostavljen. Zvonko Cernac, minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko V prihodnje bo treba iskati nove rešitve financiranja regionalne politike. mag. Grega Kordež, Direktorat za regionalni razvoj na MGRT Razvoj regij zavisi od vedno bistveno manj denar-regije bodo z dodatnim prej, ker sicer tega vira ne evropskih sredstev ja, kot ga je bilo na voljo v nacionalnim prispevkom bo mogoce uporabiti. financni perspektivi 2014-izenacena v deležu sofinan- V zadnjem desetletju je Zakljucki v vednost 2020. Naslednje omejujoce ciranja z Vzhodno kohe­ razvoj obeh naših regij v pristojnim dejstvo je, da je v naslednji zijsko regijo v višini 85 %. veliki meri temeljil na sred­financni perspektivi za Poleg nacionalnih sredstev Obcine se v novi financni stvih evropske kohezijske zahod predvideno le 40 % bo drugi vir za izenacitev perspektivi zavzemajo za politike, ki so bila skorajda sofinanciranje projektov z pristopa v smislu pravicnos-15 % prerazporeditev edini vir za kljucne projekte evropskimi sredstvi in ne ti predstavljal mehanizem sredstev iz vzhoda na posameznih obcin. Zaradi vec 85 % kot do sedaj. za okrevanje in odpornost zahod, za sofinanciranje statisticne vecje razvitosti projektov teritorialnega Zahodne kohezijske sodelovanja z regije bi lahko bil v novem Gre za izkrivljeno sliko razvitosti nacionalnimi sredstvi, programskem obdobju kohezijske regije zahodna Slovenija sistemsko zagotovitev 2021-2027 ta razvoj otežen, sredstev za razvoj regij zaradi sedeža nacionalnih institucij v saj bo Zahodni kohezijski iz državnega proracuna, Ljubljani in za izjemno heterogenost regiji, v okviru splošnih vkljucitev predstavnikov te regije, kjer je še vedno veliko manj usmeritev in pravil Evropske kohezijskih regij v proces razvitih obmocij, ki so pogosto brez unije, pripadel manjši programiranja, poleg tega delež evropskih kohezijskih osnovne infrastrukture za življenje. pa tudi za uravnoteženo sredstev. zastopanje predstavnikov obeh kohezijskih regij v Manj denarja razvitim evropskem odboru regij. Aktualni vladi je po poga-Vlada obljublja pravicen ter vkljucitev dveh dodatnih V razpravi so konkretne janjih na ravni Evropske pristop obmocij iz kohezijske regije predloge in opozorila unije sicer uspelo dodatno Vlada je zagotovila, da zahodna Slovenija, ki bodo podali številni župani, izpogajati 350 milijonov zakljucki pa so bili strnjeni v bo razlika pri omenjenem lahko crpala sredstva iz evrov kohezijskih sredstev sedemnajst tock. sofinanciranju projektov sklada za pravicni prehod. za kohezijsko regijo zahodna pokrita iz nacionalnih Pretežni del sredstev iz tega Vec na http://www.ds-rs.si/ Slovenija kar je izboljšalo ovojnic oz. bo iz nacionalnih sklada bo na voljo v prvih sites/default/files/dokumen­ prvotne napovedi Evropske ovojnic prispevan tisti delež, letih, kar pomeni, da je zelo ti/10ds-34_sklep_zaklj_fin_ komisije, a si skupaj zahod ki je potreben za pocrpanje lahko obeta nekaj vec kot sredstev. Manj razvita ob-pomembno, da so programi okvir_202_p.pdf 500 mio evrov, kar je še mocja Zahodne kohezijske zasnovani in pripravljeni cim O INVESTICIJAH V SLOVENSKO VOJSKO SKOZI POGLED STROKE Državni svet je podprl Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Kot je v mnenju zapisala pristojna komisija Državnega sveta, je naš obrambni sistem že nekaj let financno in investicijsko podhranjen. Z uresnicevanjem zakona se bo lahko vsaj delno nadoknadilo zamujeno in zagotovilo vecjo varnost vojakov, prav tako pa tudi okrepilo delovanje vojske na podrocju zašcite in reševanja. S posvetom želimo prispevati, da bi se razprava o opremljanju Slovenske vojske odvijala na strokovnem nivoju. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Bistveni rezultati zakona o investicijah v Slovensko vojsko bodo vidni šele po letu 2023. mag. Matej Tonin, minister za obrambo Neinvestiranje v vojsko kaže posledice Dejstvo je, da brez investicij v podrocje obrambe in zašcite ne gre. Slovenska vojska predstavlja v prvi vrsti mocnega garanta slovenske samostojnosti, suverenosti in neodvi­snosti. To je še toliko bolj zaskrbljujoce ob dejstvu, da Slovenska vojska s strani mednarodne javnosti dobiva negativne ocene, saj zaradi dolgoletnega pomanjkanja investicij ni sposobna dostojno izvesti svojih ustavnih nalog in je zaradi nazadovanja zaostala v svojem nujnem strateško zastavljenem razvoju. Doslej je bilo prevec politicne in premalo strokovne razprave o razvoju slovenskega obrambnega sistema. Postajamo res šibek clen partnerstva? Mednarodne zaveze nas postavljajo v sistem kolek­tivne varnosti, kar pomeni, da Republika Slovenija ne varuje le svojega ozemlja in ljudi, ampak sodeluje tudi v varnostnih operacijah na globalnem nivoju. Z leti smo zmanjševali izdatke za SV pod kriticno mejo, za dolgorocno zagotavljanje varnosti pa smo ob sodobnih tveganjih lahko uspešni le povezani v partnerstvih z drugimi državami. V drugi polovici 2021 prevzemamo pred­sedovanje Svetu Evropske predlagani ukrepi, prav zato bi moralo Ustavno sodišce razglasiti, da zavrnilni refe­rendum o tem ni dopusten. Javnost kriticna zaradi preteklih afer Aktualni nacrti Slovenske vojske gredo v pravo smer. Ni dvoma, da smo tovrstne nacrte imeli tudi že v preteklosti, a do njihove realizacije ni prišlo. Tudi zato, ker se je politika Slovenija trenutno res ni ogrožena v vojaškem smislu, toda nobenega zagotovila ni, da bo tako tudi v bodoce. unije, ena osrednjih tem trojnega predsedovanja pa je vprašanje kibernetske varnosti. Kljub temu se v javnosti vzdrževanje obrambnega in varnostnega sistema Slovenije vedno znova postavlja pod vprašaj. Zaradi neustavnosti stanja, v katerem se je znašla SV, pa je tudi skrajni cas, da se sprejmejo z zakonom do slovenske obrambne sposobnosti velikokrat obnašala neodgovorno. Obenem pa se je vendarle treba zavedati tudi razlogov za negativni odziv dela slovenske javnosti do kljuc­nih vprašanj, povezanih z obrambnimi silami. Javnost je kriticna do obrambnih nabav zaradi preteklih afer, zato je potrebno zagotoviti transparentnost nabav opreme SV, kar je izziv, na katerega bo moralo odgovoriti resorno ministrstvo. Pri tem je treba postaviti pravne podlage za takšne transparentne postopke po vzoru drugih evropskih držav. Poleg predsednika Državnega sveta so v razpravi sodelovali minister za obrambo Matej Tonin, dr. Ljubica Jelušic s Katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Uroš Lampret, evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, dr. Matej Avbelj s Fakultete za državne in evropske študije, brigadir Uroš Paternus iz Generalštaba SV, brigadir Branimir Furlan, Boštjan Šefic iz kabineta predsednika republike in dr. Maja Garb s Fakultete za družbene vede. Vec na http://www.ds-rs. si/?q=novice/posvet-o-nuj­nosti-investicij-v-slovensko -vojsko ALARMANTNO STANJE V KMETIJSTVU ZAHTEVA UKREPANJE DRŽAVE Stanje v kmetijstvu v okolišcinah epidemije covid-19 je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo državnega svetnika Branka Tomažica in ga ocenila kot alarmantnega. Na sejo je povabila predstavnike ministrstva in zbornic s podrocja kmetijstva in družinskega vinarstva. Državni svetniki so menili, da je treba ukrepe na podrocju kmetijstva ohraniti, a z nekaterimi spremembami pri izvajanju na državni ravni. Interventni ukrepi otežujejo kar je nerazumljivo in prodajo pridelkov, pro-nedopustno. Le poostrena daja vina se je prakticno sledljivost v prehranski ustavila, težave so pri verigi in transparentnost odkupu mesa itd. Odkupne preskrbovalnih verig cene padajo nesorazmerno lahko vodi v vecjo varnost glede na prodajne cene, hrane. Ob tem je komisija KDAJ REŠITEV ZA KOPICENJE ODPADNE EMBALAŽE? Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je pod-prla predlog novele Zakona o varstvu okolja z najnujnejšimi zakonskimi rešitvami za preprecevanje nadaljnjega kopice­nja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Novela je bila predlagana kot zacasna zakonska ureditev, medtem ko je komisija poudarila, da je z vidika trošenja davkopla-cevalskih sredstev nujna trajna ureditev na nacin, da se prepreci nesprejemljivo ravnanje s tveganji za zdravje ljudi in okolje ter odgovorne zaveže k izpolnjevanju obveznosti v okviru sistema proizvajalceve razširjene odgovornosti kot koncepta trajnostnega ravnanja z odpadki. Za spopadanje z viški pridelkov naj vlada razmisli o ukrepih za uravnavanje zalog kmetijskih pridelkov tudi z intervencijskimi odkupi in intenzivira promocijo naše lokalno pridelane hrane. podprla podaljšanje kriznih investicijskih spodbud za ukrepov, tako krizne odkup grozdja za namen destilacije kot kriznega izdelave grozdnega soka skladišcenja vina, še za eno in koncentriranega leto. Aktualni interventni grozdnega soka ter za zakoni podrocja kmetijstva postavitev obrata, ki bi to ne urejajo v zadostni meri, nalogo prevzel. S tem bi zato naj se pripravijo trgu ponudili alternativni konkretni ukrepi. Predlagali izdelek v letih, ko je grozdja so pripravo nacrta in in zalog vina prevec. ABSURDNOST KAZNI OB UZURPACIJAH ZEMLJIŠC Komisija za državno ureditev se je seznanila s sedmim porocilom o položaju romske skupnosti in pozdravila ime­novanje posebne delovne skupine, ki vkljucuje župane, ki poznajo to problematiko. Velika ovira za zaposljivost Romov ostaja nizka raven izobrazbe, povecanje vpisa romskih otrok v krajše programe predšolske vzgoje pa je korak naprej. Nujno je stimulirati delo in zaposlitev, v nasprotnem bo romska populacija še naprej odvisna od socialnih pomoci. Ker mora lastnik zemljišca, na katerem pride do nezakonite uzurpacije lastnine oz. nezakonite naselitve, placati kazni za prekrške, bi morala država za te primere najti rešitev. PREDLOGI IN PRIPOMBE NA UKREPE ZA ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 Državni svet je z namenom pospešitve interventne zakonodaje opravil glasovanja o odložilnih vetih na sedmi in osmi paket protikoronske pomoci. Nekatere komisije in interesne skupine ter posamezni državni svetniki so kljub pomislekom odložilni veto z vso odgovornostjo zavrnili. Kot so poudarili predstavniki gospodarstva, nekateri ukrepi prihajajo v življenje z zamudo. Vlada je sicer upoštevala nekatere prejšnje pripombe Državnega sveta in dolocene rešitve vkljucila v osmi paket pomoci. Pomisleki o PKP7 Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide sta že ob obravnavi preteklih paketov interven­tne pomoci opozarjali na dolocbe, ki niso interventne, ampak izrazito sistemske in bi jih morali reševati v okviru posamezne podrocne zakonodaje oz. socialnega dialoga, saj presegajo naravo interventnih ukre­pov. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide sicer ukrepov sedmega paketa ni podprla. Skupaj s pristojno Komisijo za gospodarstvo, obrt, turi­zem in finance je v mnenju Odboru za finance in kva­lificiranim predlagateljem posredovala vecje število amandmajev. Pomemben del razprave sta komisiji namenili tudi predlaganima clenoma o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko gre za izpolnjevanje pogojev za starostno upokojitev, pri cemer so se stališca predstavnikov interesov delojemalcev in interesov delodajalcev razhajala. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot zainteresirana komisija menila, da se kmetijstvu še vedno namenja premalo sredstev. Vztrajala je pri pobudi, da se pomoci dodelujejo glede na stanje na posamezni kmetiji in ne sektorsko, saj kmetije vodijo davcne knjige, iz katerih so razvidni prihodki in odhodki, ki bi lahko služili kot podlaga za presojo upravicenosti do pomoci, za manjše kmetije pa bi se lah­ko dolocil pavšal. Komisija je predlagane rešitve na podrocju kmetijstva sicer podprla z izjemo predloga, ki se je nanašal na Zakon o divjadi in lovstvu in predla-gala crtanje clena, da bi se v letu 2020 dovolilo znižanje do 30 % od nacrtovanega odvzema posamezne parkljaste divjadi. Pobude za dopolnitve PKP8 Osmi protikoronski sveženj so podprli zlasti predstavniki gospodarstva, saj je prinesel olajšanje s podaljšanjem ukrepa cakanja na delo kot tudi s subvencioniranjem dela povracila stroškov dela, ki so v kriznem casu nastali podjetjem z uveljavitvijo novele zakona o minimalni placi. Bolj zadržan je bil do paketa pomoci predstavnik zdravstva mag. Požun, saj vlada ni upoštevala nobenega od predlogov, ki so že bili podani v amandmajski obliki, kot npr. predlogov, vezanih na pomoc izvajalcem pomoci na domu in osebne asistence. Predstavnica univerz, visokih in višjih šol dr. Ramšak Kaleniceva je izpostavila problema­tiko visokega šolstva in nerazumljivo zaustavitev zaposlovanja raziskovalcev, ko gre za projekte z že zagotovljenimi sredstva za financiranje. Glede PKP8 je nato na 36. seji pobudo podal državni svetnik Marjan Maucec, ki je predlagal, da se vanj vkljuci clen, da bi do leta 2023 zagotovilo prednostno financiranje Implementacije ukrepov Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja in Akcijskega nacrta Nacionalnega programa duševnega zdravja 2021 in 2023. Danijel Kastelic je predlagal, da se vanj vkljuci dolocba, da so do pomoci za izvedbo hitrih antigenskih testov v višini 40 evrov na zaposlenega upravicena tudi društva, izvajalci osebne asistence, humanitarne in invalidske organizacije ter da se tudi invalidskim in huma­nitarnim organizacijam omogoci uporabo zašcitnih mask iz zaloge Zavoda za blagovne rezerve. Skupaj s mag. Požunom sta predlagala, da se uredi dodatek za neposredno delo z uporabniki v sivi coni tudi za izvajalce pomoci na domu in za izvajalce oseb­ne asistence na podrocju socialnega varstva za neposredno delo s pacienti in se jim zagotovi nadome­stilo place od prvega dne odsotnosti zaradi bolezni. Komisija za lokalno samo­upravo in regionalni razvoj je podprla predlog novele Zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal pridobivanje ogljikovodikov z metodo frackinga oz. hidravlicnega lomljenja. Ni se strinjala, da bi bilo smiselno pocakati na celovitejšo prenovo zakona, saj gre za okoljsko vpraša­nje, ki zahteva cimprejšnjo ureditev. Slovenija tudi ne more biti poligon za aktivnosti, ki jih drugje opušcajo in prinašajo ekonomske koristi zgolj multinacionalkam. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ni podprla predloga novele Zakona o prevozih v cestnem prometu. Slediti bi morali opozorilom Združenja mestnih obcin Slovenije in upoštevati njihov predlog o prenosu pristojnosti urejanja pod-rocja avtotaksi prevozov na obcine, saj sodi tovrstna dejavnost med lokalne zadeve. Ob obravnavi porocila Varuha clovekovih pravic o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma proti mucenju in drugim krutim, necloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za 2019 sta komisiji za državno ureditev in za socialno varstvo, delo, družino in socialne zadeve izrazili skrb zaradi neuresnicevanja priporocil v psihiatricnih bolnišnicah, pomanjkanja osebja v zaporih, kadra v domovih za starejše, prepocasnih postopkov za pridobitev pravice do vzpostavitve varovanih oddelkov v do-movih za starejše, njihovi prenapolnjenosti itd., kar zahteva cimprejšnjo javno obravnavo novele Zakona o duševnem zdravju. Komisija za državno ureditev je ob obravnavi porocila o ucinkovitosti in uspešnosti sodišc za 2019 cestitala našemu sodstvu za prejeta mednarodna priznanja. Bilo bi dobro, da bi javnost bolje spoznala tudi to plat, saj se v okviru rednih javnomnenjskih raziskav o zadovoljstvu s sodišci še vedno ugotavlja, da je javnost izjemno kriticna do njihovega dela, medtem ko so strokovna javnost in uporabniki sodnih storitev z njimi zadovoljni. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je pozdravila zastavljene cilje in zaveze evropske Strategije "od vil do vilic" za pravicen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem, ki bo, skupaj s Strategijo EU za biotsko razno­vrstnost do leta 2030, osrednji del nacrta za oživitev EU v casu okreva­nja po pandemiji. Ob tem je opozorila na dosledno upoštevanje nacionalnih posebnosti pri dolocanju konkretnejših obvez za države clanice. Ob obravnavi Porocila o delu in financnem poslovanju Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij za 2019 je Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide poz­vala k razrešitvi notranjih nesoglasij ter k predložitvi revidiranih racunovodskih izkazov poslovanja FIHO v okviru porocil o delu v naslednjih letih. Opozorila je, da so vse kljucne upravljavske položaje v FIHO prevzeli predstavniki vlade namesto predstav­nikov uporabnikov, kar ni v skladu z nacrti ob ustanovitvi FIHO. Ob predstavitvi izhodišc za vzpostavitev evropske zdravstvene unije, ki jo je predstavil vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, so clani Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide menili, da najvecje težave šele prihajajo in predlagali razmislek o vzpo­stavitvi posebnega kriznega organa, ki bi deloval v smeri preventive in ne kurative. Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob obravnavi Porocila o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v 2019 ugotavljala, da se kmetijska politika odvija stihijsko, brez strukturnih ciljev in jasne usmeritve države o prihod­njem razvoju kmetijstva. Nujno si je prizadevati za enakovreden dohodkovni položaj kmetov v primerjavi z drugimi poklici in na ta nacin spodbujati mlade za kmetij­stvo. Kot dodatni vir dohodka je komisija omenila možnost zaposlovanja kmetov kot rezerve v vojski in policiji. Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je seznanila z razlogi za prekinjeno financiranje javne službe STA in ugotovila, da je v ospredju problematike financiranja konflikt zaradi razumevanje obveznosti iz medsebojne pogodbe ter da je treba vprašanje interpretacije pogodbenih dolocil takoj rešiti na pravo-formalni ravni. Ob obravnavi vseh dosedanjih letnih poslovnih porocil STA je komisija vedno pozitivno ocenila delo nacionalne agencije in to pozitivno oceno ponovno potrdila. DRŽAVNE SVETNICE IN SVETNIKI O DRŽAVNEM SVETU Velika podpora zastopnikov lokalnih skupnosti Zgornje Savinjske in Šaleške doline mi nalaga odgovornost pridobivati in usklajevati ter na nivoju Državnega sveta zastopati njihove interese. Brez njihovega sodelovanja si ne znam predsta­vljati svojega dela v Državnem svetu. Dobrodošlica predsednika Alojza Kovšce, drugih clanic in clanov Državnega sveta ter ponujena roka sodelovanja s strani strokovnih služb pa pomenijo dobro izhodišce za aktivno delo. Državotvorno delovanje Državnega sveta sem lahko hitro prepoznal iz razprav, kjer se z argumenti pristopa k oblikovanju najboljših skupnih odlocitev. Vsakodnevna povezanost z obcani, lokalnimi skupnostmi in reprezentativnimi predstavniki obcin, brez politicnih predznakov, mi daje možnost razmišljanja z lastno glavo in iskanja najboljšega doprinosa k uveljavitvi interesov lokalne ravni. Prav v funkciji ohranjanja neposrednega stika s podrocji, ki jih zastopamo, vidim najvecji pomen in vlogo Državnega sveta kot korektorja in tvornega sooblikovalca slovenske zakonodaje. Franjo Naralocnik, predstavnik lokalnih interesov 6. volilne enote - Velenje Državni svet je pomemben, cetudi premalo upoštevan del zakonodajne veje oblasti, posledicno se premalo upošteva tudi civilno družbo. Državni svetniki smo predstavniki razlicnih družbenih skupin, naša stališca in pogledi izhajajo iz konkret­ne prakse. V Državnem svetu zastopam interese kmetijstva in podeželja in ker v Državnem zboru ni zastopstva kmetov, je še toliko težje vplivati na zakonodajo. Oba predstavnika kmetov sva v Državnem svetu zelo aktivna in številne pobude, predlogi ter zahteve so na svoj nacin že pripomogle k reševanju težav kmetijstva. Kot predlagatelj dveh odložilnih vetov sem uspel argumentirati neprimernost teh zakonov. Ker kmetujem, lahko tudi suvereno opozorjam na nujne spremembe, pri cemer sem veliko energije vložil v spremembe pri upravljanju z zvermi ter v zvezi s sledljivostjo in oznacevanjem hrane. Državni svet je pomembno varovalo pred možnimi zlorabami zakonodaje. Obcutek imam, da sva predstavnika kmetov delo iz Kmetijsko gozdarske zbornice nekako prenesla na pristojno komisijo Državnega sveta, ker je zbornica premalo aktivna. Branko Tomažic, predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Državni svet je ena od demokraticnih ustanov v Republiki Sloveniji, ki omogoca participacijo laicne javnosti v procesu demokraticnega odlocanja in ga ocenjujem kot most med civilno družbo in politiko. Poleg institucionalne vloge ima Državni svet tudi širšo družbeno vlogo. S tega vidika državni svetniki izvajamo nalogo podajanja zakonodajnih in ostalih pobud, vprašanj in mnenj, in sicer vsak s svojega interesnega podrocja. Delo opravljamo neprofesionalno, kar je poleg rednih zaposlitev in ostalih aktivnosti lahko zelo naporno. Glede na to, da tudi poslanci veckrat upoštevajo naša stališca v zakonodajnem postopku, ocenjujem naše delo kot zelo uspešno in državni svetniki upravicujemo zaupanje, ki smo ga pridobili na elektorskih volitvah, ki niso prav nic manj pomembne, kot so ostale volitve. Sam prihajam iz Interesne skupine lokalnih interesov in prav zato je zelo pomembno zaupanje županov in obcinskih svetnikov. Državni svetniki s svojim zgledom in delom pomagamo lokalnim skupnostim, da pridobijo projekte in da te projekte lahko tudi izvedejo. Tomaž Horvat, predstavnik lokalnih interesov 12. volilne enote - Nova Gorica POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIC IN SVETNIKOV V drugi polovici leta 2020 so na vlado, ministrstva in druge pristojne institucije vprašanja in pobude naslo­vili: Igor Antauer v zvezi s postopkom izdaje soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v postopku pridobitve enotnega dovo­ljenja za prebivanje in delo; prof. dr. Matjaž Gams pobudi glede uresnicevanja pravice do popravka in omejitev predvajanja reklam v Zakonu o medijih ter skupaj s prof. dr. Branko Kalenic Ramšak pobudo za izlocitev dolocbe v zvezi s prenehanjem delov­nega razmerja zaposlenim, starim najmanj 65 let z vsaj 40 leti pokojninske dobe iz t. i. sedmega zakonskega pro-tikoronskega paketa; Franc Golob pobudo glede statusa javnega dobra v zemljiški knjigi in priprave pravnega akta glede javnega dobra v upravnih postopkih; Tomaž Horvat vprašanje glede ureditve krožišca na Ajševici pri Novi Gorici; vprašanje in pobudo v zvezi s Socialnim centrom v Vrtojbi; vprašanja v zvezi z mobilno aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav ter pobudo za prepoved tovornega tranzitnega prometa do Italije preko Vipavske doline in njegovo preusmeritev na avtocesto A3; Tomaž Horvat in Bojan Režun pobude glede Programa sodelovanja INTERREG Italija-Slovenija 2021-2027; prof. dr. Branka Kalenic Ramšak pobudo glede zagotovitve financnih sredstev za novogradnjo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani; Danijel Kastelic pobudi v zvezi s podnaslavljanjem in predva­janjem oddaj RTV Slovenija v slovenskem znakovnem jeziku in zagotovitev spremljanja novele Zakona o duševnem zdravju v zakonodajni postopek; vprašanje glede nacrta izvedbe cepljenja proti covid-19; pobudo za cim-prejšnjo ponovno zagotovitev zakonskih podlag za izplacilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v casu epidemije covid-19 ter pobudo za cimprejšnjo zagotovitev zakonskih podlag za izplacilo dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v casu epidemije covid-19 na delov­nih mestih placne skupine V tretjem letu VI. mandata je Državni svet sprejel 59 pobud in vprašanj in jih naslovil na pristojne institucije. informacij prek zvocnih podnapisov; Samer Khalil vprašanji glede nadaljnjega izvajanja ukrepov razvojne podpore na obmocju Pokolpja po 2020; Bojan Kekec pobudo za dopolnitev Odloka o dolocitvi seznama blaga za spopadanje s posledicami epidemije covid-19, ki je zacasno oprošceno uvoznih dajatev in placila davka na dodano vrednost pri uvozu; mag. Peter Požun vprašanje glede casovnice predložitve J v zdravstvu in socialnem varstvu; Matjaž Švagan vpra­šanja glede normativov dela za diplomirano medicinsko sestro v domovih za starejše; Davorin Tercon vprašanje glede locenega beleženja podatkov o številu umrlih v Sloveniji z ali zaradi okužbe s SARS-CoV-2; Branko Tomažic pobudo za preucitev možnosti financne pomoci oz. sofinanciranja vzreje športnih konj zaradi posledic epidemije covid-19; mag. Igor Velov pobudo v zvezi s Pravilnikom o delih in opremi vozil; mag. Marko Zidanšek pobudo v zvezi z definiranjem subjektov javnega interesa; Cveto Zupancic vprašanja v zvezi z volitvami organov kmetijskih zadrug in veljavno­stjo pravnih poslov in aktov omenjenih organov v casu epidemije covid-19. Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je podala pobudo za medsebojno spoštovanje, sodelovanje in umiritev poli­ticnih sporov v casu trajanja epidemije covid-19; Komisija za lokalno samoupravo in re-gionalni razvoj ter Interesna skupina lokalnih interesov pobudo za ustanovitev delovne skupine za ureditev problematike lastništva kategoriziranih obcinskih (in državnih) cest, ki potekajo preko zemljišc v lasti fizicnih oseb; Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport pobude v zvezi z izvajanjem ukrepa o umetniškem deležu v javnih investicijskih projektih in ureditvijo trga umetniških del in Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pobudo za podpis pisma podpore predlogu za vpis cebelarstva na Unescov Seznam neotiplji­ve kulturne dedišcine. DELEGACIJA DRŽAVNEGA SVETA PRI PORABSKIH SLOVENCIH Predsednik Alojz Kovšca je z delegacijo obiskal pomembne institucije slovenske narodne skupnosti v Porabju. Ob tem je izrazil zamisel, da bi tudi zamejski Slovenci dobili svojega predstavnika v drugem domu in tako tesneje vzpostavili odnose z matico. Opozoril je, da morata obe vladi poskrbeti za dobre življenjske razmere in podpirati razvoj gospodarstva. Slovenci v Porabju se soocajo z izzivi dvojezicnega šolstva, problemi gospodarskega razvoja in izseljevanja mladih. Ne glede na težke zgodovinske okolišcine so se Slovenci v Porabju oklepali jezika in kulture. Ljubiteljska kultura je v Porabju na visoki ravni, z ustanovitvijo razvojne agencije leta 2006 pa jim je med drugim uspelo obnoviti tudi kulturne domove.  CEBELARSTVO V UNESCOVO KULTURNO DEDIŠCINO Cebelarska zveza je Komisijo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prosila za podporo Državnega sveta pri kandidaturi predloga »Cebelarstvo, znanje in tehnika« za vpis na Unescov Seznam neotipljive kulturne dedišcine. Državni svet se je strinjal, da bi predsednik s podpisom pisma izrazil podporo cebelarstvu, ki je kot dolgoletna tradicionalna dejavnost pomemben promotor prepoznavnosti Slovenije v evropskem in širšem prostoru. Cebelarstvo je trajnostno naravnano gospodarstvo in ni le tradicija in dedišcina, ampak je tudi naša kultura in ponos. PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM PROSTOVOLJCEM 2020 Državni svet se je tudi v 2020 zahvalil prostovoljkam in prosto­voljcem za njihovo prizadevnost, cas, pozornost in predanost, ki jo namenjajo drugim. Cetudi najzaslužnejših društvenih delavcev ni mogel povabiti na srecanje in podelitev plaket, je Državni svet kljub temu razglasil 14 najzaslužnejših, ki so jih predlagali državni svetniki in organizacije civilne družbe. Državni svet že vec kot dve desetletji podpira sodelovanje z društvenimi organizacijami in je v pomembnem delu zastopnik interesov civilne družbe. Svecana podelitev plaket bo zaradi koronaukrepov izvedena naknadno. PREDSTAVNIKA ŠOS O SOCIALNEM POLOŽAJU MLADIH Predsednik Državnega sveta je sprejel predsednika in podpred­sednika Študentske organizacije Slovenije, ki sta predstavila zaskrbljujoc socialni položaj mladih v casu epidemije. Zakonodajni ukrepi izpušcajo ter tako diskriminirajo mlade v primerjavi z ostalimi skupinami. Zato so pripravili Predlog zakona za urejanje položaja študentov in bodo zanj iskali podporo. Predsednik Kovšca je izrazil skrb nad situacijo, v kateri so se znašli dijaki in študentje, Državni svet pa bo problematiko obravnaval predno­stno in že v fazi pred vložitvijo v parlamentarno proceduro. PODELITEV PRIZNANJ ZBORNICE GOSPODARSTVENIKOM Nagrade Gospodarske zbornice Slovenije so najprestižnejša priznanja gospodarstvenikom v Sloveniji, ki trajnostno ustvarjajo presežke - imajo odlicne rezultate na domacem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Nagrado je doslej prejelo 376 gospodarstvenikov. Dogodka so se udeležili predsednik Alojz Kovšca ter državna svetnika Mitja Gorenšcek in Igor Antauer. »VETER POZABE« OB MEDNARODNEM DNEVU MIRU Državni svetnik Tomaž Horvat se je udeležil slovesnosti na Cerju, kjer so odkrili Španzlovo likovno delo »Veter pozabe«. Ta je bila zaradi epidemije v ožjem krogu povabljenih. Slavnostni govorec minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je poudaril, da je mednarodni dan miru potreben, »saj meje še vedno obstajajo. Obicajno so tiste v naših glavah najtežje premakljive. Potrebno jih bo premakniti. Kajti življenje je lepo. In zanj se velja potruditi«. ODKRITJE OBELEŽJA KIPARJU POLJSKIH KORENIN Predsednik Državnega sveta je v Parku znamenitih Podbrežanov v Podbrezjah nagovoril udeležence slove­snosti ob odkritju obeležja kiparju poljskih korenin Petru Žiwobskemu. Kip je delo kiparja Denisa Vucka in simbolizira vez med narodoma ter njunimi kulturnimi velikani, te vezi pa so se po besedah predsednika Alojza Kovšce z leti dragoceno utrdile ter do danes prerasle v mocno kulturno, gospodarsko, znanstveno in politicno partnerstvo. VREDNOST INOVACIJ ZA ZDRAVSTVO PRIHODNOSTI Udeleženci videokonference Zdravje in zdravstvo prihodnosti so izpostavili epidemijo kot priložnost za razvoj inovacij. »Evropska komisija je namenila precejšnja sredstva za spo-pad s covid-19 krizo, a se je pri nas izkazalo, da nimamo niti projektov investicij, ceprav želimo graditi dve infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru. In ce smo se v tej krizi kaj naucili je to, da moramo biti ves cas pripravljeni, smo se naucili veliko,« je v svoji predstavitvi menil državni svetnik mag. Požun. STO LET OD RAPALSKE MIROVNE POGODBE Ob 100. obletnici Rapalske pogodbe so Park vojaške zgodovi­ne, Zgodovinsko društvo Rapalska meja, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete UM pripravili obeležitev s spletno konferenco. Kot je izjavil slavnostni govorec predsednik Državnega sveta »se Rapalske pogodbe spominjamo z grencico in bolecino crnega dne izpred stotih let, ko se je 'zakartalo' vec kot cetrtino slovenskega etnicnega ozemlja.« Foto: ©2021 Herman & partnerji d.o.o. Foto: Vid Šibelja SRECANJE PREDSEDNIKOV ODBOROV ZA ZADEVE EU Državni svetnik Bojan Kekec se je udeležil srecanja COSAC v okviru portugalskega predsedstva Svetu EU in se v okviru tocke »ponovna potrditev vloge EU v svetu in zagotovitev, da bo ta temeljila na odprtosti in multilateralizmu« vklucil v razpravo. Med drugim je izpostavil, da se bodo posledice krize nedvomno poznale v prihajajocih letih, ker pa vsaka kriza predstavlja tudi nova priložnost, moramo dolocene stvari zastaviti bolje kot do sedaj. LXIV. ZASEDANJE COSAC Državna svetnika Bojan Kekec in Igor Antauer sta se udeležila LXIV. zasedanja COSAC v okviru nemškega predsedstva Svetu EU. Na zasedanju je tekla razprava o aktualnem dogajanju in posledicah ameriških volitev za prihodnji odnos ZDA-EU; o pridobljenih izkušnjah v zvezi s pandemijo, zlasti z vidika sodelovanja v EU v casu krize in zdravstvenem varstvu; o dosežkih nemškega predsedstva ter o prihodnosti EU in njeni vlogi, zlasti odnosih EU-Afrika. 1. SRECANJE O OCENI EUROJUSTOVIH AKTIVNOSTI Odbor evropskega parlamenta za državljanske svobošcine, pravosodje in notranje zadeve in pristojni parlamentarni odbori nacionalnih parlamentov so konec 2020 ocenjevali delo Agencije EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Konference se je udeležila državna svetnica Bojana Potocan. Eurojust je bil ustanovljen leta 2002 kot organ EU za okrepitev boja proti hudim oblikam cezmejne kriminalitete in organiziranega kriminala. KONFERENCA ZA SOCIALNO IN PRAVICNO EVROPO V okviru parlamentarne dimenzije nemškega predsedovanja EU je potekala medparlamentarna konferenca »Za socialno in pravicno Evropo«. Udeležila sta se je mag. Peter Požun in Igor Antauer ter v okviru razprave podala svoj pogled. Mag. Požun je med drugim opozoril, da trenutni delovni procesi ne smejo postati nova realnost ob koncu pandemije, Igor Antauer pa, da je covid-19 le pospešil iskanje rešitev, ki bi jih morali najti ne glede na pandemijo. 8. SRECANJE SKUPINE ZA SKUPNI NADZOR EUROPOLA Predstavnika Državnega sveta v Skupini za skupni parla­mentarni nadzor Europola Bojana Potocan in Samer Khalil sta se udeležila 8. srecanja skupine (JPSG/Europol), ki je obravnavala aktivnosti v obdobju od septembra 2020 do februarja 2021 ter aktualne teme: kibernetska kriminaliteta in digitalna odpornost, krepitev pristojnosti Europola in vpliv COVID-19 na notranjo varnost Evropske unije s poudarkom na policijskem sodelovanju. PREGLED DOGODKOV 5. 2. 2021 8. SRECANJE SKUPINE ZA SKUPNI PARLAMENTARNI NADZOR EUROPOLA 4. 2. 2021 21. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 26. 1. 2021 PRICETEK PREDSTAVITVEV POKRAJINSKEGA SVEŽNJA NA OBCINSKIH SVETIH 20. 1. 2021 36. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 13. 1. 2021 PREDSTAVNIKI DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V DRŽAVNEM SVETU REPUBLIKE SLOVENIJE 11. 1. 2021 SRECANJE PREDSEDNIKOV ODBOROV ZA EVROPSKE ZADEVE (COSAC) 30. 12. 2020 20. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 23. 12. 2020 SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI 23. 12. 2020 19. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 22. 12. 2020 POSVET: O NUJNOSTI INVESTICIJ V SLOVENSKO VOJSKO 21. 12. 2020 TRADICIONALNO SRECANJE ŠTIRIH PREDSEDNIKOV 14. 12. 2020 DELOVNI POSVET: POKRAJINE V SLOVENIJI SKOZI POGLED STROKE 9. 12. 2020 35. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 1. 12. 2020 SPREJEM VELEPOSLANIKA REPUBLIKE POLJSKE V REPUBLIKI SLOVENIJI 1. 12. 2020 LXIV. ZASEDANJE KONFERENCE ODBOROV PARLAMENTOV EVROPSKE UNIJE ZA EVROPSKE ZADEVE (COSAC) 30. 11. 2020 MEDPARLAMENTARNO SRECANJE O OCENI EUROJUSTOVIH AKTIVNOSTI 27. 11. 2020 18. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 26. 11. 2020 18. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 26. 11. 2020 DELOVNI POSVET STROKOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO POKRAJINSKE ZAKONODAJE 17. 11. 2020 DRŽAVNI SVETNIKI SO SE SEZNANILI Z OSNUTKI POKRAJINSKE ZAKONODAJE STROKOVNE SKUPINE DRŽAVNEGA SVETA 11. 11. 2020 34. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 10. 11. 2020 MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA ZA SOCIALNO IN PRAVICNO EVROPO 8. 11. 2020 OMIZJE O POKRAJINSKI ZAKONODAJI 4. 11. 2020 SPREJEM VELEPOSLANIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE V REPUBLIKI SLOVENIJI 22. 10. 2020 SPREJEM VELEPOSLANIKA ŠPANIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI 16. 10. 2020 DELOVNI OBISK DELEGACIJE DRŽAVNEGA SVETA V PORABJU 15. 10. 2020 DELOVNO SRECANJE NA OBMOCNI OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNICI TRBOVLJE 14. 10. 2020 33. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE 13. 10. 2020 SRECANJE NAJVIŠIH PREDSTAVNIKOV TREH VEJ OBLASTI PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE 9. 10. 2020 DELOVNI POSVET STROKOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO POKRAJINSKE ZAKONODAJE 24. 9. 2020 POSVET: INVAZIVNE TUJERODNE VRSTE V GOZDOVIH MEDSEKTORSKI IZZIVI IN PRILOŽNOSTI PRI NJIHOVEM UPRAVLJANJU 23. 9. 2020 SPREJEM VELEPOSLANIKA JAPONSKE V REPUBLIKI SLOVENIJI 22. 9. 2020 SLOVESNA PODELITEV PRIZNANJ XVIII. NAGRADNEGA NATECAJA URADA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 18. 9. 2020 POSVET: VECLETNI FINANCNI OKVIR 2021–2027 IN RAZVOJ KOHEZIJSKE REGIJE ZAHODNA SLOVENIJA 16. 9. 2020 32. REDNA SEJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE vec o Državnem svetu Republike Slovenije na spletni strani www.ds-rs.si, www.drzavnisvet.si in twiter @Drzavnisvet izdajatelj: Državni svet Republike Slovenije, telefon: 01 478 98 17, faks: 01 478 98 51, www.ds-rs.si uredili: mag. Marjeta Tratnik Volasko, Patricija Šašek, foto: arhiv Državnega sveta, Milan Skledar in wikipedia oblikovanje: goclick, tisk: ART32 d.o.o., ŠPES, graficni studio, Novo mesto naklada: 500 izvodov