87
Odlomek iz ..Romeo in Julija."
Poslovenil J. Z. *) Drugi čin, drugi nastop.
{Kapuletov vrt.)
Romeo nastopi.
Rom.   Smeji se ranam, kdor jih ni počutil.
(Julija se prikaže zgor pri oknu.)
Al glej ! skoz okno luč se tam prikaže !
Izhod je to, in Julija je solnce !
Vzdiguj se, milo solnce!    Vmori luno,
Ki v bledi že zavidnosti propada,
Ker jako jo v lepoti prekosiš:
Ne služi ji, ki bledo in zeleno
Vestalsko oblačilo vedno nosi,
Obleko abotno.   Odvrzi jo! —
Ah gospodična je, ljubezen moja!
O, ko bi vedla ona, da je to! —
Zdaj govori, — besede ne,  — al kaj ?
Oko le marnova,  — odgovor dam.
Predrzen sem, ne k meni govori:
Dve zvezdici, najzaljši na nebesu
Odplavaje prosili ste očesa,
Naj svetijo, dokler se vrnite.
Ko b'le bi tam očesa, tukaj zvezdi,
Ju osramotila svetlost bi lica,
Kot solnce luČnico; le zarjo milo
Oko bi njeno iz višave vlilo,
Strme ptič ptica s petjem bi zbudil,
Misle, da noč je svitli dan zakril.
Glej, kot z roko zdaj lice si podpre!
O, če bi bil te roke rokavica,
In Čutil lica ! Julija.   Ah! Rom,   Zdaj govori!
Govori dalje, sladki angelj moj!
Ker veličastno mi to noč bleščiš,
Kot krilat posel iz višin nebeških
UmrjoČemu, ki kviško svoj pogled,
Strme nasproti mu povzdigne in
Opazi, kot skoz lene zdaj oblake
Odtod vesla po zračnem polokrožji. Jul.   O Romeo, zakaj li Romeo ? !
Odreci rodu se, odvrzi ime;
Ce ne, prisezi večno mi ljubezen
In dalje nisem Kapuletova. Rom,   (pri sebi.) Al bi poslušal še, al govoril? Jul.   Le ime tvoje mi sovražno je ;
Ti sam si, le ti sam, ne Montagi.
Kaj Montagi je?   Roka, noga ne,
Ne rama, lice ne, al drugi del,
Od bitja tvojega. — Spremeni ime!
Kaj je za ime? — Kar se roža zove,
Diši sladko, kak' koli bi se zvala.
Tud1 Romeju, če Romeo ne bil bi,
Ostala vrednost bi, ki jo ima.
Imenu, kterega ti ni potreba,
Se odpovej in moje celo bitje
Si nadomesti! Rom.            Sveta mi beseda!
O ljubi me, in spet se dam krstiti;
Odzdaj zavržem ime Romeo. Jul.   Kdo si ti, ki zavit u temno noč
Poslušal si moj samogovor?
*) Na posebno željo g. J. V. Zadravskega natisnemo za pokuŠnjo ta odlomek iz zabavnika „Lade" , ki se tiska v Mariboru, in dodamo še prošnjo njegovo, naj bi mu gospodje, ki so nabirali naročnike „Ladi", imena njih skoraj poslali.
Vred.
Rom.   V kratkem
Oznanit ti ne morem, kdo da sem;
Ime, o sveta, zaničujem sam,
Le, kar sovražno tebi se glasi.
Raztrgal bi ga jaz, če b'lo bi v pismih! Jul.   Uh6 ni pilo sto besed Se moje
Od ustnic teh, in glas že znan mu je.
Al nisi Romeo Montagovi? Rom.   Oboje ne, če se ti ne dopada. Jul.   Kako dospel si sem, s kterim namenom? —
Visok je zid , doplezat' ga težavno.
Pomisli, kdo da si, ker bil bi zgubljen,
Ce eden mojih stricev tu te najde.
Rom,   Priplaval na perutih sem ljubezni: Ljubezni ne strašijo zidi, bregi; Kar le ljubezen zna, začenja srčno; Zato me ne plašijo strici tvoji. Jul.   Ce te zasačijo, te umorijo.
Rom.   Nevarnejše mi tvoje so očesa,
Kot meči stricev vseh. O, glej prijazno, In močem vstavim se razkačenim.
Jul.   Za svet ne htela bi, da bi te vid'li!
Rom.   Temnotne noči plašč me jim zakrije. Ce me ne ljubiš, naj me vjamejo! Se bolje, Če jih jeza me pokonča, Kot da bi živel večno in — brez tel Jul.   Kdo sem na toti kraj te vodil je?
Rom.   Ljubezen mi ga iskat je velela; Podala mi je um, jaz ji očesa. Nisem veslar, al če bi daleč b"la, Kot breg, po kterem daljno morje rije, Za takšen biser stavil bi življenje! (Konec prihodnjič.)
88