Leto VI.	V li)nbl|aui, dne 13. novembra 1»»0.	40. štev.
centralne vlade Sloveniji
Predsednik vlade g. Peter živkovič
v svoji uniformi kot komandant kraljeve garda
Dr. Stanko Šverljuga,
finančni minister
Dr. Milan Srskič, minister pravde
Inž. Dušan Sernec,
minister za šume in rudnike
Dr. Ivan Švegel, minister brez portfelja
Sprejem gg. ministrov na ljubljanskem glavnem kolodvoru
Dame v narodnih nošah pričakujejo visokega gosta
Ministrski predsednik v razgovoru s podstarosto SKJ Ganglom in načelnikom
gasilske zveze g. Turkom
Min. predsednik Pera Živkovič
Ministra dr. Srskid in dr. Švegel pred kolodvorom
Ves Kranj je navdušeno poedravil visoke gost«
Pogled na Miklošičevo cesto ob prihodu g. predsednika vlade s kolodvora v hotel »Union«.
Prizor ob sprejemu članov vlade v Št. Vidu
vlade odhaja s slavnostne seje ljubljanskega občinskega sveta
Združeni pevski zbori po jo pred Unionom v pozdrav visokemu gostu
v Zgornji Šiški
Ob prihodu g. predsednika In članov vlade v Kamnik
Slovensko delavsko pevsko društvo v Franciji	Bosov Tine skoro SO-letnik
Pred spomenikom padlih vojakov po položitvi venca dne 28. IX.
Slovenski izseljenci v Audunu la Tiche so si lani v decembru ustanovili svoje društvo. Krstili so ga za »Slovensko delavsko pevsko društvo«. Predsednik mu je Alojzij Kajerič, pevovodja Alojzij Kraner.
Novo društvo je v tem času priredilo že več prireditev z dramatičnimi igrami in petjem. Največji praznik pa je društvo obhajalo nedavno 28. septembra, ko je prejelo svojo zastavo in jo blagoslovilo. Od blizu in daleč so prišla na to slavnost društva z 19 društvenimi- zastavami. Veselimo se nad žilavo delavnostjo in požrtvovalnostjo naših rojakov v tujini. Želimo jim najlepših uspehov.
Ne piše se »Bosov«, ampak Slatnar, ime mu je Valentin. Rodil se je leta 1852. v Bistrici pri Kamniku, v hiši štev. 8. Tam se je reklo pri »Boso vih«.
t JOSip 1?010£>
Lavoslav
Rojen leta 1854., je po odlično dovršeni osnovni šoli skušal postati vrtnar pri rudniku v Toplicah pri Zagorju. Ko je 1880. kupila Trboveljska pre-mogokopna družba rudnik, je dobil mesto pri ekspediciji, kjer si je kmalu pridobil zaupanje in tak ugled, da ga je delavstvo 1898. izvolilo za upravitelja bratov, sklad-nice, kjer je s pravo ljubeznijo in umevanjem za težnje rudarjev deloval do svoje upokojitve leta 1908. Zbral je nešteto narodnega blaga, pesmic, pregovorov, kar je bilo po večini objavljeno v Strekljevi zbirki. Bil je tudi stalni dopisnik »SI. Naroda«, čvrst, duševno in telesno prožen je ostal do danes. Kot Sokol je bil tri leta starosta. Sedem otrok sta z rajno zakonsko družico Uršo vzgojila v odlično naprednem duhu.
V mladosti je bil plaveč in drvar. Koncem osemdesetih let ga je takratni načelnik meščanske korporacije g. Kecel nastavil kot lovca na svojem lovišču.
Bosov Tine je znan vsepovsod kot izvrsten gorski vodnik, vedno je pomagal ob raznih nezgodah in neštetim turistom je s pravo ljubeznijo do rodne grude razkazoval krasote naših alp.
Za zasluge ga je kralj odlikoval z zlato kolajno.
Tako se Bosov Tine bliža dvojnemu jubileju, 70-letnici službovanja v Kamniški Bistrici in naših planinah in 80-letnici rojstva.
Častni odbor društva z društveniki in predsedniiU udeleženih društev.
t Franjo Lukačič
Lepa požrtvovalnost mladega mornarja
Franjo Lukačič, župan občine Središče, je na dan Vseh svetnikov izdihnil svojo blago dušo. Umrl je mož dela, tihega, nesebičnega in požrtvovalnega dela, ki edino prinaša pravi ugled in spoštovanje, že od mladih let se je udejstvoval v vseh narodnih, kulturnih in gospodarskih institucijah našega kraja, županoval ie 11 lft središki občini, za katero si je pridobil nevenljivih zaslug. Že strt in izmučen od težke bolezni je do zadnjega z brezprimerno energijo opravljal županske posle.
Zdravniki sanatorija dr. Roiča v Splitu so bili te dni priče velike požrtvovalnosti mladega mornarja naše vojne mornarice Alojzija Završnika iz Ljubljane, ki je s svojo krvjo rešil življenje na smrt bolnega brata Hrvata. Operacija je bila izvršena in mornar je dal liter svoje mladeniške krvi za bolnika in ga s tem rešil sigurne smrti.
Slika desno:
Minuli ponedeljek zjutraj je v Vuzenici umrl g. Joško Golob, šolski upravitelj. Vsak kdor ga Je poznal, vsa Vuzenica in ves kot tja do koroške meje žaluje za njim kakor za rodnim bratom.
Skozi dolgo vrsto let je bil pokojnik vsem zvest svetovalec in prijatelj ter neumorni voditelj narodnega dela. V svoji nesebičnosti je imel pred očmi vedno in samo dobrobit bližnjega. Po trudapolnem in nesebičnem delu naj mu bo lahka žemljica.
Jerin 75-letnik