425 2021 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 711.43(497.4Šoštanj)(091) Prejeto: 20. 8. 2021 Boris Golec prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: bgolec@zrc-sazu.si Šoštanj v stoletjih trške avtonomije IZVLEČEK Trg Šoštanj pod istoimenskim gradom je tipična srednjeveška trška naselbina, ki je do industrijske dobe komaj po čem odstopala od večine trgov slovenskoštajerskega prostora. Prispevek obravnava predvsem upravno-sodni in posestni razvoj trga, s poudarkom na novem veku, dotakne pa se tudi njegovih demografskih in gospodarskih razmer. Šoštanj je šel v razvoju trške avtonomije v korak s primerljivimi trgi širšega prostora, v posestno-demografskem in gospodarskem oziru pa je za prenekaterim zaostajal. Vsebino prispevka pogojujeta slaba ohranjenost relevantnih virov domačega izvora in šibka znanstvena raziskanost zgodovine trga med 16. in 19. stoletjem. KLJUČNE BESEDE Šoštanj, trg, trška avtonomija, upravno-sodna podoba, hišna posest, Josip Vošnjak ABSTRACT ŠOŠTANJ OVER THE CENTURIES OF MARKET-TOWN AUTONOMY The market town of Šoštanj at the foot of the homonymous castle is a typical medieval market-town settlement which was hardly distinguishable from most other market towns in Slovenian Styria until the industrial era. Al- though primarily discussing its administrative-judicial and property development with an emphasis on the Early Modern Period, the contribution also touches on its economic and demographic conditions. While Šoštanj kept abreast of its counterparts in the wider area as regards the development of its market-town autonomy, it lagged after too many in property-demographic and economic aspects. The limited content of the contribution reflects the poor preservation of relevant vernacular sources and a lack of research on the market town’s history between the sixteenth and the nine- teenth centuries. KEY WORDS Šoštanj, market town, market-town autonomy, administrative-judicial status, house ownership, Josip Vošnjak 426 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Trg Šoštanj, ki je dobil ime po enem ne ravno najstarejših in najpomembnejših gradov slovensko- štajerskega prostora,1 je bil in je v svojem jedru še danes tipična srednjeveška suburbialna trška nasel- bina, nastala ob vznožju grajske vzpetine kot klasič- ni urbani privesek sedeža teritorialnega zemljiškega gospostva. Za razliko od sosednjega precej manjšega in manj pomembnega trga Velenje ima podoma- čeno slovensko ime iz nemškega Schönstein (Lepi kamen, dejansko Lepi grad).2 Do industrijske dobe je šoštanjski trg komaj po čem odstopal od večine slovenskoštajerskih trgov, potem pa mu je za nekaj časa uspel gospodarski prodor, ki mu je med drugim še pred razpadom habsburške monarhije prinesel na- slov mesta (1911).3 Pričujoči prispevek sega časovno do srede 19. sto- letja, ko je Šoštanj tako kot vsi drugi trgi in mesta izgubil trško avtonomijo poznosrednjeveškega tipa in izvora. Obravnavali bomo predvsem njegov uprav- no-sodni in posestni razvoj s poudarkom na novem veku ter se dotaknili gospodarskih in demografskih razmer v trgu skozi stoletja. Vsebino prispevka po- gojujeta slaba ohranjenost relevantnih virov domače- ga izvora in šibka znanstvena raziskanost zgodovine trga med 16. in 19. stoletjem v primerjavi s srednjim vekom.4 Kjer se zgodba konča – s pomladjo narodov Začeli bomo pri koncu obravnavanega časovne- ga razpona, pri orisu Šoštanja v zadnjih letih pred- marčne dobe in med pomladjo narodov, neposredno pred odpravo stoletne trške avtonomije (1849). Eden najznamenitejših Šoštanjčanov, zdravnik, politik in pisatelj dr. Josip Vošnjak (1834–1911), je v začetku 20. stoletja v Spominih takole opisal Šoštanj svojega časa in v preteklosti: »Glavni kraj te doline [Šaleške] je prijazni trg Šoštanj, ki se na spodnjem koncu doline razprostira med Pako in vznožjem lokviških goric in tudi še on- stran Pake, kjer stoji pohlevni kolodvor železnice Ce- lje–Velenje in se čedalje več novih hiš zida. […] Na vse sedanje moderno gibanje pa gleda, na pol skrit v smrekovem gozdu Pusti grad, do polovice zrušen 1 Grad se prvič posredno omenja šele leta 1311 in izrecno 1318, a je moral stati že v 12. stoletju (Ravnikar, Zgodovina Šoštanja I, str. 57–58, 62–63; Stopar, Grajske stavbe, str. 96; Blaznik, Slovenska Štajerska, str. 409). 2 Snoj, Etimološki slovar, str. 417 in 450–451. – Treba bo še dognati, kdaj se Šoštanj prvič omenja v slovenščini. Glede na veliko podobnost med nemškim in slovenskim imenom je bilo za slovensko zapisovanje imena malo možnosti. Slo- vensko ime gotovo ni prvič dokumentirano šele v Schmutzo- vem historično-topografskem leksikonu za Štajersko iz leta 1822, ki ima za trg Schönstein slovensko ustreznico (windisch) Schustan – Terg (Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon. Dritter Theil, str. 510). 3 Curk, Trgi in mesta, str. 135. 4 O Šoštanju v srednjem veku gl. Ravnikar, Zgodovina Šoš- tanja I, in prispevek istega avtorja v tej številki Kronike. stolp nekdanjega šoštanjskega gradu. Turki so grad razdejali, šoštanjski vitezi pa ga niso več sezidali na starem mestu. […] Novi grad imenovali so graščino, ki so jo pač morali podložni kmetje pomagati graditi. Arhitektonskih znamenitosti nima nobenih, zidan je v slogu vojašnic in le na vzhodnem kraju ima prizi- dano verando s streho na zidanih okroglih stebrih.5 […] Prav pod verando je razvrščenih kakih sto hiš šoštanjskega trga, ki je, kakor druga mesta in trgi, na- stal po naselitvi obrtnikov pod zaščito viteških gra- dov. Trg pa ni bil podložen graščini, ampak je bil tako zvan 'landesfürstlicher Markt' [deželnoknežji trg] s svojim magistratom, s svojim na tri leta izvoljenim 'Marktrichter'-jem [trškim sodnikom] in svojim sin- dikom, oziroma občinskim tajnikom.«6 Vošnjaku, leta 1849 staremu šele 15 let, ne gre zameriti pomote, ki se mu je pripetila pri sedemde- setih, ko je očitno mislil, da je njegov rodni Šoštanj vse do 19. stoletja veljal za deželnoknežji trg. Dejan- sko je bilo tedaj (1848) v Celjskem okrožju takšnih trgov le še pet, preostalih 20, skupaj s Šoštanjem, pa je bilo municipalnih (Municipalmarkt), tj. privatnih ali gospoščinskih.7 Kot je leta 1843 na statistično-to- pografsko vprašalnico dr. Georga Götha8 odgovorilo šoštanjsko trško predstojništvo, naj bi vprašanje, ali je Šoštanj deželnoknežji ali pod zaščito gospostva, uradno razrešili slabih sto let prej. Odločitev je med terezijansko davčno rektifikacijo prinesla vladar- ska odredba z dne 17. januarja 1752, s katero so trg uvrstili v rektificirani urbar šoštanjskega gospostva.9 Prej, zlasti v času, ko je bilo gospostvo deželnoknežja last, pa je tudi trg veljal za deželnoknežjega. Zadnjič je tako označen v potrditveni listini trških privile- gijev, ki jo je leta 1783 izdal cesar Jožef II.10 Ko je Franc I. trgu leta 1815 potrdil sejemske pravice, pa privilegij govori o municipalnem trgu.11 Gospoščin- ski, tj. municipalni trg ga imenujeta sicer že dva po- pisa gospoščinskih prihodkov iz leta 1749.12 Turško razdejanje Pustega gradu, prvotnega se- deža gospostva Šoštanj, leta 1473 je res zelo verjetna razlaga za njegovo opustitev pred letom 1503, ko je bil že gradišče.13 Trški dvorec, ki ga Vošnjak imenuje novi grad, pa je najbrž stal že prej, vsaj leta 1458, ko se omenja kot uradna hiša (Amtshaus).14 Delna upravna ločenost deželnoknežjega trga od gospostva, ki je 5 Vošnjak, Spomini, str. 7. 6 Prav tam, str. 8. 7 Handbuch des Herzogthumes Steiermark, str. 161–164. 8 O t. i. Göthovi topografiji gl. Kuret, Slovensko Štajersko, str. 7–17. 9 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.7, Šoštanj, 413.6, julij 1843. 10 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 902, 1783 X. 16., Dunaj. 11 Prav tam, št. 1035, 1815 XII. 14., Dunaj. 12 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 2, Heft 13, Verwaltungsprotokolle 1674–1787, Mein Franz Micha- elln Kästelliz etc., 26. 4.–31. 12. 1749, pag. 7; Endtwurf etc., s. d. 1749, pag. 1. 13 Stopar, Grajske stavbe, str. 97. 14 Prav tam, str. 98. 427 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 po letu 1575 prišlo v zasebno plemiško last in tako prenehalo biti deželnoknežje zastavno gospostvo, torej ni trajala veliko več kot dve stoletji in pol. Gospostvo in trg sta bila v rokah deželnih knezov šele od izumrtja grofov Celjskih (1456), predtem pa sta delila skupno usodo vse od nastanka trške naselbine.15 Vprašanja, od kdaj je imel trg izvoljenega trškega sodnika, od kdaj magistrat in sindika, o katerih govori Vošnjak, bomo obravnavali pri upravno-sodnih razmerah, o številu hiš pa bomo spregovorili pri posestni strukturi. Ob Vošnjakovem rojstvu (1834) je bil trg opazno drugačen kakor v njegovih poznih letih, ga je pa že tedaj močno zaznamovalo usnjarstvo. »Tačas ko še ni bilo tovaren za izdelovanje usnja, so usnjarji prav dobro izhajali in po mestih bili nekaki aristokrati med drugimi obrtniki. Spominjam se v slovenskih krogih neljubo znanega 'ledernes Festungsviereck von Cilli' [celjski usnjeni trdnjavski četverokotnik], od katerega že zdavnaj ni več ne duha ne sluha.«16 15 Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 204. – Ob nastanku ur- barja leta 1575 je bil zastavni imetnik Viljem Galler (StLA, I. Ö. HK, Urbar und Buchreihe, K 104, Herrschaft Schön- stein, U 33/2, Relation, 4. 6. 1575, fol. 24–25). Po Pirchegger- ju je Sigmund Galler gospostvo verjetno kupil v prosto last pred letom 1590 (Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 204). Sikorini podatki, povzeti po štajerski imenjski knjigi, ne da- jejo jasnega odgovora na vprašanje o času nakupa. Del imen- ja Sigmunda Gallerja je Viljem Galler prodal že leta 1582 (StLA, B 249/5, Sikora, Die Steirischen Gülten, str. 333). 16 Vošnjak, Spomini, str. 11. – Ni povsem jasno, katera usnjarska središča so bila mišljena s celjskim četverokotnikom. Tudi Vasilij Melik se v to ni spuščal, ko je v opombi k ponovni izdaji Vošnjakovih Spominov (1982) zapisal, da »so govorili v sedemdesetih letih [19. stoletja] o celjskem trdnjavskem če- Pred tem pomenljivim opisom usnjarstva je Vošnjak, sam »ledrarski« otrok, povedal še tole: »Šoštanj se je v teku poslednjih 30 let močno izpremenil, posebno tam, kjer je poprej stala blizu potoka priprosta enonadstropna hiša, vsemu ljudstvu znana pod naslovom 'pri Mihelnu', ker sta moj ded in oče bila krščena za Mihaela, 'pri Bošnjaku' pa je bilo ime v stranski ulici stoječi hiši z usnjarijo, v kateri so moji pradedje bili že davno naseljeni. Na mestu stare Mihelnove hiše se širi zdaj obširna tovarna za usnje.«17 Zgovorna je tudi Vošnjakova primerjava sejmov v njegovi mladosti s semanjim dnem leta 1900. »Tam, kjer je poprej 10 do 12 usnjarjev imelo svoje štante, sta stala le dva in še ta dva nista dosti blaga spečala. Zato pa je bilo vse polno čevljarjev z narejenim blagom in tudi veliko več kramarjev.«18 Za lokalno zgodovino in našo problematiko so še dragocenejša druga Vošnjakova pričevanja o Šošta- nju. Trško šolo, ki jo je začel obiskovati jeseni 1840, ko je domovala v stavbi trškega magistrata (»v magi- stralnem poslopju«), je imenoval starodavna. V resni- tverokotniku, ki naj bi branil nemško politično posest v tem delu Štajerske«, in sicer po zgledu trdnjavskega četverokot- nika Mantova–Peschiera–Verona–Legnano, branika avstrij- ske posesti v severni Italiji (Vošnjak, Spomini, str. 679). Ale- ksander Žižek domneva, da pridejo poleg Celja in Šoštanja v poštev tri usnjarska središča, Slovenj Gradec, (Slovenske) Konjice in Slovenska Bistrica (informacija 19. 5. 2021). Gle- de na geografsko razporeditev bi šlo najlaže za četverokotnik Celje–Šoštanj–Slovenj Gradec–Slovenska Bistrica, torej za tri mesta in Šoštanj kot edini trg. 17 Vošnjak, Spomini, str. 11. 18 Prav tam, str. 29. Šoštanj po Stari Kaiserjevi suiti 1824–1833 (Kaiser, Litografirane podobe, št. 75). 428 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 ci sploh ni bila stara, v trg pa se je od župnijske cer- kve preselila šele v začetku 19. stoletja.19 Pri njenem opisu je Vošnjak skoraj mimogrede podal pričevanje o jezikovnih in »narodnih« razmerah v Šoštanju, zelo drugačnih kakor desetletja pozneje. Tisti del zapi- sa, ki govori o Slovencih in Nemcih, daje slovensko zgodovinopisje za eksemplaričen primer stanja pred sredo 19. stoletja. »Ker ni bilo nobene šolske dolžno- sti, so zahajali v šolo le otroci tacih staršev, kateri so jih hoteli v šolo pošiljati, največ iz trga, iz okolice le bolj od premožnejših kmetov. Učni jezik je bil nem- ški, a s kmečkimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo ve- činoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848 in nam je jezik le bil sredstvo, da se spo- razumemo med seboj in z drugimi. V šoli torej se nismo učili niti črke slovenske brati ali pisati, imeli smo nemški abecednik, nemško čitanko in tudi nem- ški katekizem.«20 Kljub majhnosti in provincialnosti je bil šoštanj- ski trg že tedaj močno prežet z nemškim pogovor- nim jezikom, kar je v nacionalni dobi tem laže vodilo v ostro delitev na Slovence in Nemce, kot je dobro znano, tudi znotraj Vošnjakove družine.21 V zvezi s trško samoupravo, ki ji je v njegovih otroških letih načeloval trški magistrat, je pisec po- vedal nekaj, kar je po analogiji z drugimi trgi in me- sti sicer pričakovano, ni pa potrjeno s sočasnimi viri, ampak le še z enim mlajšim. Gre za običaj obhoda meja trškega pomirja, ki se je ohranil vse do kon- ca obravnavane dobe. Ob tem je Vošnjak zapisal še nekaj besed o sestavi trških organov, prav tako slabo znanih: »Povedal sem že, da je Šoštanj bil 'landesfür- stl. Markt' [deželnoknežji trg] in imel svoj magistrat. K trgu spadajoči teritorij je bil z mejniki zaznameno- van. Da se meje ohrani v živem spominu, je bil vsaka tri leta slovesen obhod z godbo na čelu. Za njo je stopal 'Marktrichter' [trški sodnik] s sindikom, sve- tovalci, odborniki, drugi tržani, ženstvo in otroci. Ko smo prišli do katerega mejnika, pograbili so možje nas dečke in vsakega po trikrat prav trdno postavili na mejnik, da bi si ga dobro zapomnil. Tudi mene so tako brez usmiljenja potiskavali na trde kamne, mejo bi pa jaz danes zastonj iskal. Trg je imel torej vse tiste pravice, kakor drugi enakega naslova, posebno pa to, da je smel na sejmih pobirati štantnino od vseh štan- tov in od vsake prignane živine.«22 19 Po F. Hriberniku je šola začela delovati okoli leta 1777, kot redna trivialka 1799, v trg se je preselila leta 1807 in po nekaj- letnem gostovanju v zasebnih hišah dobila učilnico »v občin- ski hiši na glavnem trgu« leta 1814 (Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 131–132). 20 Prav tam, str. 15–16. 21 Melik, Josip Vošnjak, str. 642–643. 22 Vošnjak, Spomini, str. 28–29. Sodobnih opisov obhodov meja pomirja iz časa pred sredo 19. stoletja ne poznamo, je pa leta 1872 v šoštanjski župnijski kroniki o tem nastalo poročilo, ki je že zaradi manjše časovne distance in več očividcev zanesljivejše od poznejšega Vošnjakovega. Obhodi so bili v tem času na prvi majski dan, in sicer vsakih sedem let, ne na tri leta.23 Odnos med trgom in šoštanjskim gospostvom v zadnjih letih obstoja gospostva in trške samouprave po pričevanju Josipa Vošnjaka ni bil zgleden, kar je vsekakor koreninilo globoko v preteklosti. Upravi- telj gospostva, po Vošnjaku »graščinski oskrbnik«, bi jo leta 1848 skoraj skupil od razjarjenih kmetov in z njim nemara tudi graščak Jožef Mayr,24 če ne bi posredoval mladi kaplan Blaž Kocen (1821–1871), poznejši znani geograf in profesor. Upravitelj je bil nepriljubljen tudi pri tržanih, ki so mu, takoj ko so izvedeli za marčne dogodke na Dunaju ter za ge- sla o svobodi in enakosti, sredi noči priredili mačjo godbo,25 povod za to pa je dal sam. »Razmere Šo- štanjčanov do graščine, dasi ji niso bili podložni, so bile napete, ker je graščinski oskrbnik, neki Angerer, zmerom izkušal trgu kratiti njegove pravice. Grajska gospa je neki enkrat celo rekla, da se bo že doseglo, da bodo tržanke morale hoditi v grad pode snažit. To je mati nam silno nevoljna pripovedovala.«26 In na drugem mestu: »Trg torej ni bil podložen graščini, ampak si je ohranil svoje svoboščine, dasi so grašča- ki poizkušali, spraviti tudi trg pod svojo oblast. Taki prepiri so se ponavljali večkrat, dokler l. 1848 ni sto- rilo konca graščinskim predpravicam.«27 Vendar revolucionarno leto 1848 ni prineslo le zemljiške odveze, ampak je postala okoliškim kme- tom trn v peti tudi sejemska stojnina, ki jo je pobiral trg. »Kmetje pa so mislili, ako graščaki ne bodo več imeli pravice do tlake in desetine, zakaj bi jo imeli tr- žani do štantnine.« Na sv. Ahaca (22. junija), ko je bil v Šoštanju eden od semanjih dni, so se plačilu uprli, a so se po krajšem prerivanju s tržani vendarle vdali in predpisano sejemsko pristojbino plačali. »Šoštanj- čani so tedaj zmagali in še sedaj pobirajo štantnino. Nimajo pa več Marktrichterja, ampak župana, in ne sindika, ampak občinskega tajnika. Svoj grb pa še imajo in uro na rotovžu, lesena roka s sabljo pa, ki je ob sejmih kmetom pretila, je menda že zdavnaj strohnela.«28 Leto 1848 je bilo prelomno tako v narodnem ka- kor v političnem in upravnem pogledu. Nove čase je v letu pomladi narodov na svoj način naznanila naro- dna garda ali narodna straža, ki ji je Vošnjak namenil 23 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 173–174. 24 Vošnjak pravi: »neki Mayr« (Vošnjak, Spomini, str. 593). O Mayrju gl. Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 204; Stopar, Grajske stavbe, str. 112–113. 25 Vošnjak, Spomini, str. 28. 26 Prav tam, str. 27. 27 Prav tam, str. 593. 28 Prav tam, str. 29. 429 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 naslednje besede: »Šoštanjčani so seveda l. 1848 tudi imeli svojo 'Nationalgarde' [narodno stražo]. Bilo jih je kakih 20. Za stotnika so si izvolili graščaka barona Gadolla v Turnu, lajtnant pa je bil naš oče, ki si je kupil sabljo, katero še hrani brat Mihael. Sablja ima vgraviran zapis: 'Zur Erinnerung an den 13., 14. und 15. März 1848.' [V spomin na 13., 14. in 15. marec 1848.] Ko se je deputacija na dveh lestvičnih vozovih peljala v Turn, da naznani baronu njegovo izvolitev, smo se tudi študentje spravili na vozove. V Turnu je bilo prav veselo, vino je teklo in to je bila glavna stvar pri 'Nationalgarde'. Gadolla, droben možiček, se je zahvalil za izkazano čast, pa nisem videl, da bi kedaj bil prišel v Šoštanj, izvrševat svoje poveljništvo.«29 Leto dni po revolucionarnem vrenju in zemlji- ški odvezi so bile v Avstriji odpravljene vse mestne in trške avtonomije, tako tudi šoštanjska. Šoštanj je namesto izvoljenega trškega sodnika in magistrata dobil izvoljenega župana in občinski odbor, lokalna politika pa je neizogibno postala del širše, deželne, državne in nacionalne politike. Marsikaj minulega je šlo poslej v pozabo in izgu- bo kot nebodigatreba. Kot je izpričal Josip Vošnjak, je njegov mlajši brat Mihael (1837–1920), politik in gospodarstvenik, ponosno hranil očetovo sabljo po- veljnika narodne garde iz leta 1848. Tudi v občinskem arhivu so še hranili nekaj starih trških privilegijev,30 sicer pa je bil odnos do arhivalij preteklih časov tako kot še marsikje precej mačehovski. Pričujoči prispe- vek o trški zgodovini bi lahko imel v nasprotnem pre- cej drugačno vsebino, predvsem pa bi bil podrobnejši. O ravnanju z arhivom in sploh o odnosu do lokalne zgodovine je namreč Josip Vošnjak povedal: »Ko so sloveli celjski grofi, je bil tudi šoštanjski grad njihova last in iz te dobe so se na magistratu še shranjevali na pergamentu pisani privilegiji, ki so jih potrdili tudi poznejši vladarji štajerski. Vsa ta stara pisma so ležala v neki škrinji pod streho in jaz sem jih pregledoval večkrat, ko sem se dijak mudil doma. Shranjena je bila tam nadalje debela, v usnje vezana knjiga, ki so bili v nji sejni zapisniki trškega zastopstva, spisani nemški. Začeli so se, če se ne motim, s 17. stoletjem. Na sprednji platnici je bila na notranji strani zapisa- na prisega v slovenskem jeziku, katera se je brala pri zaslišanju zločincev in prič takim strankam, ki niso bile vešče nemščine. Žal, da nisem prepisal te prise- ge. Knjiga, za katero se ni brigal nihče, se je potem valjala pod hišno streho mojega brata trgovca in šla menda pot starih papirjev – na zavijanje sira itd. Per- gamentni dokumenti s svojimi velikimi pečati pa so 29 Prav tam, str. 29–30. – »Baron Gadolla«, v resnici samo vitez s polnim imenom Franz Ritter von Gadolla (1797–1866), je bil vnet spodnještajerski domoznanec in praprapravnuk Jane- za Vajkarda Valvasorja (1641–1693), vendar ni mogel dognati, da izvira neposredno od polihistorja, ampak je vedel le, da je njegova praprababica pl. Dienerspergova izšla iz Valvasorjeve rodbine (Golec, Domoznanec Franc vitez Gadolla, str. 13). 30 Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 45–47. se baje oddali v Joan[n]eum v Gradcu.«31 K sreči so se resnično ohranili in so danes v Pokrajinskem ar- hivu Maribor,32 medtem ko ne bomo nikoli poznali številnih drobnih, a verjetno tudi pomembnejših do- godkov, podrobnosti o funkcioniranju trške uprave in sodstva, o gospodarstvu, posesti, hišah in navadah starih Šoštanjčanov. Upravno-sodna podoba trga O upravno-sodnih razmerah v Šoštanju od nje- govega nastanka do konca srednjega veka vemo zelo malo, kot nasploh o večini trgov v tem času. Tako kot glavnina srednjeveških trgov na Slovenskem se tudi Šoštanj v virih pojavi v 14. stoletju. V kronologi- ji pojavitev trških naselbin, od katerih jih je četrtina pred letom 1500 dobila mestne pravice, je umeščen na prelom iz druge tretjine v tretjo.33 Trg se prvič izrecno omenja v času grofov Celj- skih leta 1355, ko je pisarjeva vdova Kunigunda iz Slovenj Gradca svojemu gospodu Frideriku I. Celj- skemu predala po možu podedovane posesti, na pr- vem mestu hišo v Šoštanju skupaj s petimi oštati v trgu (daz haus ze Schoennstein vnd funf hofstet in dem marcht gelegen).34 Po Jožetu Curku so Šoštanju trške pravice gotovo podelili že Vovbrški grofje pred izu- mrtjem leta 1322,35 Tone Ravnikar pa nastanek trga z večjo verjetnostjo in argumentirano postavlja v čas vovbrških naslednikov gospodov Žovneških, od leta 1341 grofov Celjskih. Ko sta namreč Herman in Eli- zabeta Vovbrška leta 1318 posest Šoštanja zastavila lavantinskemu škofu Ditrihu, se v listinah omenjata šoštanjski grad in pripadajoča vas Družmirje, ni pa še sledu o trgu. Zelo verjeten čas nastanka trške naselbi- ne pod gradom je po Ravnikarju tridesetletje 1318– 1348, saj naj bi bil trg prvič posredno izpričan leta 1348 prek trškega sodnika (richter czu Schoenstain).36 Skoraj nobenega dvoma ni, da je trg tedaj že ob- stajal, saj je prvič izpričan le sedem let zatem, večjo previdnost pa zahteva interpretacija oznake »richter« kot trški sodnik. Postavlja se vprašanje, ali so bili v 14. in 15. stoletju izpričani sodniki resnično samo trški in ne hkrati gospoščinski oziroma deželski ali sploh samo to. Funkcija trškega sodnika se je načelo- ma osamosvojila od gospoščinskega, ko se je izločilo lastno trško sodišče in je gospostvo ostalo zanj samo druga sodna instanca, kar bomo videli pri obravnava- nju zgodnjega novega veka. 31 Vošnjak, Spomini, str. 592–593. 32 Gl. op. 50–51 in 58–65. – V graškem Štajerskem deželnem arhivu, ki se je leta 1868 izločil iz Joanneuma, danes ni mo- goče najti nobene šoštanjske trške privilegijske listine. 33 Najpopolnejši pregled prvih omemb celinskih meščanskih naselbin na Slovenskem ponuja preglednica v Slovenskem zgodovinskem atlasu, str. 77. 34 SI AS 1063, Zbirka listin, št. 4143, 1355 I. 21., s. l. Prim. Blaznik, Slovenska Štajerska, str. 409. 35 Curk, Trgi in mesta, str. 135. 36 Ravnikar, Zgodovina Šoštanja I, str. 63. 430 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 A tudi po oblikovanju lastnega trškega sodišča trški sodnik ni nujno izviral iz vrst tržanov, kaj šele da bi ga ti volili oziroma, kot bomo videli pozneje (1575), predlagali gospostvu v izvolitev dva kandi- data, obvezno iz vrst mož s hišno posestjo v trgu. V šoštanjskih sodnikih, ki se pojavljajo v srednjeveških virih, lahko prej vidimo postavljene gospoščinske uradnike kakor (izvoljene) predstojnike trške avto- nomije. O prvem sodniku, ki naj bi ga vir iz leta 1348 povezoval s Šoštanjem, ne vemo ničesar razen omembe funkcije.37 Listina, v kateri naj bi se poja- vil, namreč danes ni izsledljiva, zato lahko o naravi njegove sodniške funkcije le ugibamo.38 Tudi prvi po imenu znani sodnik Seydlein (Seydlein dez rich- ter czu Schoenstain), ki se leta 1378 pojavi kot priča kupoprodaje, bi bil glede na skromne podatke lahko hkrati trški in gospoščinski sodnik ali samo eno od tega.39 Prav tako njegov potomec Friderik Töllinger (die zeit richter ze Schoenstain), ki je leta 1405 skupaj z ženo v gornjegrajskem samostanu ustanovil večno mašo za dušni blagor svojega prednika, Seydleinove- ga pokojnega sina Tomaža,40 in Hans Frank (vnser Richter zu Schonstain), ob prejemu celjskega fevda leta 1436 že pokojni.41 Pozornost pritegne zlasti so- dnik Hieronim Voytländer, o katerem je znano, da je opravljal več funkcij, sodniško nekaj časa hkrati z gradiščansko. Kot sodnika ga redno srečujemo v tri- desetih in štiridesetih letih 15. stoletja. Najprej leta 1436 v listini grofa Friderika II. Celjskega, ki v zvezi s trgom nalaga nadzorne obveznosti šoštanjskemu gradiščanu Joštu Vaistu (Burggrauen) in Hieronimu kot tamkajšnjemu sodniku (vnserm Richter daselbs).42 Dve leti zatem, leta 1438, je Hieronim Voytländer sopečatil dve privatni listini kot šoštanjski sodnik,43 naslednje leto, 1439, pa je v nekem reverzu naveden v dvojni funkciji: gradiščana na gradu Kacenštajn in sodnika v Šoštanju (Jeronimues Voytlander puerkgraff zu Chaczenstain vnd rychtter zw Schonstain).44 Leta 37 Blaznik, Slovenska Štajerska, str. 409. 38 Blaznik kot vir navaja »kop. LA«, vendar v Štajerskem de- želnem arhivu v Gradcu ni mogoče najti prepisa listine ne v notranjeavstrijski zbirki listin (Innerösterreichische Urkun- denreihe) ne v kopialnih knjigah »dvorne zakladnice« (Hof- schatzgewölbebücher) in ne v splošni zbirki listin (Allgemei- ne Urkundenreihe). Za pomoč se iskreno zahvaljujem kolegu dr. Norbertu Weissu, arhivistu Štajerskega deželnega arhiva. 39 Objava listine 1378 IV. 11., s. l. v: Bizjak in Preinfalk, Turja- ška knjiga listin I, št. 211, str. 282. 40 NŠAL, NŠAL 101, Zbirka listin, št. 238, 1405 III. 5., s. l. Regest v: Volčjak, Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana, str. 282–283. 41 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, št. 84, I-57r, fevdna knjiga za grofiji Ortenburg in Celje 1436–1447, fol. 87v. 42 Insert listine 1436 X. 3., s. l. v: SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 464, 1598 II. 14., Gradec. Prim. Ravnikar, Zgodovina Šoš- tanja I, str. 99–100. 43 SI AS 1063, Zbirka listin, št. 550, 1438 XI. 4., s. l.; št. 551, 1438 XI. 4., s. l. 44 NŠAL, NŠAL 101, Zbirka listin, št. 303, 1439 V. 16., s. l. Re- gest v: Volčjak, Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana, str. 338. 1441 je overovil listino samo kot gradiščan, tokrat na Forhteneku.45 Da formulacija »sodnik v Šoštanju« lahko pome- ni samo gospoščinskega in ne tudi trškega sodnika, nazorno priča listina grofa Friderika II. Celjskega v celjski fevdni knjigi. Ko je grof leta 1441 Ulriku Mos- haimerju podelil hubo s podložnikom v vasi Laze »v šoštanjskem urbarju« (in vnserm vrbar Schonstain ge- legen), je zaščito prejemnikove pravice ukazal »vsem našim sodnikom in amtmanom v Šoštanju, sedanjim in bodočim«.46 Trški sodniki so iz te formulacije av- tomatično izvzeti, saj nad hubo v Lazah pri Velenju niso mogli imeti nobenih pristojnosti. V zgodnji fazi trga moramo torej v sodniku naj- prej videti gospoščinskega uradnika. Trško avtono- mijo je predstavljala samo občina tržanov, tj. moških z individualno podeljenimi tržanskimi pravicami, iz katere se je sčasoma razvil trški svet kot njen izvršilni organ. To se je precej gotovo zgodilo že pred koncem srednjega veka, čeprav o svetu in občini tržanov ni- mamo poročil vse do druge polovice 16. stoletja. Tr- žanstvo kot kolektiv pa je prvič omenjeno v regestu listine iz leta 1434 v registru listin gospostva Gornji Grad. Tržani (Cives Schönstainenses) so se zavezali, da ne bodo ovirali škalskih župnikov in njihovih po- močnikov pri sv. Mihaelu (vikarjev poznejše šoštanj- ske župnijske cerkve v Družmirju), ki bodo maševali v Šoštanju (v cerkvi sv. Mohorja).47 Čeprav je ohra- njen le regest reverza in ne vemo natanko, kakšna je bila izvirna samonaslovitev izstaviteljev, je pomenlji- vo, da na čelu tržanov ni sodnika in sveta. Trško pravo Šoštanja je od poznega srednjega veka dalje temeljilo na pisnih privilegijih vsakokrat- nega trškega gospoda, najprej grofov Celjskih in nato deželnih knezov iz habsburške rodbine, ko pa trg ni bil več v deželnoknežjih rokah, vladarjev iz iste hiše. Vsi trgu Šoštanj podeljeni privilegiji48 so bili parci- alni, kar pomeni, da so jamčili posamezne pravice in urejali razmerje trga navzven. Kot je pri trgih običaj- no, niso govorili o notranjih razmerjih. Niso, deni- mo, predpisovali sestave in načina volitev trških or- ganov, sodnih pravic, opisovali meja trškega pomirja 45 NŠAL, NŠAL 101, Zbirka listin, št. 306, 1441 VIII. 28., s. l. Regest v: Volčjak, Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana, str. 340. 46 SI AS 1073, Zbirka rokopisov, št. 84, I-57r, fevdna knjiga za grofiji Ortenburg in Celje 1436–1447, fol. 92–93. 47 Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 397. 48 Vse privilegije od leta 1436 do 1815, ne glede na ohranje- nost v izvirniku, prepisu ali insertu in ne glede na hranišča (ta žal niso navedena), je nanizal Franc Hribernik v monografi- ji o Šoštanju (Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 171). Najstarejši privilegiji, izdani do konca 16. stoletja, so del kolektivnega spomina že skoraj dve stoletji, saj jih v svojem štajerskem hi- storično-topografskem leksikonu iz leta 1822 omenja že C. Schmutz (Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon. Drit- ter Theil, str. 511). Šoštanjčani so védenje o svoji preteklosti leta 1843 črpali iz tega tiskanega vira, na katerega so se skli- cevali v odgovoru na vprašalnice za t. i. Göthovo topografijo (ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843). 431 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 (ozemlja), podobe grba ipd. Večinoma tudi niso na- vajali vsebine pravic, ampak so samo sumarno potrje- vali »vse stare pridobljene pravice«. Notranje zadeve so Šoštanjčani urejali na drugačen način, neposredno z gospostvom Šoštanj, ki je bilo do zadnje četrtine 16. stoletja deželnoknežje in nato zasebna plemiška last.49 Predpisi in opisi pravic so bili zapisani v go- spoščinskih urbarjih in so se kot takšni z določenimi spremembami prenašali iz stoletja v stoletje ne glede na lastništvo gospostva. Po vsebini sumaren je že prvi v izvirniku ohra- njeni privilegij, ki ga je 28. februarja 1570 v Gradcu izdal nadvojvoda Karel, tedanji deželni knez notra- njeavstrijskih dežel in obenem trški gospod Šoštanja, saj je bil trg sestavni del deželnoknežjega gospostva Šoštanj, danega v zastavno imetništvo. Karel je ugo- dil prošnji sodnika, sveta in občine trga Šoštanj (N. Richter, Rath vnd Gemain des Marckhts Schönstain) ter Šoštanjčanom potrdil vse pravice in privilegije, ki so jim jih podelili njegovi predniki.50 Edina do- dana vrednost tega privilegija je navedba treh trških organov kot prosilcev. Gre za prvo znano omembo trškega sveta in sodnika na čelu trga, kar pomeni, da je slednji tedaj že bil predstojnik občine tržanov in ne samo imenovan od gospostva. Za kakšne pravice je šlo, pove šele potrditvena listina Karlovega nasle- dnika nadvojvode Ferdinanda, izdana v Gradcu četrt stoletja pozneje, 14. februarja 1598, na prošnjo is- tih trških organov (N. Richter, Rath vnd Gemain des Marckhts Schönstain). Privilegij vsebuje inserte šestih listin od leta 1436 do 1570: grofa Friderika II. Celj- skega z dne 3. oktobra 1436, cesarja Friderika III. z 2. aprila 1492 (dve listini) in 17. aprila 1492, cesarja Maksimilijana I. z dne 7. julija 1514 in že znano po- trditveno listino nadvojvode Karla iz leta 1570.51 Vsi šoštanjski trški privilegiji izpred leta 1570 so listine trških gospodov, najprej Celjskih in nato Habsburžanov, ki deklarativno urejajo težave trga z zunanjimi dejavniki. Začenjajo se z ukazom predzad- njega grofa Celjskega, Friderika II., ki je v sredo po mihaelovem, 3. oktobra 1436, izdal ukaz o spoštova- nju nekaj starih pravic (alte Recht) trga (vnser marckht zu Schönstain): pravice do točenja vina, tedenskega sejma in prisilne poti za tovorjenje soli proti Slovenj Gradcu skozi Šoštanj. Ukaz je bil naslovljen na šo- štanjskega gradiščana (Burggrauen) Jošta Vaista in tamkajšnjega sodnika (vnserm Richter daselbs) Hie- ronima Voytländerja, vključno z njunimi nasledniki, ki naj bi poskrbeli, da šoštanjski trg ne bi več trpel znatne škode zaradi podeželskih vinotočev, konku- renčnega tedenskega sejma v Velenju in ker trgovina s soljo proti Slovenj Gradcu ubira neobičajne poti.52 49 Gl. op. 15. 50 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 422, 1570 II. 28., Gradec. 51 Prav tam, št. 464, 1598, februar 14., Gradec. 52 Insert listine 1436 X. 3., s. l., v: prav tam, št. 464, 1598, fe- bruar 14., Gradec. Prim. Ravnikar, Zgodovina Šoštanja I, str. 99–100. Listina grofa Friderika ne navaja skupnosti tržanov, ampak govori o trgu. Kot že rečeno, tudi »naš so- dnik« v trgu ni nujno opravljal samo funkcije trškega sodnika, temveč gospoščinskega oziroma deželskega sodnika. Tudi prve tri privilegijske listine iz habsburške dobe, ki jih je leta 1492 izdal cesar Friderik III., na čelu trške skupnosti še ne omenjajo trškega sodni- ka in sveta, ampak govorijo o prošnji »naših tržanov in ljudi v Šoštanju« (vnsern Burgern vnd Leÿthen zu Schönstain) oziroma »naših tržanov« (vnser Burger). Prosilce so pod zaščito cesarja kot šoštanjskega zem- ljiškega in trškega gospoda prignale podobne teža- ve kakor njihove predhodnike dobrega pol stoletja prej (1436) in nekatere nove. Z listinama, izdanima 2. aprila 1492 v Linzu, je vladar zagotovil nemote- no priseljevanje v trg in onemogočil samovoljno iz- seljevanje iz njega. S prvo listino je svojim tržanom in podložnikom podelil privilegij, da niso dolžni nikomur (nobenemu zemljiškemu gospodu) izroči- ti oseb, ki se naselijo v trgu.53 Z drugo, sočasno, je na prošnjo Sigmunda Lichtenbergerja, oskrbnika na Forhteneku, in šoštanjskih tržanov (vnser Bürger zu Schönstain) ukazal vrnitev tržanov, ki so trg zapustili brez dovoljenja.54 Dva tedna pozneje, 17. aprila 1492, je Fride- rik III., ki se je tedaj z dvorom še vedno mudil v Lin- zu, omenjenemu forhteneškemu oskrbniku Lichten- bergerju ter amtmanu v Šoštanju in na Kacenštajnu izdal ukaz, naj na prošnjo trga (vnser Markt daselbs in Schönstain) poskrbi, da mu ne bodo delali škode vinotoči po župniščih in drugod v okolici, da bo bo- lje obiskan tedenski sejem in da bo trgovina s soljo potekala po starih utečenih poteh.55 Šoštanjčane so torej pestile enake težave kakor dobrega pol stoletja prej, le da zdaj ni omenjen sosednji velenjski trg. K šoštanjskim srednjeveškim privilegijem smemo kot zadnjega šteti še listino Friderikovega sina cesar- ja Maksimilijana I., poslednjega potujočega vladarja naših dežel, ki jo je »zadnji vitez« izstavil 7. junija 1514 v Celju. K Maksimilijanu kot deželnemu knezu in šoštanjskemu trškemu gospodu je prišlo odposlan- stvo trga in ga prosilo za zaščito svojih starih, zdaj ogroženih pravic. Cesar je listino izdal v obliki uka- za sedanjemu in prihodnjim amtmanom gospostva Šoštanj (Ambtman zw Schönstain) na prošnjo »(trške) občine in podložnikov v Šoštanju« (die Gemain vnd Vnderthonen zw Schönstain). Prosilce je njegov pokoj- ni oče Friderik III. obdaroval z več doslej spoštovani- mi svoboščinami, ker pa po smrti amtmana Friderika Lambergerja ni bilo nikogar, ki bi omenjene svobo- ščine ščitil, naj bi Šoštanjčani in trg utrpeli znatno nazadovanje (in abnemen außerlachen). 53 Insert listine 1492 IV. 2, Linz (1), v: prav tam. 54 Insert listine 1492 IV. 2, Linz (2), v: prav tam. 55 Insert listine 1492 IV. 17., Linz, v: prav tam. 432 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Sklepati smemo, da bi se v Friderikovih in Mak- similijanovi listini pojavila trški sodnik in svet, če bi na prelomu iz srednjega v novi vek že imela dovolj reprezentativno vlogo. Naslovitve trških prosilcev v vladarskih listinah so bile na drugi strani sicer tudi klišejske, a so se v trgih z razvito avtonomijo sami naslavljali kot sodnik, svet in občina (tržanov), če- sar v šoštanjskih listinah ni. Ne bi smelo biti dvoma, da se je tudi tukaj iz občine tržanov še pred koncem srednjega veka izoblikoval ožji organ, trški svet, o trškem sodniku pa, da je to funkcijo bodisi kot sa- mostojno bodisi skupaj z vlogo sodnika šoštanjskega gospostva (deželskega sodnika) opravljal pooblašče- nec zastavnega imetnika gospostva. Glede na pove- dano gre emancipacijo trškega sveta in sodnika kot izvoljenega predstojnika trga postavljati šele v čas po Maksimilijanu in preden se kot prosilca za potrditev starih privilegijev pojavita v deželnoknežji privilegij- ski listini z dne 28. februarja 1570. V poznejših deželnoknežjih privilegijskih listi- nah56 je naslovitev sodnika, sveta in občine standard, tako najprej v Ferdinandovi iz leta 1598, ki vsebuje vse starejše privilegije do vključno leta 1570,57 in v privilegiju istega deželnega kneza iz leta 1599 za tri letne sejme.58 Nadaljnje listine deželnih knezov iz 17. in 18. stoletja so v maniri dobe brez prave vsebine, saj razen ene vse zgolj v paketu potrjujejo »vse stare pravice in svoboščine«. Najprej jih je z listino, izdano 12. novembra 1639 na Dunaju, potrdil cesar Ferdi- nand III.,59 za njim 18. maja 1665 na gradu Laxen- burg Leopold I.60 in nato isti cesar 31. januarja 1673 z listino iz Gradca, ki poleg starih pravic izrecno omenja še tedenski sejem.61 Jožef I. je potrditveno li- stino trgu izdal na Dunaju 31. avgusta 1707,62 njegov naslednik Karel VI. pa 19. junija 1715 prav tam.63 V originalu se ni ohranila potrditev trških pravic Mari- je Terezije z dne 1. avgusta 1742, ki jo poznamo samo iz zadnje tovrstne listine; 16. oktobra 1783 jo je na Dunaju izstavil Jožef II. in namesto občine tržanov navaja »celotno tržanstvo« (gesamte Burgerschafft).64 Po jožefinski dobi je potrjevanje mestnih in trških pravic na splošno prišlo iz navade. Tako tudi Franc I. z listino, izdano 14. decembra 1815 na Dunaju mu- nicipalnemu trgu Šoštanj (Municipal Markt Schön- stain) – ne več sodniku, svetu in tržanom –, ni potrdil starih privilegijev, ampak štiri letne in živinske sejme ter četrtkov tedenski sejem.65 56 Prim. Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 45–47. 57 Insert listine 1514 VI. 7., Celje, v: SI PAM 0001, Zbirka li- stin, št. 464, 1598, februar 14., Gradec. 58 Prav tam, št. 467, 1599 II. 4., Gradec. 59 Prav tam, št. 527, 1639 XII. 12., Dunaj. 60 Prav tam, št. 573, 1665 V. 18., Laxenburg. 61 Prav tam, št. 588, 1673 I. 31., Gradec. 62 Prav tam, št. 650, 1707 VIII., 31., Dunaj. 63 Prav tam, št. 668, 1715 VI. 19., Dunaj. 64 Prav tam, št. 902, 1783 X. 16., Dunaj. 65 Prav tam, št. 1035, 1815 XII. 14., Dunaj. Iz privilegijev ne izvemo praktično ničesar o trški samoupravi, razen da Šoštanj premore oba klasična organa razvite upravno-sodne avtonomije: trškega sodnika in trški svet. Za čas, preden se leta 1570 sku- paj pojavita v listini nadvojvode Karla, so notranje razmere v Šoštanju zavite v temo in odvisne od skle- panj iz analogij. Emancipacija trga znotraj šoštanj- skega gospostva, ki se odraža v oblikovanju trške av- tonomije z izvoljenim zastopstvom in lastnim trškim sodiščem s prvo sodno instanco, je proces, katerega podrobnosti ne poznamo. Tako kot pri drugih trgih s primerljivo razvito avtonomijo je potekal nekje na prehodu iz srednjega v novi vek. Drugače kot, deni- mo, za trg Višnja Gora, ki mu je cesar Friderik III. leta 1461 s posebnima privilegijema podelil trško po- mirje in pravico do volitev trškega sodnika,66 nima- mo za Šoštanj nobenega tovrstnega dokumenta. Tak deželnoknežji privilegij tudi nikoli ni nastal, sicer bi ga Šoštanjčani skrbno hranili in konec 16. stoletja ne bi premogli samo nekaj privilegijev iz 15. stoletja, od katerih nobeden ne omenja ne pomirja ne sodniških volitev.67 Da je trško pomirje obstajalo vsaj že v dobi Celjskih (pred 1456), je na dlani, saj je kot nekaj sa- moumevnega dokumentirano v regestih treh listin, izdanih med letoma 1460 in 1496.68 Ni pa mogoče samo na podlagi tega trditi, da je trg v drugi polovici 15. stoletja že premogel lastno sodstvo, in še manj, da je kot predstojnika volil lastnega sodnika, ki ga je gospostvo potrjevalo. Pomirje se na primer leta 1439 omenja tudi v malem deželnoknežjem trgu Svibno pri Radečah,69 o trškem sodniku pa ni od tam ne te- daj ne pozneje nobenih poročil.70 Kaj je torej znanega o šoštanjskem pomirju in so- dniških volitvah pred koncem srednjega veka in kaj pozneje? O pomirju imamo iz 16. stoletja samo po- ročilo iz leta 1575 v komisijski objezdi (Bereüttung) oziroma reformaciji šoštanjskega in kacenštajnskega deželnoknežjega gospostva, tedaj zastavljenega Vi- ljemu Gallerju. Tržani Šoštanja (die Burgerschafft des Marckhts Schönstein) so se komisiji med drugim pri- tožili, da jim zastavni imetnik krati prvo sodno in- stanco (Benehmund Irer ersten Instanz), in predložili tri dokumente iz druge polovice 15. stoletja, v katerih je omenjeno trško pomirje, a nič več kot omenjeno. Aleksander Freiberger, Gallerjev pooblaščenec in zakupnik gospostva (Gällers Gewalttrager unnd Be- stanndman), je povedal, da so tržani vedno (albeg) imeli pomirje in da se v času njegovega zakupništva (in Zeit seiner Inhabung) ni nikoli zgodilo kaj takega, zato naj se s primeri dokaže, ali pomirje pripada trža- nom ali deželskemu sodišču (gospostvu). Nato so Šo- 66 Otorepec, Ob 500-letnici, str. 282. 67 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 464, 1598, februar 14., Gra- dec. 68 StLA, I. Ö. HK, Urbar und Buchreihe, K 104, Herrschaft Schönstein, U 33/2, Relation, 4. 6. 1575, fol. 24–25. 69 Golec, Dolenjska mesta, str. 502. 70 Prim. Koropec, Žebnik, Radeče, str. 56–59, 67–76. 433 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 štanjčani s starimi pismi (mit altenn Brieffen) dokazo- vali, da je trg imel pomirje že iz davnine (von alters). Prvi dokument je bil izdelek (ain kundtschafft) Andre- ja Grimšičerja (Grimbschuzer) in Andreja Trebniške- ga (Truebnegger)71 z omembo pomirja (des Purgfridts Schönstein Meldung), datiran na jurjevo 1460. Pomirje sta nadalje omenjala še fevdno pismo cesarja Fride- rika III. za Magdaleno, hčerko omenjenega Grimši- čerja, izdano leta 1476 v Dunajskem Novem mestu, in kupno pismo Sigmunda pl. Lichtenberg(erj)a, »go- spoda in odvetnika« gospostva Šoštanj (derselben Zeit Herrn vnnd Anwalden der Herrschaft Schönstein) iz leta 1496, s katerim je Primož Wasserhofer svojemu bratu (brez navedbe imena) prodal hišo, oštat in nji- vo v šoštanjskem pomirju (Im Purgfridt Schönstein).72 Trije komisarjem predloženi dokumenti – še več po- dobnih pa naj bi imel leta 1575 pri sebi Jurij Sig- frid pl. Truebnegg73 – torej ne povedo nič drugega, kakor da so v 15. stoletju v listinah navajali formu- lacijo o pravicah in običajih v šoštanjskem pomirju. Slednje ni nikjer izrecno imenovano trško, ker je bilo to samo po sebi razumljivo. Iz dokumentov izvemo več o tem, česar v njih ni. Prometa z nepremičnina- mi v trgu in njegovem pomirju torej leta 1496 še ni potrjevalo trško sodišče, ampak šoštanjsko gospostvo. Trški sodnik in svet se očitno ne pojavita v nobenem od predloženih dokumentov, ki so jih izdali različni izstavitelji: dva Šoštanjčana (1460), cesar kot deželni knez (1476) in zemljiško gospostvo (1496). Iz tega časa poznamo sicer najstarejši urbar šoštanjskega go- spostva, tj. temeljni urbar iz okoli leta 1498, vendar nas v zvezi z upravno-sodnimi razmerami v gospo- stvu in trgu pušča povsem nepotešene.74 Če bi bilo tedaj kaj spornega ali bi trg imel podobne pravice kot pozneje, v sedemdesetih letih 16. stoletja, bi se zapisi o tem prej ko slej znašli tudi v urbarju. Upravno-sodne razmere obravnava šele naslednji temeljni urbar iz leta 1575, sestavljen po komisij- ski objezdi zastavnega gospostva. Trg je imel tedaj v odnosu do gospostva že utrjen položaj. Posestniki v Šoštanju tako denarnih dajatev niso plačevali ne- posredno gospostvu, ampak so jih pobirali sami in bili kot taki en sam, kolektivni urbarialni obveznik: trg Šoštanj (Marckht Schönstain). Njihova celotna obveznost je znašala 20 mark pfenigov v črnih ko- vancih, kar je v belem denarju pomenilo 17 funtov, 46 krajcarjev in 2 črna pfeniga, v »sodobni valuti« pa 17 goldinarjev, 46 krajcarjev in pol (2 črna pfeniga). Pre- računavanje iz starih v nove vrednosti kaže, da je mo- 71 Leta 1448 je bil gradiščan (Burggraf) na šoštanjskem gradu Anton Grimšičer (Grimschitzer), gradiščan Andrej Trebniški (Triebenegger) pa ga je po izumrtju Celjskih najprej branil pred Friderikom III. in ga kmalu nato dobil od cesarja v za- stavo (Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 204). 72 StLA, I. Ö. HK, Urbar und Buchreihe, K 104, Herrschaft Schönstein, U 33/2, Relation, 4. 6. 1575, fol. 24–25. 73 Prav tam, fol. 25. 74 StLA, Stockurbare, Sch. 67/156, Urbar Schönstein ca. 1480 [1498], fol. 1–93. rala biti kolektivna obveznost utečena že nekaj časa.75 Zapisane pravice in svoboščine tržanov (Der Burger- schafft daselbst Recht vnnd Freÿhaitt) sta na prvem mestu sestavljala dva člena: Pomirje (Bürckhfridt) in Izvolitev sodnika (Richters Erwellung). O obsegu trškega pomirja76 deželnoknežja reformacijska ko- misija (objezda) ni mogla dobiti nobenih zanesljivih poročil. Tržani (die Burger des Marckhts Schönstain) so trdili, da so listine o pomirju že zdavnaj (vorlanngst) izgubili v požaru, zakupnik zastavnega imetnika pa tudi ni vedel nič gotovega. S starimi in novimi kupni- mi in drugimi pismi so vendarle ugotovili obseg po- mirja, v katerem so imeli svoja polja, njive in travnike tako tržani kot drugi ljudje. Reformacijski komisarji so nato podali natančen obseg pomirja, ki se je začelo in sklenilo pri žovneškem podložniku Danijelu Zor- ku, šlo od tam po potoku Topolšica (Toplica) do mli- na šoštanjskega podložnika Matevža Srala (Srallo), do vzpetine s hrastom nad Sralom, nato do Gregorja Sovserja, na Knežek (Knescheckh), teklo nad Klančni- kom (Glänntschneg), od tam na hrib Široko (auf ain Rundten Püchl) in na Gorice (Gorizen), navzdol do starega Kokolovega mlina na Velunji, še naprej po Velunji do Družmirskega polja, do Zelenega jezu (auf den Grün Tumpf), navzdol po grabnu do križa proti Percu (gegen dem Perzen), na Apnek (auf den Appenegg), gor in dol na Vrhovnik (auf den Verhou- negg), nato do križa pri vinogradu Martina Fišerja, čez Veniški vrh (vber des Vünschenegg Perg), navzdol do Brezovice (auf den Breschouiz), navzdol mimo sta- rih zapuščenih rudniških jam (Perkhgrueben) ter po Paki nazaj do Zorka.77 Obseg pomirja je bil majhen, saj je na najširših delih segalo le okoli dva kilometra od trškega središča.78 Opis meja iz leta 1575 se moč- no ujema z opisom v župnijski kroniki iz leta 1872, kako je vsakih sedem let potekal obhod meja pomirja pred letom 1848.79 Urbar v členu o izvolitvi sodnika pove, da ima- jo tržani pravico vsako leto izvoliti trškega sodnika (Marckhrichter). Ne vemo pa, kako daleč v preteklost je pravica segala in ali se je način volitev z deželno- knežjo reformacijo leta 1575 spremenil, saj člen go- vori le o tem, da je bil med zadnjo reformacijo »dan tale red« (dise Ordnung gegeben). Tržani so izmed sebe izvolili dva moža (zween erkhuessen) in ju predstavili zastavnemu imetniku gospostva ali njegovemu amt- manu, ta pa je za sodnika sprejel in potrdil tistega, ki se mu je zdel sposobnejši. Moral je tudi paziti, da je imel sodnik v trgu hišo, kjer je živel (das derselb Ri- 75 Prav tam, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Katzenstein 1575, fol. 138. 76 O mejah pomirja in njihovih obhodih gl. prispevek Roka Po- lesa v isti številki Kronike. 77 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1575, fol. 138–139. – Potek pomirja v glavnih pote- zah po istem urbarju gl. tudi v: Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 173. 78 Prim. Historischer Atlas, Bl. 32. 79 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 174. 434 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 chter heüßlich im Markht size), ter da je zvesto oprav- ljal in obvladal sodniško službo (seinen Ambt treulich außwarte, vnnd verstehe). Člen za sodnika predvideva tudi ponovno izvolitev.80 Ne bi bilo nemogoče, da so Šoštanjčani predlagalno pravico za trškega sodni- ka dobili šele leta 1575, prej pa je sodnika umeščal zemljiški gospod oziroma njegov namestnik (upra- vitelj). Pravica namreč omenjenega leta ni označena kot stara. Za primerjavo povejmo, da so imeli tržani Vojnika po urbarju iz leta 1585 pravico do sodniških volitev »že od nekdaj« (von alters heero),81 v resnici pa so jo izprosili šele leta 1524.82 80 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1575, fol. 138–139. 81 Prav tam, Sch. 32/82, Urbar Hoheneck 1585, fol. 128. 82 Volitve v Vojniku so bile vsakoletne, tržani so sodnika izvolili sami, potrdil pa ga je deželnoknežji vicedom v Celju (StLA, Prav tako ni znano, kdaj so Šoštanjčani pridobili skladiščno pravico za trgovsko blago, ki je v trg prišlo od drugod. Prvič je mimogrede omenjena v dežel- noknežji reformaciji (objezdi) leta 1575, češ da ubi- ranje neobičajnih poti škodi trški skladiščni pravici (so zu Abbruch derselben Gemainen Marggts Niderlag geraicht).83 V urbarju iz istega leta je v členu o točenju vina in trgovini na podeželju med drugim zapisano, da lahko potujoči in sploh vsi (die Raisenden vnnd sonst menigelich) trgujejo in poslujejo s tržani, zastav- ni imetnik gospostva pa mora skrbeti, da Šoštanjčani I. Ö. HK, Urbar und Buchreihe, K 99, U 15/1, Urbar Hohe- neck 1524, fol. 6). – Curkova trditev, da je Vojnik v primerjavi z drugimi trgi pravico do volitev sodnika dobil pozno, šele leta 1524 (Curk, Trgi in mesta, str. 50), ni utemeljena. 83 StLA, I. Ö. HK, Urbar und Buchreihe, K 104, Herrschaft Schönstein, U 33/2, Relation, 4. 6. 1575, fol. 24. Člena o dajatvah trga in trškem pomirju v urbarju iz leta 1575 (StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Katzenstein 1575, fol. 138). 435 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 v dobrem stanju vzdržujejo most čez Pako, in sicer z denarjem, ki ga smejo pobirati od skladiščne pra- vice (von dem Niderlag gellt, weliches sÿ einzunemen haben).84 Iz urbarja prvič izvemo tudi nekaj določnejše- ga o trškem sodstvu. Kaznovanje kaznivih dejanj (Straf vnnd Wandl) v pomirju in trgu Šoštanj (in dem Purckhfridt vnd Marckht Schönstan), ki niso male- fična, tj. niso krvni delikti (so nit Malefiz belanngt), pripada trškemu sodniku in tržanom (haben Richter vnnd die Burgerschaft daselbst). Glede tega in dru- gih »njihovih tržanskih opravil« (iren Burgerlichen Hanndlung), ki jih imajo »iz davnine« (die von alters hergebracht), je bilo zastavnemu imetniku ukazano, naj jih v ničemer ne krši in naj tržanom ne krati prve sodne instance (auch die erst Instanz mit nichte beno- men). Tržanov, razen ko gre za krvne delikte (ausser Malefizischer Verprechung), tudi ne sme zapirati (in Fankhnuß vnnd Kheichen als fur khumben), preseljeva- ti (umziehen) ali nadlegovati (malestieren), temveč naj jih primerno ščiti.85 Nadalje so imeli Šoštanjčani po urbarju iz davni- ne (von alter herkhomben) pravico do lesa in paše na gmajni (Gmain Holtz vnnd Waidt), pri čemer so mo- rali paziti, da pri izrabi kurilnega in tesarskega lesa niso povzročali opustošenja.86 Prav tako stara naj bi bila njihova ribolovna pravica (Der Bürger Vischereÿ) v mejah pomirja, omejena le v načinu ribolova v po- stnem času.87 Poleg redne kolektivne urbarialne dajatve v de- narju so Šoštanjčani enako kot kmetje, naseljeni v šoštanjskem deželskem sodišču, morali sprejeti od gospostva vsak po en štrtin dvornega vina (Hofwein) za točenje. Obveznost je prišla v urbar kljub njiho- vemu nasprotovanju. Zatrjevali so namreč, da je niso imeli ne oni ne njihovi predniki, a se je izkazalo, da so dvorno vino nekaj časa vendarle sprejemali, zato so morali to početi tudi v bodoče.88 Šoštanjčani torej niso bili dolžni opravljati tlake, dajatve gospostvu so poravnavali kolektivno, edina dodatna obveznost je bilo točenje dvornega vina, ne- kaj drugega pa je pomenilo, če so imeli v takšnem ali drugačnem zakupu kako gospoščinsko zemljišče. V urbarju iz leta 1575 tako pri popisu žitne dese- tine (Traidzechend) srečamo 20 obveznikov iz trga (im Markt Schönstein), med njimi cerkev sv. Mihae- la, ki so plačevali desetino od ene ali več njiv, največ Martin Fišer od dveh kosov polja ter šestih velikih in majhnih njiv, eden pa od pristave v samem Šošta- nju. Gospostvu je pripadala tudi desetina od rovtov ali njiv (von den Neuen Pruchen oder Aggern), ki so si 84 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1575, fol. 139. 85 Prav tam. 86 Prav tam. 87 Prav tam, fol. 140. 88 Prav tam, fol. 209. jih Šoštanjčani naredili na Goricah (in der Gorizen gelegen), in sicer vsak trški oštat, teh pa je bilo 27 (so die Burger zu Jeder Hofstat ausgereüt, deren sibenund- zwainzegg sein).89 Tržani so imeli še obveznost ali, bolje rečeno, ča- stno dolžnost, da so njihovi predstavniki kot sodni prisedniki prisostvovali krvnim pravdam, ki jih je v šoštanjskem gospostvu, tako kot v drugih neprivi- legiranih deželskih sodiščih, vodil krvni sodnik za Štajersko. Poleg domačih tržanov (neben der Burger- schafft zu Schönstein) je zastavni imetnik gospostva kot deželskosodni gospod vabil nanje prisednike iz najbližjega mesta Slovenj Gradec in iz treh okoliških trgov, Velenja, Mozirja in Braslovč.90 Kot smo videli, so bili deželskemu sodišču gospostva Šoštanj v krv- nosodnih zadevah podvrženi tudi Šoštanjčani. Ko je krvni sodnik koga obsodil na smrt, je obsojenec kon- čal na gospoščinskih vislicah. Te so postavljali mli- narji91 in so stale na Goricah, na lokaciji z danes že pozabljenim ledinskim imenom Gavgec.92 Urbar je sicer zelo izčrpen vir o obveznostih in pravicah šoštanjskega trga, ne ponuja pa sistematič- nega prikaza pravnega stanja. Tako ni nikjer ome- njeno, na katero sodno instanco gredo pritožbe s trškega sodišča kot prve instance. Očitno je bilo samoumevno, da druga instanca pripada gospostvu oziroma njegovemu deželskemu sodišču. In ker se Šoštanjčani ali zastavni imetnik v zvezi s tem med reformacijo leta 1575 niso pritoževali, ni o instancah nobene besede ne v objezdnem poročilu ne v urbarju. Kot bomo videli, iz mlajšega vira iz 17. stoletja jasno izhaja, da je bila druga instanca v rokah gospostva. Poleg sodnika prav tako ni bilo treba omenjati trške- ga sveta in načina njegovega oblikovanja. Trški svet je seveda obstajal že lep čas, nedvomno še preden je Šo- štanj dobil pravico do izvolitve trškega sodnika. Toda zaradi neugodnega stanja virov izvemo zanj šele leta 1570, ko je nadvojvoda Karel sodniku, svetu in občini trga Šoštanj na njihovo prošnjo pavšalno potrdil vse stare pravice.93 V istem času, leta 1572, je izpričan tudi prvi šo- štanjski sodnik, ki ga vir izrecno imenuje trški in za katerega z gotovostjo vemo, da je bil res samo to, brez povezave z drugo funkcijo. Kot trški sodnik (Markh- richter zu Schönstain) se je pod register dimnine, iz- rednega deželnega davka, podpisal Lovre Klančnik (Laure Glontschnekh), edino znano sodniško ime iz 16. stoletja.94 Na omembo prvega trškega svetnika pa bo treba počakati še celo stoletje, vse do leta 1681, 89 Prav tam, fol. 163. 90 Prav tam, fol. 205. 91 Prav tam. 92 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 69. – Jožefinski vojaški zemlje- vid iz let 1784–1787 drugače kot marsikje drugje tu nima vrisanih vislic (Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu. Karte, sekcija 163). 93 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 422, 1570 II. 28., Gradec. 94 StLA, I. Ö. HK, Sachabteilung, K 61, Heft 6, fol. 43v. 436 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 ko je v gospoščinskem protokolu omenjen svetnik (Rathsburger) Gašper Perger.95 Urbar iz leta 1575 prinaša še nekaj skromnih podatkov o pravicah, povezanih s trškim gospodar- stvom. V rubriki o odvetniških pravicah gospostva nad cerkvami v šoštanjski župniji sv. Mihaela (Vogteÿ Kirchen mit iren Incorporierten Filialen) so za vsako navedena sejemska proščenja. Mihaelova župnijska cerkev zunaj trga ni imela nobenega tovrstnega sejma (weder Kirchtag noch Kirchweich), medtem ko so pri podružnici sv. Mohorja v samem Šoštanju (S. Machor zu Schönstein) navedeni štirje semanji dnevi (Kirch- tag): na binkoštni torek, na sv. Marjeto, sv. Ahaca in sv. Mihaela, poleg teh pa še proščenje (Kirchweich) na nedeljo pred sv. Martinom.96 Na obeh vrstah sejmov je gospostvo pobiralo stojnino (Standgelt), in sicer od vsake kramarske stojnice in drugega na prodaj pri- nesenega blaga, odvisno od njegove vrednosti po en krajcar ali pol krajcarja (dva črna pfeniga).97 Kdor pa je na sejmih klal govedo, je moral po t. i. mesarski pravici (Metzkher Recht) od vsake glave oddati go- spostvu goveji jezik.98 O kakršnih koli sejemskih pra- vicah Šoštanjčanov v trgu v tem viru še ni govora in tudi z gospostvom niso imeli nobenih sporov v zvezi s sejmi pri trški cerkvi sv. Mohorja. Do sejemskih pravic je trg očitno prišel šele če- trt stoletja pozneje. Listina nadvojvode Ferdinanda z dne 4. februarja 1599 potrjuje tri sejme, ki naj bi jih Šoštanjčani imeli od davnih časov: na ahačevo (22. junija), na nedeljo pred sv. Martinom (11. no- vember) ter na svečnico (2. februarja).99 Prva dva se torej časovno ujemata z enim semanjim dnem in s proščenjem v urbarju iz leta 1575.100 Nadvojvoda Ferdinand je s tem privilegijem ustregel prošnji tr- škega sodnika, sveta in tržanov, v kateri so ti zapisali, da so jim stare listine zgorele v dveh nedavnih zapo- rednih požarih.101 Če bi bilo to res, bi v ognju gotovo končale tudi tiste listine, ki so jih Šoštanjčani istemu deželnemu knezu predložili v potrditev le malo prej in jim jih je ta potrdil 14. februarja 1598.102 S sejem- skim privilegijem je deželni knez trgu podelil enake sejemske pravice, kot so jih imela druga mesta in trgi, ne da bi jih konkretiziral, na primer s pravico do po- biranja stojnine. Pozneje, še leta 1848, je bila stojnina 95 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 2, Heft 13, Verwaltungsprotokolle 1674–1787, protokol brez naslova 1679–1682, fol. 75. 96 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1575, fol. 206. – Prim. Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 46. 97 Prav tam, fol. 207. 98 Prav tam, fol. 209. 99 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 467, 1599 II. 4., Gradec. 100 Ahačev sejem je, kot smo videli pri Josipu Vošnjaku, obstal vsaj še v drugo polovico 19. stoletja (Vošnjak, Spomini, str. 29); potrjuje ga tudi privilegij cesarja Franca I. iz leta 1815 (SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 1035, 1815 XII. 14., Dunaj). 101 Prim. Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 45–46. 102 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 464, 1598, februar 14., Gra- dec. po Vošnjaku v rokah trga,103 ne vemo pa, kdaj in na kakšen način jo je pridobil. Iz zadnje četrtine 16. stoletja, ko je bilo gospostvo Šoštanj še deželnoknežje in v zastavi, sta se ohranila še dva urbarja, prvi iz leta 1578 in drugi z letnico 1594, ki pa samo povzemata vsebino prvega (1575). Kar zadeva trg, so enaka celo imena plačnikov žitne desetine.104 Več temeljnih virov o njegovi upravno- -sodni, pa tudi gospodarski podobi imamo iz nasled- njega, 17. stoletja. Gre za urbarja z letnicama 1623 in 1658 ter dva gospoščinska protokola za obdobje 1674–1682. Protokola ponujata za zgodnji novi vek sploh najbolj kapilaren vpogled v funkcioniranje tr- ške avtonomije in v upravno-sodne razmere v trgu. Manj zgovorna sta urbarja, saj samo povzema- ta in potrjujeta normativno stanje, kot ga poznamo iz reformiranega urbarja iz leta 1575. Nastala sta v času, ko je bilo šoštanjsko gospostvo že v zasebni ple- miški lasti. Urbar iz leta 1623 so sestavili po smrti Janeza Ludvika pl. Sauerja in prenosu lastništva na njegovega brata Andreja,105 urbar iz leta 1658 pa ob prodaji gospostva, ko je iz rok Franca Sigmunda ba- rona Sauerja prešlo na Maksimilijana grofa Schrat- tenbacha.106 Kar zadeva pravice in obveznosti trga in tržanov do gospostva, je opisano stanje v obeh urbar- jih skoraj povsem enako kakor leta 1575. Tako leta 1623 kot 1658 beremo, da se je urbarialna obveznost trga medtem s 17 goldinarjev ter 46 krajcarjev in pol zmanjšala na 15 goldinarjev ter 14 krajcarjev in pol, ker je nekaj domov in zemljišč prišlo pod gospostvo oziroma spremenilo namembnost,107 o čemer bo še govor v nadaljevanju. Opis meja trškega pomirja, čle- ni o izvolitvi sodnika, sodstvu, gozdu in paši, ribolovu in žitni desetini so vsebinsko nespremenjeni, če že niso vsi dobesedno identični z onimi izpred slabe- ga pol stoletja. Le pri žitni desetini izvemo, da si jo zdaj tudi v trgu delita na pol šoštanjsko gospostvo in župnik župnije sv. Jurija v Škalah, od rovtov ali njiv na Goricah pa jo v celoti pobira gospostvo.108 V teh dveh urbarjih drugače kot leta 1575 ni popisa sejmov pri odvetniških cerkvah, tako da ne vemo, ali se je zaradi deželnoknežjega sejemskega privilegija, podeljenega trgu leta 1599, že tedaj kaj spremenilo pri pobiranju stojnine na letnih sejmih v trgu. O dejanskem funkcioniranju uprave in sodstva, pa tudi o življenju v trgu sta iz celotnega zgodnjega novega veka najizčrpnejši in edini vir gospoščinska 103 Vošnjak, Spomini, str. 29. 104 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1578, fol. 138–140, 172; Sch. 70/159, Urbar Schön- stein und Katzenstein 1594, fol. 138–140, 172. 105 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 2, Heft 14, Urbar Schönstein 1623, fol. 1. 106 Prav tam, Fasz. 3, Heft 15, Urbar Schönstein 1658, fol. 1. 107 Prav tam, Fasz. 2, Heft 14, Urbar Schönstein 1623, fol. 162– 163; Fasz. 3, Heft 15, Urbar Schönstein 1658, fol. 203. 108 Prav tam, Fasz. 2, Heft 14, Urbar Schönstein 1623, fol. 164– 168, 208–212, 282–287; Fasz. 3, Heft 15, Urbar Schönstein 1658, fol. 204–207, 212, 220–229, 274–278. 437 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 protokola, ki pokrivata sicer le kratko obdobje štirih let in pol, 1674–1675 in 1679–1682, njun sestavljavec pa je bil gospoščinski oskrbnik (Pfleger) Jurij Andrej Budišan (Wudischan).109 Poleg običajnih upravnih in sodnih zadev, ki se nanašajo na gospostvo in nje- gove podložnike (dajatve, posestne menjave, ženit- na pisma, sodni procesi idr.), je v oskrbnikovih zapi- sih mogoče najti nekaj zadev, neposredno povezanih s trgom, trškim sodiščem in posameznimi tržani.110 Ena takšnih je zapis iz začetka leta 1681, da je go- spostvo trškemu sodniku Matevžu Begušu na podla- gi predložene pobotnice o plačilu davka za leta 1677, 1678 in 1679 vrnilo slabih 23 goldinarjev preplačane davčne obveznosti.111 V obeh protokolih se redno pojavlja običajna vsakoletna spomladanska začasna prepoved ribolova tržanom (der Burgerschaft) med selitvami rib,112 leta 1675 pa se je tržan Gašper Perger pogodil za najem ribolova na Lepeni do meje šoštanjskega gospostva.113 Druga stalnica so prejemki od stojnine (Standrecht) na proščenjih pri okoliških cerkvah, med katerimi ni trške cerkve sv. Mohorja in samega trga.114 Protoko- la s tem posredno povesta, da je stojnina od sejmov v trgu pripadala le-temu, vpis iz leta 1674 pa pri- ča, da so bili Šoštanjčani zavezani plačevati stojnino na okoliških sejmih v pristojnosti gospostva.115 Trg si je sicer z gospostvom delil prihodke od mitnice. Polovica kazni od zaseženega tihotapljenega blaga je 109 Prav tam, Fasz. 2, Heft 13, Verwaltungsprotokolle 1674– 1787. – Prvi protokol ima naslov »Herrschaft Schönstaine- risch Prothocol 1674«, obsega 74 paginiranih strani in pokri- va časovni razpon od 7. marca 1674 do 14. novembra 1675; izjema je vpis oziroma pripis z datumom 1. april 1676 (pag. 27). Budišan se v prvi osebi omenja na pag. 18. Drugi pro- tokol je brez naslova, obsega 93 paginiranih strani in zajema obdobje od 20. marca 1679 do 2. marca 1682. V njem se Bu- dišan v prvi osebi naslavlja kot oskrbnik: ich Pfleger (pag. 1). 110 Za našo problematiko so nepomembni primeri, ko je, deni- mo, tržan izpričan v vlogi enega od petih cenilcev vinograda, prodanega nekemu starotrškemu podložniku (prav tam, pro- tokol 1674–1675, pag. 34), ali ko je tržan tožil podložnika gospostva Šoštanj zaradi krave (prav tam, pag. 56). Tržani so bili seveda vključeni tudi v promet z nepremičninami, podso- dnimi gospostvu (prav tam, protokol 1679–1682, pag. 1, 9, 19 in 77). 111 Prav tam, pag. 89. 112 Prav tam, protokol 1674–1675, pag. 9 (30. 3. 1674) in 27 (4. 4. 1675, 1. 4. 1676); protokol 1679–1682, pag. 3 (13. 4. 1679), 77 (13. 4. 1681). 113 Prav tam, protokol 1674–1675, pag. 43 (31. 3. 1675). 114 Stojnina se nanaša na proščenja oziroma sejme v letih 1674, 1675, 1679, 1680 in 1681 pri Sv. Florjanu, v Gorenju, Šmart- nem ob Paki, Zavodnjem, pri Sv. Vidu na Slemenu, pri Sv. Antonu, Sv. Urhu, Sv. Petru in na Paki, ne vsako leto pri vseh (protokol 1674–1675, pag. 68–69; protokol 1679–1682, pag. 15, 64 in 83). 115 Neki Železnik, šoštanjski usnjar in tržan, je oskrbniku Budi- šanu 15. junija 1674 za prodano usnje pri Sv. Vidu plačal 3 krajcarje stojnine. Sočasno se omenja tudi prejeta stojnina od dveh kramarjev, od prvega na vidovo pri Sv. Vidu, od drugega pa na petrovo in pavlovo (29. 6. 1674) v Zavodnjem, a ni na- vedeno, od kod sta moža bila. Prav tam, protokol 1674–1675, pag. 18. pripadala gospostvu, polovica pa trškemu sodniku.116 V obeh gospoščinskih protokolih je za našo pro- blematiko najpomembnejše sodno področje, še po- sebej v prvem. 16. februarja 1675 je gospoščinski oskrbnik oziroma upravitelj Budišan obravnaval štiri zadeve, prvo kot tožbo podložnika zoper trškega so- dnika in tri kot druga sodna instanca v odnosu do prvoinstančnega trškega sodišča; tudi v teh primerih je bil tožena ali tožeča stran trški sodnik (Markhtri- chter) Janez Friderik Burger (Wurger). Vse štiri zade- ve si bomo za lažje razumevanje sodnih mehanizmov ogledali natančneje. V prvem primeru sta trškega sodnika Burgerja tožila podložnika gospostva Šoštanj, ker so med nje- govim sodnikovanjem naredili čez njun travnik novo pot, s čimer jima je bila prizadejana škoda. Trški so- dnik je odgovoril, da je narasla voda pri omenjenem travniku vedno znova odnašala brv, zato je trg sklenil (der gemaine Markht dergestalten geschlossen), da čez travnik naredi brv ali pot, v zameno za odvzeto zem- ljo pa podložnikoma prepusti za zagraditev enako velik del gmajne.117 Razsodba gospoščinskega oskrb- nika se je glasila, da mora trg oškodovancema odsto- piti toliko gmajne ali pa jima letno škodo odbiti od davčne obveznosti.118 Za spoznavanje notranjih pravnih razmer v trgu je najzgovornejši drugi primer, tožba Štefana Kožel- nika proti trškemu sodniku. Sodnik Burger je Ko- želnika poklical pred trško sodišče in ga kaznoval s 4 goldinarji denarne kazni zaradi domnevno izrečenih žaljivih besed: »Ko bo Burger postal sodnik, bom jaz pač njegov sodni sluga (Gerichtsdiener).« Poleg tega naj bi se še popilo 24 četrtink Koželnikovega vina. Trški sodnik Janez Friderik Burger je pred gospo- ščinskim oskrbnikom na te očitke odgovoril, da ga je Koželnik, še preden je postal sodnik, pred ljudmi razžalil s temi in drugimi besedami, česar ni mogel prenesti. Pred trškim sodiščem oziroma celotnim tr- škim svetom (vor Gericht, oder den gesambten Rath) mu je izrečene besede dokazal, celotno tržanstvo (die gesambte Burgerschaft) pa je nato Koželnika kaznova- lo z denarno kaznijo 4 goldinarjev. Omenjeno vino so popile priče, zato je moral tožnik to škodo utrpeti sam. Koželnik je nadalje povedal, da je trški sodnik za omenjeno kazen hotel od njega izsiliti, naj mu proda njivo in travnik. Burger je navedbe označil za lažne, 116 Tako sta se leta 1675 dva Korošca z gospostvom pogodila za plačilo kazni od tihotapljene soli (Contrab: von Salz) v višini 3 goldinarjev, od česar je sodnik prejel poldrugi goldinar (prav tam, pag. 72). Istega leta je neki Korošec zaobšel mitnico, za- radi česar so mu zasegli konja, kazen 2 goldinarjev pa se je spet delila na pol (prav tam, pag. 73). Zaradi nemitninjenega konja sta dva Korošca leta 1680 plačala kazen 2 goldinarja, od tega polovico »sodniku ali trgu« (den Richter odere Gemai- nen Markht) (prav tam, protokol 1679–1682, pag. 60). Enako formulacijo srečamo naslednje leto, ko je nekaj nosačev soli (Salztrager) plačalo kazen goldinar in 20 krajcarjev (prav tam, pag. 76). 117 Prav tam, protokol 1674–1675, pag. 44. 118 Prav tam, pag. 53. 438 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 ker naj bi Koželnika v resnici »po poštenih tržanih« prosil, naj mu zemljišči odstopi namesto plačila ka- zni, pri čemer mu je plačal razliko kupnine. Zaradi neresnične navedbe je za Koželnika zahteval kazen, ta pa je nadaljeval z obtožbami zoper sodnika Bur- gerja, češ da ga je zaradi odvajanja vode (wegen einer Wasser Lait) v velikem mrazu za dva dni in eno noč kakor zločinca vtaknil v zapor (in das Khöterl alß ein Malefiz Perschon gestekht). Sodnik Burger je v imenu celotnega trga odgovarjal, da se vsa soseska ob visoki vodi pritožuje, kako morajo Koželnikovi sosedje od- vajati vodo (das Wässer […] weg laythen) od strešnih kapi ali od svojih hiš, on pa tega kljub večkratnemu naročilu noče narediti, in sicer v škodo svojih sosedov. Zato mu je trški svet (durch den Rath) naložil kazen v višini enega zlatega dukata ali pa gre zaradi neposlu- šnosti v zapor (in das Kheterl […] zugehen). Koželnik se je raje odločil za 14-dnevni zapor kakor za plačilo, kar se je tudi zgodilo. Kmalu zatem ga je sodnik hotel izpustiti, a zapornik nikakor ni hotel zapustiti zapora in je v njem ostal dlje, kot mu je bilo dosojeno. Zato je sodnik Burger gospoščinskega upravitelja pozval, naj ga Koželnikovih obtožb oprosti. Slednji pa je šel še dlje s trditvijo, da ga trg ni silil v nakup njive, vendar je nazadnje popustil sodniku, jo kupil in ostal dolžan 4 goldinarje, nato pa mu jo je sodnik spet vzel in mu vrnil kupnino. Koželnik je tedaj dejal, da se bo pritožil pri drugi sodni instanci (beÿ anderer Instanz), na kar mu je sodnik odgovoril, da bo samo še huje kaznovan. Sodnik Burger je zdaj pred gospoščinskim oskrbnikom pojasnil, kako je Koželnik prišel do omenjene njive. Nekdanji sodnik Gašper Perger jo je zaradi primanjkljaja v svojem sodniškem obračunu (wegen seines schuldigen Richterambts Raithrest) moral prepustiti trgu in ta jo je prodal Koželniku. Temu so jo potem spet odvzeli na podlagi retraktne pravice (Einstandt Reht) po sklepu trga, da jo je dolžan od- stopiti, kupnino pa vzeti nazaj.119 Gospoščinski oskrbnik je na Koželnikove obtož- be zoper sodnika Burgerja kot druga sodna instanca sprejel tri ločene sklepe (Abschidt). Glede toženčeve njive in travnika je odločil, naj ju ponovno ocenijo nepristranski možje in da mora sodnik Burger Ko- želniku izplačati preostanek kupnine. Obtožb v zvezi z vtaknitvijo v zapor je bil Burger oproščen, vendar ga je oskrbnik Budišan opomnil, naj s tržani v bo- doče ravna dostojneje (manierlicher umbgehen), sicer bo zapadel neprizanesljivemu kaznovanju. Glede Koželnikove prodane in spet odvzete njive se je raz- sodba glasila v korist trškega sodnika: ostane pri raz- sodbi prve instance (bleibt beÿ der ersten Instanz), toda zaradi žaljivih besed, ki jih je sodnik Burger izrekel Koželniku o drugi sodni instanci, se mora s slednjo v treh dneh poravnati.120 119 Prav tam, pag. 45–49. 120 Prav tam, pag. 53–54. Spori med sodnikom Burgerjem in tržanom Ko- želnikom torej razkrivajo pristojnosti trškega sodišča in njegovo podrejenost gospostvu Šoštanj, ki je lahko trške sodnike zaradi nepravilnosti kaznovalo, o raz- sodbah trškega sodišča in sklepih trškega sveta pa je v primeru pritožb odločalo kot druga sodna instanca. Promet z nepremičninami, podsodnimi trgu, je bil v pristojnosti trških organov, o čemer poleg omemb zgornjih primerov priča odsotnost takšnih pravnih dejanj v protokolih. Povedni sta tudi zadnji dve zadevi iz sklopa pri- tožb gospoščinskemu oskrbniku kot drugi instanci. Matevž Beguš (Wegusch), nekdanji trški sodnik, je tožil sedanjega sodnika Burgerja. Med svojim sodni- škim mandatom je namreč za domače potrebe pose- kal dve smreki, zdaj pa ga je Burger zaradi tega hotel kaznovati. Sodnik Burger je odgovarjal, da ta stvar ne zadeva njega, ampak trški svet in da je samo ta organ Begušu naložil kazen. Trg je že od nekdaj in vedno sklepal, da zapade kazni enega dukata vsakdo, ki brez dovoljenja seka na Goricah ali kje drugje. Tako je trg oziroma trški svet (von gemainem Markht oder Rath) kaznoval tudi Beguša.121 Razsodba gospoščinskega oskrbnika je bila z vidika pravne enakosti samovolj- na. Z utemeljitvijo, da je Matevž Beguš tri leta (in die 3 jahr lang) zvesto služil trgu kot trški sodnik, so mu namreč kazen, naloženo na prvi sodni instanci, spregledali. Vendar pa to v bodoče ni smelo imeti no- benih posledic pri sečnji lesa, ampak so morali tržani še naprej spoštovati sprejeta določila (beÿ der von Ih- nen gemachten Statuta fehrer bleiben).122 Taisti Beguš v zadnji zadevi nastopa kot tožena stran, sodnik Bur- ger pa v vlogi tožnika. Sedanji sodnik je prejel ukaz gospostva Šoštanj, naj ob zagroženi kazni 10 dukatov naredi in popravi novo zaščito pred vodo (Neue wehr oder wasserpruch vermahern vnd reparieren). Ker tega ni zmogel sam, je za pomoč prosil tržane, med dru- gim ob zagroženi kazni tudi Beguša, ki pa se ni hotel nikoli odzvati ali pomagati. Tržani oziroma trški svet (die Burgerschafft oder Rath) je kazen potrdil, a jo je nazadnje preklical. Sodnik je izjavil, da ne more pu- stiti polovice kazni, ker je bila pravično odmerjena. Pritožil se je pri trškem svetu in bil zavrnjen, zato je zdaj zadevo naznanil gospostvu kot drugi sodni in- stanci. Zanimivo je, da gospoščinski oskrbnik o tem ni sprejel nikakršnega sklepa, ampak je zadevo samo sprejel v vednost.123 Omemba polovice kazni, ki je trški sodnik ni mogel pustiti, tj. zbrisati, kaže na to, da je šla od pobranih kazni polovica sodniku, druga polovica pa trškemu svetu. Za določene kazenske zadeve pa je bilo že na prvi stopnji pristojno gospoščinsko sodišče. Iz protokolov sicer poznamo en sam takšen primer. Begušev hlapec Janže je bil leta 1681 zaradi predrznega obnašanja 121 Prav tam, pag. 49–50. 122 Prav tam, pag. 55. 123 Prav tam, pag. 50–51. 439 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 (wegen freuentlicher gehenug) pod strešno kapjo, tj. v domači hiši, kaznovan z enim goldinarjem globe, za kar je jamčil Burger in vsoto plačal oskrbniku (mir pflegern zahlt).124 Težji kazenski delikti, vključno s krvnim sodstvom, so bili v pristojnosti šoštanjskega deželskega sodišča, ki je imelo prav tako sedež pri zemljiškem gospostvu in je bilo v rokah vsakokratne- ga lastnika. Iz mlajšega od obeh gospoščinskih protokolov iz- vemo tudi za prvega po imenu znanega trškega svet- nika (Rathsburger), člana trškega sveta, in sicer za že omenjenega Gašperja Pergerja, ki je skupaj s trškim sodnikom Matevžem Begušem leta 1681 prisostvo- val menjavi nekega gospoščinskega vinograda.125 Po obeh protokolih lahko povzamemo naslednjo strukturo trških organov. Poleg vsako leto izvoljene- ga trškega sodnika je obstajal vsaj en trški svet, če ne že tedaj dva, z neznanim številom članov. Enačenje trškega sveta s trgom, ki smo mu priča v dikciji pro- tokola, nemara kaže, da je v tem primeru mišljen širši, tj. zunanji svet. Ko pa je kazen potrdilo celotno tržan- stvo (die gesambte Burgerschaft), je šlo očitno za sklep celotne občine tržanov kot najširšega trškega organa. Trški svet je hkrati predstavljal trško sodišče, pri kate- rem je bil zaposlen sodni sluga. Ni dvoma, da je imel trg tudi lastnega trškega pisarja, vendar te službe za- radi slabe ohranjenosti virov ne zasledimo prej kakor leta 1691,126 nato pa v dveh virih iz leta 1754, v tere- zijanskem popisu hiš127 in ljudskem štetju.128 Neprimerno slabše kot za 16. in 17. stoletje po- znamo funkcioniranje trške uprave in sodstva v 18. stoletju, ko bi po vseh pravilih morali imeti o nji- ju precej boljšo sliko. To je stoletje velikih reform in se je že zato veliko pisalo, predpisovalo in poročalo. Glede na manjšo časovno distanco od dobe, ko so lokalne arhive prepoznali kot hranišča za zgodovino pomembnih virov, pa bi pričakovali, da se je od šo- štanjskega trškega arhiva ohranilo precej več kot iz prejšnjih obdobij, a še zdaleč ni tako. Kar je bilo vred- nejših listin, jih je trško predstojništvo že v prvi po- lovici 19. stoletja oddalo v graški Joanneum, o čemer bežno poroča sámo sredi štiridesetih let v odgovorih za t. i. Göthovo topografijo.129 Drugo gradivo je v rokah oziroma pristojnosti poznejše občinske uprave (od leta 1849 dalje) vse bolj kopnelo in bilo podvr- ženo mačehovskemu ravnanju. Nekaj privilegijev je v začetku 20. stoletja še našel Franc Kovačič.130 Tudi Franc Hribernik (1930–32) se še sklicuje na danes 124 Prav tam, protokol 1679–1682, pag. 83. 125 Prav tam, pag. 75. 126 Jurij Reich je kot »Scriba in opido« označen v krstni matici ob krstu sina (NŠAM, Matične knjige, Šoštanj, R 1688–1719, s. p., 4. 10. 1691). 127 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No. 185, 18. 4. 1754. 128 NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. 129 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843. 130 Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 45–47. neznane »volilne akte« sodniških volitev,131 o žalostni usodi trškega protokola, ki naj bi segal v 17. stoletje, pa je pustil pričevanje Josip Vošnjak (1905).132 Ar- hiva trga Šoštanj tako danes ni, če izvzamemo tisto, kar so obvezno morali hraniti. To je zemljiška knji- ga, uvedena v letih 1782/83 in leta 1850 prenesena na novoustanovljeno okrajno sodišče Šoštanj,133 ter nekaj sodnih zadev iz zadnjega četrt stoletja obrav- navane dobe (1825–1849) z enako usodo.134 Na trg se nanaša tudi nekaj dokumentov v arhivu gospostva Šoštanj, ki je že sredi 19. stoletja prišel v Gradec in je danes shranjen v Štajerskem deželnem arhivu.135 Iz prve roke zato veliko bolje poznamo prvo po- lovico 19. stoletja kot 18. stoletje, a le v določenih segmentih. Ni namreč nobenega ohranjenega vira, ki bi nastal ali daljši čas nastajal za potrebe trga, kot so sodni protokoli oziroma sejni zapisniki trškega sveta, davčni in urbarialni registri, evidence gospo- darske narave (stojnina ipd.). Vsi znani zapisi trške uprave so se ohranili zato, ker so bili že ob nastanku kot dopisi, prošnje, poročila idr. namenjeni drugam. Gradivo šoštanjskega gospostva praznino zapolnjuje le deloma, in še to samo v tistih zadevah, ki so bile v pristojnosti gospostva. Zato bi bilo za celovito podobo upravno-sodnih razmer v Šoštanju treba pregledati še obsežne arhive uradov na deželni ravni, kot so državni (notranjeav- strijska vlada in gubernij v Gradcu) in deželni avto- nomni (štajerski deželni stanovi). Gradivo okrožnega urada v Celju (1748–1849), državnega oblastva, ki se je v terezijanski dobi umestilo med deželno in lo- kalno raven, je ohranjeno šele od konca 18. stoletja dalje in zelo pomanjkljivo.136 Razna poročila in proš- nje, ki so jih Šoštanjčani pošiljali višjim oblastnim instancam, vsebujejo še neodkrite podatke za lokalno zgodovino, med katerimi je nemara kako prijetno ali tudi manj prijetno presenečenje. V novem veku je torej največja bela lisa 18. stole- tje. V tem stoletju sicer srečamo trški pečat, ki je po nastanku precej starejši, več je izpričanih imen trških sodnikov, bolje poznamo posestno stanje v trgu, o če- mer bomo govorili drugje, nimamo pa ne dovolj zgo- vornih narativnih virov ne preostankov poslovanja tr- ške samouprave razen nekaj raztresenih dokumentov. Drugače kot za večino primerljivih trgov, kjer se je, če ne iz zgodnejšega časa, pa vsaj iz 18. stoletja ohranil vsaj kak personalni seznam trških organov, seznam tržanov ali zapis o sprejemanju novih trža- nov, iz Šoštanja za zdaj o tem ni na voljo ničesar. 131 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 175. 132 Vošnjak, Spomini, str. 592–593. 133 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207 in 1210. 134 SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 1–3. 135 25 škatel obsegajoči fond Schönstein, Herrschaft und Markt, iz obdobja 1547–1848 je prispel v Gradec v dveh delih leta 1852 in 1861 iz rok nekdanjega graščaka Jožefa ( Josefa) Mayrja (Posch (izd.), Gesamtinventar des Steiermärkischen Landesarchives, str. 64). 136 Zajc-Cizelj, Okrožni urad Celje. 440 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 O sestavi trških organov lahko ugotovimo samo to, da sta v osemdesetih letih 18. stoletja nedvomno obstajala dva trška sveta: notranji in zunanji. Na izro- čilni listini zakoncev Jeretin, izstavljeni 3. aprila 1789 v trgu Šoštanj in prepisani v trško zemljiško knji- go, je kot priča namreč podpisan tržan Franc Mertl (Mörtl), sicer mesar in član notranjega trškega sve- ta (des Innern Raths).137 To je sploh edini po imenu znani notranji svétnik, njegova omemba pa priča o obstoju še enega sveta, zunanjega. Tudi funkcijo sodnega upravitelja srečamo šele v tem času, leta 1794, ko se je v trški zemljiški knji- gi s tem nazivom (Gericht Verwalter) podpisal Franc Mertl (Mörtl).138 Najbrž je šlo za namestnika odsotne- ga oziroma še neizvoljenega ali nepotrjenega trškega sodnika. Leta 1799 je namreč isti Mertl pri isti nepre- mičnini naredil vpis kot trški sodnik (Marktrichter).139 Kako daleč v preteklost je segala delitev na dva sveta, lahko samo ugibamo. Glede na majhnost trga, izpričano za 16. in 17. stoletje, kar bomo videli v na- daljevanju, zunanji svet ni nastal zgodaj. Dotlej je Šoštanj premogel samo sodnika, trški svet in občino polnopravnih tržanov, nato pa poleg sveta, ki je po- stal notranji, še zunanji svet, številčno praviloma večji in z drugačnimi pristojnostmi. Delitev trškega sveta na notranjega in zunanjega je bila vsekakor povezana s povečanim številom prebivalstva in polnopravnih tržanov, zgledovala pa se je po drugih trgih z razvito avtonomijo in po mestih. Malo pred edino posredno omembo notranjega sveta (1789) so v avstrijskih dednih deželah stekle reforme mestnih in trških uprav.140 Na slovenskem Štajerskem je dobra polovica trgov dobila trški magi- strat, katerega število članov je bilo odvisno od števila prebivalstva in obsega poslov.141 Sam izraz magistrat so v mestih in trgih sicer občasno uporabljali že pred tem, tako tudi v Šoštanju. Prvič ga srečamo leta 1756 v pogodbi trškega predstojništva z grofico Inza- ghi (Marckhts Magistrat),142 saj se je v 18. stoletju na splošno vse bolj uveljavljal kot alternativno poimeno- vanje za trška predstojništva.143 137 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A, pag. 166. 138 Prav tam, pag. 145. 139 Prav tam. 140 Žontar, Struktura uprave, str. 112–113; Žontar, Uprava Šta- jerske, str. 89. 141 Leta 1848, tik pred velikimi reformami, je bilo v Celjskem okrožju 13 trgov z lastnim magistratom (8 municipalnih in 5 deželnoknežjih) in 12 brez njega (vsi municipalni), podre- jenih zemljiškemu gospostvu (Schutzherrschaft); trgi z magi- stratom so imeli od 195 prebivalcev (Velenje) do 598 (Ljub- no), trgi brez magistrata pa od 156 (Makole) do 745 (Gornji Grad). Handbuch des Herzogthumes Steiermark, str. 161–164. 142 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Sch. 21, Heft 98, 27. 2. 1756. Pod pogodbo so sicer podpisani sodnik, svet in občina trga Šoštanj. 143 Kot poimenovanje za šoštanjsko trško predstojništvo magi- strat naslednjič zasledimo leta 1761 v dopisu škalskega žup- nika ljubljanskemu generalnemu vikarju (NŠAL, NŠAL 2, ŠAL 2, fasc. 5/25, 15. 1. 1761). Kot rečeno, ne vemo, ne koliko članov sta v Šošta- nju štela trška sveta ne kdo ju je sestavljal in kako so ju volili – tudi tega ne, ali sta po nastanku magistrata sploh še obstajala dva sveta ali en sam. Oblikovanje magistrata v Šoštanju namreč ni bilo nujno izpelja- no pred letom 1789, ko omemba notranjega svetnika posredno priča o obstoju dveh svetov. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, v zadnjih de- setletjih pred razpustom trške avtonomije (1849) ne srečamo nazivov notranji in zunanji svétnik; ni ju ne v gradivu krajevnega sodišča magistrata ne v trški zemljiški knjigi ali spisih šoštanjskega dežel- skega sodišča. V omenjenih virih prve roke se poleg magistrata kot naziva oblastva pojavljajo samo trški sodnik,144 magistratni svetnik145 in sindik,146 kakor se je od jožefinske reforme magistratov imenoval prvi magistratni svetnik in trški tajnik, sicer izprašan ura- dnik.147 V Šoštanju je sindik vodil tudi novouvedeno zemljiško knjigo in se v tej vlogi praviloma podpiso- val kot njen vodja.148 Struktura šoštanjskih trških organov je pre- cej verjetno dokumentirana leta 1820 v provizoriju k jožefinskemu katastru, tik preden je nastal novi, franciscejski kataster. 30. junija omenjenega leta so se pod matriko zemljiškega donosa lastnoročno pod- pisali trški sodnik oziroma rihtar (Marktrichter) Mi- hael Vošnjak in naslednji člani (občinskega) odbora (Ausschus Männer): Janez Vošnjak, Franc Mesner (Mössner), Jožef Cokan, Luka Pirman, Franc Mak in Karel Herman.149 Odbor občine Šoštanj je bil prejkone identičen s trškim odborom, (nekdanjim) notranjim trškim svetom, v njegovih članih pa lah- ko potemtakem vidimo magistratne svetnike. Trške avtonomije so se namreč v drugem desetletju 19. sto- letja zlile z novimi upravnimi občinami predmarčne dobe. Medtem ko so navadnim občinam načelovali rihtarji (Richter), so imele trške na čelu trškega rih- tarja (Marktrichter).150 144 Vrsto podpisov trških sodnikov srečamo v gradivu krajevnega sodišča magistrata Šoštanj (SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 1–3). 145 Znana je ena sama omemba magistratnega svetnika, in sicer je leta 1846 v naznanilnici o smrti Uršule Šmon tako ozna- čen Blaž Šmon (Šimon) (Magistratrath hier) (prav tam, šk. 3, Zapuščinske zadeve 1833–1849, št. 28, 23. 10. 1846). 146 Oznako sindik prvič zasledimo leta 1784 v novouvedeni trški zemljiški knjigi, a brez imena nosilca službe (SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerks- buch bei dem Markte Schönstein A, pag. 131). 147 Žontar, Struktura uprave, str. 112. 148 Zemljiška knjiga je bila v Šoštanju uvedena leta 1782 ali 1783. Njen vodja se je podpisoval kot Grundbuchsführer (SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A, pag. 22 (31. 8. 1801), 124 (31. 8. 1801, 1. 9. 1801, 2. 4. 1808), se je pa v prvi osebi razkril ali podpisal tudi kot sindik (prav tam, pag. 131 (6. 1. 1784), 173 (10. 11. 1846) 149 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 303 (stara 389), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, provizorij, 30. 6. 1820. 150 Žontar, Struktura uprave, str. 234–236. – Osnovni pomen iz- raza Rihter v nemščini je sodnik, v upravni terminologiji tega 441 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 S terezijansko-jožefinskimi upravnimi refor- mami se je spremenilo tudi razmerje med trgom in šoštanjskim gospostvom. Za trg je postal neposredno nadrejeno politično-upravno oblastvo naborni okraj Šoštanj, ki je ob ustanovitvi leta 1779 pokrival šo- štanjsko župnijo, dobil dve leti pozneje še del mozir- ske župnije in ostal pod imenom okrajna gosposka ozemeljsko nespremenjen vse do leta 1849.151 Upra- vo nabornega okraja oziroma okrajne gosposke je dr- žava do konca zaupala gospostvu Šoštanj.152 Gospostvo tudi v sodstvu ni imelo več enake vlo- ge kot prej. Z uvedbo t. i. krajevnih sodišč (Ortsge- richt) v osemdesetih letih 18. stoletja (od 1786 da- lje) je gospoščinsko patrimonialno sodišče postalo krajevno sodišče gospostva, trško sodišče pa krajev- no sodišče magistrata oziroma trga. Slednjega ni več vodil trški sodnik – ta je obdržal predvsem upravo –, ampak krajevni sodnik (Ortsrichter), ki je moral biti izprašan sodni uradnik.153 Že malo prej, leta 1782, so časa pa se je prenesel tudi na predstojnika upravne občine, ki ni imel sodnih pristojnosti. 151 Straka, Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungsentwicklung, str. 269; o nabornih okrajih na splošno: prav tam, str. 28–35. 152 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.7, Šoštanj, s. d. (1843). Prim. Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 166–168. 153 Žontar, Struktura uprave, str. 137. – Od obeh šoštanjskih so- vse pristojnosti drugostopenjskih sodišč prenesli na novoustanovljeno apelacijsko sodišče v Celovcu.154 Druga sodna instanca za šoštanjsko trško sodišče, po novem krajevno sodišče, je s tem prešla s patri- monialnega sodišča gospostva Šoštanj na centralno drugostopenjsko sodišče v Celovcu in tako je ostalo do konca obravnavane dobe (1849).155 Funkcioniranje trškega magistrata in njegovega krajevnega sodišča v iztekajoči se obravnavani dobi bomo natančneje spoznali v zadnjem razdelku pri- čujočega prispevka, pri obravnavi t. i. Göthove topo- grafije, za katero je trško predstojništvo sestavilo dve dokaj izčrpni poročili v obliki odgovorov na vprašal- nici (1843). Med drugim bomo izvedeli, da je bila te- daj predvidena vključitev trškega krajevnega sodišča v gospoščinsko, vendar se to, kot potrjuje ohranjeno arhivsko gradivo, ni zgodilo. dišč je ohranjenega malo gradiva, in še to le za zadnjega četrt stoletja njunega obstoja, od leta 1825 oziroma 1828 do 1850 (SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj; SI ZAC 0559, Krajevno sodišče gospoščine Šoštanj). 154 Žontar, Struktura uprave, str. 106–107. 155 O tem pričajo sodni spisi v fondu krajevnega sodišča še jeseni 1849, npr. SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šo- štanj, šk. 2, P 6, Pravde 1847–1849, Franc Močnik, Simon in Anton Brunšek, 26. 10. 1849. Nekdanji trški magistrat na Glavnem trgu 9 (foto: B. Golec, julij 2021). 442 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Z upravnim in sodnim gradivom iz zadnjih de- setletij obravnavane dobe se ne bomo ukvarjali tako natančno kakor z onim za zadnjo četrtino 17. stole- tja, za katero smo morali razmerja med sodnimi in- stancami šele ugotoviti. Ta so bila v obdobju po jože- finskih reformah poenotena po splošnih načelih, zato se bomo funkcioniranja trške uprave (magistrata) in sodstva (krajevnega sodišča) v tem času le dotaknili. Od trške – magistratne – uprave je deloma ohra- njena samo zemljiška knjiga (obe glavni knjigi),156 ki jo je vodil zemljiškoknjižni urad trškega magi- strata (Grundbuchsamt Magistrat Schönstein), trški sindik pa je imel tako tudi naslov vodje zemljiške knjige (Grundbuchsführer, Grundbuchsdirector).157 Na splošno so magistratu ostale pristojnosti, ki niso spa- dale v neposredno domeno sodstva, a ne vse. Pobi- ranje davkov za državo je leta 1819, sočasno z na- stajanjem franciscejskega katastra, prešlo na okrajna oblastva,158 v konkretnem primeru torej na okrajno gosposko Šoštanj. Nekatere pristojnosti magistrata in delovanje oblastnih mehanizmov pred odpravo trške avtono- mije nazorno osvetljuje naslednji primer. Šoštanj- čan Franc Slatinšek, lastnik hiše v trgu in družinski oče, je bil konec leta 1835 pred kazenskim sodiščem magistrata Celje zaradi ropa obsojen na dvanajst let težke ječe. Sodišče se je za cenitev obsojenčevega premoženja in postavitev skrbnika (Curator) otrok obrnilo na okrajno gosposko Šoštanj, ta pa naprej na šoštanjski magistrat kot Slatinškovo »osebno instan- co« (Personal Instanz). Magistrat je za skrbnika treh mladoletnih otrok imenoval kovača Jožefa Ederja in izpeljal cenitev vsega imetja, ki so jo podpisali trški sodnik oziroma rihtar Jurij Mertl, sindik Kajetan Šarc in dva cenilca. Naslednjo pomlad, že pod no- vim trškim sodnikom oziroma rihtarjem Jakobom Roserjem, je magistrat izpeljal dražbo Slatinškove- ga premoženja in nato bdel nad skrbništvom. Ker so skrbništva sicer spadala pod krajevno sodišče, je spis pristal pri njem.159 Krajevno sodišče trškega magistrata160 na čelu s krajevnim sodnikom je bilo kot naslednik trškega sodišča pristojno za civilnopravne in lažje kazenske zadeve. Razmeroma skromno ohranjeno gradivo iz let 1825–1850 sestavljajo posamezne sodne poravna- 156 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207 in 1210. 157 Obe uradni poimenovanji – urada in vodje – najdemo na primer v spisu: SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 2, S, Kazenska zadeva, skrbstvo, Franc Slatinšek – rop, 25. 1. 1838. 158 Žontar, Uprava Štajerske, str. 88. 159 SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 2, S, Kazenska zadeva, skrbstvo, Franc Slatinšek – rop, 4. 12. 1835, 9. 12. 1835, 12. 4. 1836, 25. 1. 1838. 160 Na koncu obravnavane dobe je krajevno sodišče uporabljalo formularje z oznako: Krajevno sodišče magistrat Šoštanj pri zaščitnem gospostvu Šoštanj (Ortsgericht Magistrat Schönstein an der Schutzherrschaft Schönstein) (prav tam, šk. 2, Zemljiško- knjižne zadeve, št. 3, 21. 8. 1848, 20. 7. 1848). ve, civilne pravde in zapuščinski spisi, med drugim nekaj zadev, ki jih je obravnavalo apelacijsko sodišče v Celovcu kot drugostopenjsko sodišče.161 Le na kratko si oglejmo nekaj sodnih primerov. Med pravdami je zanimiva druga najmlajša z datu- mom 14. november 1849. Potem ko je celovško ape- lacijsko sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo kra- jevnega sodišča šoštanjskega magistrata in toženemu »gospodu« Francu Jelencu naložilo, naj poda prisego, je ta prisegel, da mu tožnik (nedomačin) Jožef Vi- demšek prejšnje leto ni izročil 300 goldinarjev. In ker je nepismeni Videmšek predvideval, da bo Jelenc pri- segel nemško, sam pa tega jezika ni povsem obvladal (nicht ganz mächtig ist), je od sodišča izprosil, da so k prisegi pritegnili nemščine veščo pričo, in sicer »go- spoda« Janeza Lipolda.162 Pri poravnavah gre omeniti primer že znanega prestopnika Franca Slatinška. Leta 1825, deset let preden je bil obsojen na težko ječo, je povzročil ci- vilnopravni spor, ki se je končal s sodno poravnavo (Gerichtlicher Vergleich). Potem ko je Jožefi, hčerki tržana Janeza Maka, naredil otroka, se je njegov oče Jurij Slatinšek, prav tako tržan, z Makom pogodil za plačilo 20 goldinarjev za poporodno dobo (Wochen- bettgelder) in vzdrževanje otroka, s čimer je bil Franc odvezan nadaljnjih očetovskih obveznosti. Poleg obeh vpletenih mož in prič sta poravnavo podpisala Janez Brezec (Wresitz) kot sindik in krajevni sodnik ter trški sodnik Franc Jeler.163 Trški sodnik je s krajevnim večkrat sodeloval tudi pri zapuščinah. Leta 1843, ob smrti Mihaela Vošnja- ka st., deda Josipa Vošnjaka, je trški sodnik Blaž Ši- mon uvedel sodno zaporo pokojnikovega premože- nja in izpolnil tiskano naznanilnico o smrti, krajevni sodnik Matevž Sajovic pa je izpeljal nadaljnji posto- pek.164 Ko je dve leti prej umrla Vošnjakova svakinja Terezija, je isti krajevni sodnik sam izpolnil tudi na- znanilnico.165 Naznanilnice so včasih naslovljene na magistratno krajevno sodišče, pogosto pa preprosto na magistrat.166 Krajevno sodišče je bilo namreč od magistrata ločeno le organizacijsko, sicer pa z njim tesno po- vezano, tudi personalno. Tako sta vsaj dva krajevna sodnika, omenjena Jurij Brezec in Matevž Sajovic, hkrati opravljala še službo trškega sindika, uslužben- ca magistrata.167 Trškega sodnika Blaža Šimona pa v Sajovčevem času v spisih krajevnega sodišča večkrat 161 SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 1–3. 162 Prav tam, šk. 1, P 5, Pravde 1844–1850, Jožef Videmšek, Franc Jelenc, 14. 11. 1849. 163 Prav tam, šk. 1, P 1, Poravnave 1825–1847, št. 24, 7. 7. 1825. 164 Prav tam, šk. 3, Zapuščinske zadeve 1833–1849, št. 16, 13. in 19. 5. 1843. 165 Prav tam, št. 15, 27. 7. 1841. 166 Naslovitev na krajevno sodišče na primer prav tam, št. 12; na magistrat na primer prav tam, št. 13, 15, 16, 18. 167 Oba sta v podpisu navedla obe funkciji (prav tam, šk. 1, P 1, Poravnave 1825–1847, št. 24, 7. 7. 1825; šk. 3, Zapuščinske zadeve 1833–1849, št. 15, 27. 7. 1841). 443 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 zasledimo kot aktuarja, priložnostnega zapisnikar- ja.168 Razumljivo, saj je imela magistratna hiša prej- kone eno samo pisarno. Eno vidnih znamenj trškega patrimonialnega oziroma prvostopenjskega sodstva je bil sramotilni steber ali pranger, ki je vsaj v zadnji dobi, če že ne vseskozi, stal na trgu pred rotovžem. Podrli naj bi ga že leta 1837 ob prenovi kaplanije pri župnijski cerkvi in njegove sestavne dele vzidali v stopnišče vhoda.169 Če je čas odstranitve prangerja točen, govori o spre- menjeni kaznovalni praksi v predmarčni dobi, ko ka- zni te vrste očitno niso več izvajali.170 Za težje kazenske zadeve na tleh trškega pomirja je vse do konca obravnavane dobe ostalo pristojno deželsko sodišče pri šoštanjskem gospostvu. Iz prve polovice 19. stoletja poznamo tudi edini primer so- dne obravnave in kaznovanja kakega Šoštanjčana pred tem sodiščem. Leta 1834 je bil na 12-letno kazen težke ječe obsojen 28-letni samski mesarski pomočnik Janez Cener (Zehner), sin mesarskega mojstra iz Šoštanja. Za seboj je že imel kriminalno preteklost, saj so mu nekaj let prej pred istim sodi- ščem zaradi pretepa naložili policijsko kazen osmih udarcev. Tokrat pa je s štirimi sostorilci, ki so bili vsi od drugod, zagrešil rop, vendar podrobnosti dejanja niso znane.171 Za prisednike pri sodnih obravnavah deželskega sodišča so tako kot stoletja pred tem še naprej vabili posamezne tržane, le da v manjšem šte- vilu kot nekoč.172 O tržanstvu oziroma občini tržanov je na splo- šno zelo malo podatkov. Iz uporabljenih virov ni mogoče povzeti niti sumarnega števila, kaj šele po- imenskega seznama vseh ali popisa novosprejetih članov tržanske korporacije v določenem trenutku. Tržani ali purgarji, kot so se tako kot povsod imeno- vali tudi v Šoštanju,173 so izpričani le posamič v raz- ličnih pravnih dejanjih. Še največ jih na enem mestu najdemo v dveh virih iz leta 1754. Prvi je popis hiš, ki ga je trško predstojništvo sestavilo za terezijansko 168 SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, P 1, Po- ravnave 1825–1847, šk. 1, št. 42, 28. 2. 1841; št. 43, 23. 9. 1841. – V vlogi aktuarja se pojavljajo različne osebe, tako de- nimo pri krajevnem sodišču tržan Franc Mesner (Meschner) (prav tam, št. 50, 24. 1. 1845). 169 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 176–177. 170 Po Hriberniku »sramotnega stebra« tedaj že dolgo niso več uporabljali (Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 90). 171 SI ZAC 0474, Deželsko sodišče Šoštanj, šk. 1, K 5, Kazenske zadeve 1843–1849, št. 6, 25. 3. 1834. – O tem sodnem prime- ru gl. tudi prispevek Aleksandra Žižka v isti številki Kronike. 172 Na sojenju Blažu Sorčanu zaradi ropa in umora leta 1834 sta bila poleg krvnega sodnika Franca Malleja in pisarja kot prisednika (Beisitzer) navzoča Jožef Kraus in Benedikt Me- sner (prav tam, šk. 1, K 4, Kazenske zadeve, 30. 4. 1834). Vsaj Mesner je bil tržan in lastnik hiše v trgu (SI AS 177, Fran- ciscejski kataster za Štajersko, C 411, k. o. Šoštanj, zapisnik stavbnih parcel, 18. 4. 1826). 173 Prim. tržansko prisego v slovenščini za sosednja trga Mozirje in Rečica (Golec, Slovenska prisežna besedila, razdelki Uvod, Mozirje (MOZ-1) in Rečica (REČ-1)). štetje hiš 18. aprila,174 drugi pa terezijansko ljudsko štetje za župnijo Šoštanj, delo domačega župnika z datumom 4. februar 1754.175 Če bi sledili omenjenemu popisu hiš, bi nas šte- vilo hišnih gospodarjev, označenih kot tržani, zlahka zavedlo. Kot tržani (Bürger) so navedeni redki, od skupno 60 hišarjev le 12, vključno s trškim sodni- kom, ki ima obe oznaki. To je vsekakor premalo, da bi lahko šlo za celovito personalno sestavo tržanstva. Z ničimer tudi ni potrjeno, da je ravno teh ducat oseb sestavljalo trške organe in bi jih trški sodnik, ki je seznam sestavil, prav zato označil kot tržane. Drugi hišni gospodarji imajo ob imenu obrtni poklic (19, od tega ena vdova), oznako kajžar (25, med njimi ena vdova), dva sta bila gostača, eden trški pisar in eden nekdanji gospoščinski upravitelj.176 Takšna de- litev je pogojena poklicno-premoženjsko. Kajžarji so bili revnejši hišni posestniki, tržani pa za razliko od tržanov obrtnikov tisti brez obrtniškega poklica. Da je tako, pokaže primerjava z nekaj tednov starejšim terezijanskim ljudskim štetjem. Čeprav se vira ne ujemata – pri ljudskem štetju pogrešamo kar 12 od skupno 60 hišnih posestnikov s popisa hiš, vsebuje pa 12 gospodinjstev (brez gradu in špitala), katerih članov ni med hišnimi posestniki –, župnijsko ljudsko štetje pokaže, da se oznake tržan, kajžar, obrtnik in gostač s popisa hiš ne izključujejo, ko gre za status tržana, tj. osebe s tržanskimi pra- vicami. Tržanov je bilo znatno več, kot jih izkazuje popis hiš. Ljudsko štetje s tržani označuje 47 od 62 gospodarjev (brez gradu in dveh duhovnikov). V to število je vključen trški sodnik, ne pa tudi obe tržan- ski vdovi, saj kot ženski nista imeli tržanskih pravic. Te je nasprotno najverjetneje pridobil trški pisar, saj je imel v trgu hišo. Brez sodnika in pisarja tako le sla- ba tretjina izpričanih tržanov (14) ni imela poklica, ampak so navedeni samo kot tržani.177 Med drugimi družinskimi člani (odrasli sinovi, dva očeta, dva od- rasla brata, zet) kot tržan ni označen nobeden, vendar sta bila to skoraj gotovo oba očeta tržanov in morda še kak odrasel tržanski sin. Pogoja za sprejem v tr- žanstvo sta po analogiji od drugod sicer bila lastna hišna posest in oženjenost, vedno pa so se našle tudi izjeme. Tako kot za Šoštanj ne vemo nič določnega o sprejemnih pogojih v tržanstvo, nimamo ne poro- čila o samem sprejemanju ne obrobnega zapisa, kot je denimo vsota prejetih pristojbin. Od pristojbin za novosprejete tržane vsaj v 18. stoletju ni niče- 174 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No. 185, 18. 4. 1754. 175 NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. 176 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No. 185, 18. 4. 1754. – Jože Curk je sestavo podal neko- liko samovoljno: namesto 12 tržanov navaja 12 posestnikov, kajžarje imenuje kočarji, oba gostača, trškega pisarja in nek- danjega gospoščinskega upravitelja pa je preprosto združil v 4 gostače. 177 NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. 444 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 sar prejemalo šoštanjsko gospostvo,178 ampak je bil ta prihodek v celoti v domeni trga. O sprejemanju poznamo le poznejše poročilo iz druge roke. Kot je v župnijsko kroniko leta 1872 na podlagi pričevanj sodobnikov zapisal mladi kaplan Lavrencij Vošnjak, so mladeniče pred letom 1848 sprejemali v tržanstvo pri Podhrastnikovem mejniku, prvem in zadnjem pri obhodih trškega pomirja, ki so potekali vsakih se- dem let. Mladeniče naj bi obredno trikrat posadili na mejnik in jih spet dvignili z njega.179 O običaju ne gre dvomiti, je pa skoraj nemogoče, da bi nove tržane sprejemali samo med obhodi meja pomirja, tj. v sedemletnih intervalih. Kakor v vseh trgih z razvito avtonomijo je bila ključni sestavni del obreda sprejemanja novih trža- nov t. i. purgarska prisega. Novosprejeti člani trških občin so prisegali slovensko ali nemško. Vse tržanske prisege v slovenščini so se ohranile iz trgov slovenske Štajerske, med drugim za dva sosednja trga Šoštanja – za Rečico ob Savinji iz leta 1792 in Mozirje iz okoli leta 1820.180 Nihče se torej kot polnopravni tržan (purgar) ni že rodil, ampak je moral biti v tržanstvo sprejet, tako tudi sinovi tržanov. Večina trškega prebivalstva so bili netržani, rojenjaki (Erbhold) trga, najsi so to postali z rojstvom ali s stalno naselitvijo pod trško jurisdik- cijo. Izraz rojenjak je v Šoštanju izpričan v zgodnjih osemdesetih letih 18. stoletja v trški zemljiški knji- gi.181 V prvi polovici 19. stoletja srečamo za trškega podanika, ki najbrž ni imel tržanskih pravic (imel pa jih je njegov oče), tudi oznako podložnik šoštanjske- ga magistrata (Magistrat Schönsteiner Unterthann), in sicer izpod peresa trškega sindika.182 Samo iz analogij s trgi z razvito avtonomijo lah- ko sklepamo, da so bili vsi podaniki trga, najsi je šlo za polnopravne tržane, njihove družinske člane ali netržane, omejeno osebno svobodni, kar pomeni, da so imeli večjo svobodo selitev od podložnikov.183 Kot smo videli, je cesar Friderik III. leta 1492 »na- šim tržanom in ljudem v Šoštanju« izdal privilegij o nemotenem priseljevanju v trg in ukaz o vrnitvi ti- 178 Prim. seznam prejemkov upravitelja gospostva Šoštanj za leto 1749 (StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 2, Heft 13, Verwaltungsprotokolle 1674–1787, Mein Franz Michaelln Kästelliz etc., 26. 4.–31. 12. 1749). 179 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 174. 180 Golec, Slovenska prisežna besedila, razdelki Uvod, Mozirje (MOZ-1) in Rečica (REČ-1). 181 Na h. št. 7, ki je sicer pripadala Jeri Rozman, po domače Glančnikovi, je kot samostojen posestnik naveden tudi Anton Podvržan (Poduorschänn), »tukajšnji rojenjak samskega sta- nu« (hiesiger Erbhold Ledigen Standes), ki ni imel lastne hiše, ampak samo podedovano zemljišče na »Spodnjem polju« (in Unterfeld) (SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A, pag. 11 in 13). 182 SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 2, S, Kazenska zadeva, skrbstvo, Franc Slatinšek – rop, 9. 12. 1835. – Gre za Franca Slatinška, čigar oče Jurij je potrjeno bil tržan (prav tam, šk. 1, P 1, Poravnave 1825–1847, št. 24, 7. 7. 1825). 183 Prim. Golec, Trg Mokronog, str. 82–83. stih, ki so se samovoljno odselili.184 Kako so stvari v naslednjih stoletjih potekale v praksi, razpoložljivi viri ne povedo. Pravica do svobodnega priseljevanja vsekakor ni mogla obstati kot trajna, ampak so od ro- jenjakov, ki so se hoteli naseliti v trgu, tako kot drugje gotovo zahtevali, da prej uredijo rojenjaško razmerje z zemljiškim gospostvom, mestom ali trgom, kate- rega rojenjaki so bili, bodisi z odpustom, odkupom ali zamenjavo za drugega rojenjaka. Odseljenci, ki so se hoteli podvreči drugi jurisdikciji, pa so morali od šoštanjske trške uprave dobiti odvezo od rojenjaštva. Šele po izdaji nevoljniškega patenta Jožefa II. leta 1782 je zadoščala samo odpustnica.185 Hribernik omenja danes neznani seznam šo- štanjskih tržanov iz leta 1788, na katerem je naštel 42 imen, od tega 35 tržanov s poklicem, šest (izrec- no) navedenih brez poklica in enega brez označbe.186 Število je bilo torej nekoliko nižje kakor 34 let prej, leta 1754, ko smo iz popisa prebivalcev razbrali 47 tržanov, se je pa delež tistih brez poklica (7) medtem zmanjšal s slabe tretjine na šestino. Približno toliko polnopravnih, individualno sprejetih tržanov je mo- ral Šoštanj šteti tudi v prvi polovici 19. stoletja. Proti koncu obravnavane dobe je bilo vseh najbrž nekaj več, glede na to, da se je število hiš in prebivalcev, kot bomo videli, v drugi četrtini stoletja povečalo. Iz zadnjih desetletij trške avtonomije razmero- ma dobro poznamo imena trških sodnikov, zlasti iz sodnega gradiva, toda vse od srede 17. stoletja dalje nimamo nobenih konkretnih podatkov o njihovih volitvah. Po urbarju iz leta 1658 je bil običaj še ve- dno tak kot leta 1575. Tržani so oskrbniku gospostva vsako leto predlagali dva moža, ta pa se je odločil za enega od njiju.187 Hribernik v svoji zgodovini Šošta- nja (1930–32) povzema danes neznani dokument, ki je govoril o volitvah in sodnikovi zaobljubi in morda niti ni bil datiran. Isti avtor se sklicuje tudi na »vo- lilne akte«, ne da bi navedel vsaj kakšno letnico ali časovni okvir. Volitve naj bi bile vsako leto pred no- vim letom, volilni spis pa so predložili šoštanjskemu graščaku. Izbrani trški sodnik je moral pred potr- ditvijo podati zaobljubo, sicer bi plačal kazen deset cekinov. Čas nastanka besedila zaobljube gre glede na vsebino postavljati najpozneje v sredo 18. stoletja. Obsegalo naj bi 11 točk in pozneje eno manj, in sicer v zvezi z mitnino, kar pomeni, da so to točko bodisi prečrtali bodisi je niso več prepisali v morebitno dru- go različico zaobljube. Če točke zaobljube na kratko povzamemo, je bila slika takšna: vsakokratni trški sodnik je bil podrejen graščaku in v njegovi odsotno- sti gospoščinskemu upravitelju, moral je biti do vseh 184 Gl. insert listine 1492 IV. 2, Linz (1), v: SI PAM 0001, Zbir- ka listin, št. 464, 1598, februar 14., Gradec. 185 Prim. Golec, Trg Mokronog, str. 83. 186 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 184. 187 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 3, Heft 14, Urbar Schönstein 1623, fol. 162–163; Fasz. 3, Heft 15, Urbar Schönstein 1658, fol. 205–206. 445 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 pravičen, ob zagroženi kazni mu je bilo prepovedano zavračati prizive, glede mitnine se je moral ravnati po starem običaju, varovati ribolovne pravice, v tr- škem pomirju skrbeti za pota in brvi, vsako četrtletje pregledati dimnike, ob semanjih in prazničnih dneh paziti na ogenj in razsvetliti ulice, skrbeti za običajne nočne obhode, preganjati razvade, zlasti pijančevanje, pregledovati mere in uteži, odpraviti »gostače« (vsi- ljivce), pred katerimi ne bi bila varna polje in gozd, ter z visokimi kaznimi strogo preganjati nemoralno življenje, sicer bi v to poseglo gospostvo.188 Odpra- va točke v zvezi z mitnino je nedvomno povezana z ugasnitvijo mitninskih pravic (skladiščne pravice), najverjetneje konec 18. stoletja. Ni izključeno, da se je datum sodniških volitev v stoletjih trške avtonomije spreminjal in so samo do- ločen čas potekale proti koncu leta. Vse kaže, da se je sodniški mandat podaljšal na tri leta, kolikor je pred letom 1843 trajal po navedbah Josipa Vošnjaka,189 potrjevanje izvoljenega sodnika pa je sodeč po Hri- berniku ostalo do konca v pristojnosti šoštanjskega gospostva.190 Kot edina ustanova v pristojnosti trga je izpričan meščanski špital.191 Ustanovljen je bil leta 1713 na podlagi oporoke Matevža Podhrastnika,192 kaplana meščanskega špitala v Gradcu, in župnikovega pi- snega dogovora s trško občino Šoštanj iz leta 1706 z naslednjo vsebino. Špitalu je pripadala kupljena Jezerčnikova, prej Petelinova hiša, ki ji je trg spregle- dal davčne obveznosti. Šoštanjčani so po zgledu vo- litev trškega sodnika193 za špitalskega mojstra pred- lagali dva sotržana, od katerih je župnik nato izbral enega. Pravico do sprejemanja ubožcev v špital sta izmenično uveljavljala trg in župnik, letni špitalski obračun pa so ob izvolitvi in umestitvi špitalskega mojstra pregledali trije ali štirje tržani. V trški cer- kvi sv. Mohorja je bila že s škofijskim dekretom iz leta 1703 ustanovljena mašna ustanova (beneficij) s stalnim duhovnikom in po možnosti z vsakodnevno mašo, pri čemer so imeli za zasedbo mesta beneficia- ta prednost domačini. Ustanovna sredstva so zado- 188 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 175–176. 189 Vošnjak, Spomini, str. 8. 190 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 175. – Glede na to, da je bil Šoštanj patrimonialni (gospoščinski) trg, je malo verjetno, da bi ta pristojnost prešla na okrožni urad v Celju, ki je obstajal dobro stoletje, od terezijanskih upravnih reform do velike reforme po zemljiški odvezi (1748–1849). V arhivskem inventarju po gradivu okrožnega urada ni nikjer zaslediti potrjevanj trških sodnikov (Zajc-Cizelj, Okrožni urad Celje). 191 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843. – Izraz meščanski špital je uveljavljen po nemškem Bürgerspital, ker nemščina z izrazoma Bürger in bürgerlich največkrat zajame tako meščane kot tržane. Za špitale v trgih bi bilo ustreznejše slovensko poimenovanje tržanski špital. 192 Po Schmutzovem štajerskem historično-topografskem lek- sikonu naj bi Podhrastnik (Potraßnig) ustanovil (gestiftet) špital s kuratnim beneficijem 24. septembra 1700 (Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon. Dritter Theil, str. 510). 193 O volitvah sodnikov gl. op. 80 in 187. ščala le za dva špitalska varovanca in so se nato po- večevala z novimi donacijami. Vsakokratni beneficiat je po I. Orožnu stanoval v špitalu, špitalski beneficij je bil med letoma 1786 in 1804 kuratni beneficij, na- kar je po dobrem stoletju od ustanovitve, leta 1815, ostal nezaseden.194 Kot je leta 1843 poročalo trško predstojništvo, špital tedaj ni več imel lastne stavbe, upravljal ga je magistrat, ubožce pa so vzdrževali z izplačili na roko.195 Zgodovina špitala je tesno povezana s trškim ma- gistratom, tudi ko govorimo o magistratu kot stavbi. Zdi se, da je Šoštanj šele v svoji magistratni dobi, od iztekajočega se 18. ali zgodnjega 19. stoletja premo- gel lastno magistratno poslopje, a ni izključeno, da je že prej obstajal rotovž (Rathaus), o čemer posre- dno govori takšno poimenovanje v Spominih Josipa Vošnjaka.196 Ni dvoma, da so sedež trške uprave v Šoštanju res poznali pod tem imenom, ki je starejše od magistrata. Zagotovo pa pri verjetnem prejšnjem rotovžu ni šlo za isto stavbo na trgu, v kateri je v dru- gi četrtini 19. stoletja domoval magistrat in pozneje občina (danes Glavni trg 9). Ta stavba je, kolikor ji je mogoče slediti v preteklost, pripadala špitalu. Ma- gistrat prvič srečamo šele v franciscejskem katastru leta 1826, in sicer s hišno številko 19.197 Šest let prej (1820) je v provizoriju katastra na isti številki stala hiša z vrtom in dvoriščem v lasti špitalskega benefi- cija (Beneficium Schönstein).198 Trška zemljiška knjiga, ki bi prenos lastništva in spremembo namembnosti zemljišča morala osvetliti prva, o tem molči. Kot vse kaže, tu še nekaj let pred nastankom katastrskega provizorija ni bilo nobene stavbe, ampak le prazno špitalsko zemljišče. Prva knjiga trške zemljiške knji- ge, vodene od zgodnjih osemdesetih let 18. stoletja, ne pozna ne špitala ne magistrata ali trga kot takega. Špital (Bürger=Spital) se pojavi v drugi knjigi, na- stavljeni v začetku drugega desetletja 19. stoletja, a brez hišne številke in stavb, le z njivo in travnikom na Goricah.199 Je pa glede na novo urbarsko št. 6 ugotovljiva njegova lokacija med hišama št. 6 (urb. št. 5) in 7 (urb. št. 8) na vzhodni strani trga.200 Špi- tal se sicer pojavlja v urbarialnih in katastrskih virih 18. stoletja, vendar nikoli izrecno kot stavba, ampak 194 Orožen, Das Dekanat Schalltal, str. 391–397. 195 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843. Vprašanja te vprašalnice gl. v: Kuret, Slovensko Šta- jersko, str. 33–35. 196 Vošnjak, Spomini, str. 29. 197 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, C 411, k. o. Šoštanj, zapisnik stavbnih parcel, 18. 4. 1826. 198 V ledini Trg Šoštanj je pri hiši št. 19, ki je imela še vrt in dvorišče, kot lastnik naveden beneficij (Beneficium Schön- stein), v ledini Gorice pa za njivo z isto hišno številko špital (Spital Markt Schönstein) (SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 303 (stara 389), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, provizorij, 30. 6. 1820, topogr. št. 204 in 20). 199 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207, Grund- buch des Marktes Schönstein, pag. 11. 200 Prav tam, pag. 9 in 13. 446 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 le kot obdavčenec.201 Jožefinski kataster iz leta 1787 mu daje hišno številko 6, ki pa jo je po istem viru imel tudi Blaž Cakan (Čakan).202 Da ni mišljena ista hiša, ki bi si jo špital delil s Cakanom ali kjer bi bil ta najemnik, priča zemljiška knjiga, po kateri je v osemdesetih letih imel h. št. 6 omenjeni Cakan, po poklicu usnjar.203 V jožefinskem katastru so si za špital preprosto »izposodili« sosednjo hišno številko. Ko pa so nedolgo pred letom 1820 hiše v Šoštanju preštevilčili (1815 ali 1816),204 je tu že bila stavba, ki je dobila h. št. 19 in jo provizorij katastra pripisuje špitalu.205 Z njeno postavitvijo se je zapolnila vrzel v sklenjeni pozidavi vzhodne stranice trga. Kot reče- no, franciscejski kataster šest let zatem tu navaja tr- ški magistrat (Magistrat)206 in kot njegovega lastnika občino (Gemeinde). Po vsem sodeč je trška občina na tem mestu zgradila novo stavbo po nastavitvi druge zemljiške knjige, katere začetek je glede na vpise mo- goče postaviti v leto 1813 ali malo pred tem.207 Če drži Hribernikov podatek, da je šoštanjska trivialka leta 1814 dobila učilnico »v občinski hiši na glavnem trgu«,208 je bil magistrat tedaj ravno postavljen, in si- cer na špitalskem zemljišču, s katerim je upravljala trška občina. Ker pa zemljišče kot pusto dotlej ni bilo vodeno v trški zemljiški knjigi, v njej pri špitalu (urb. št. 6) tudi ni mogel nastati zapis o prenosu lastništva 201 V trškem štiftnem registru za leto 1748 najdemo samo špi- talsko njivo na Goricah (Spittal Akher in Gorizen) (StLA, Stiftregister, Band 46/534, Stiftregister Markt Schönstein 1748, pag. 18), v izvlečku rektificiranega urbarja v terezijan- skem katastru z letnico 1761 pa na istem, predzadnjem mestu kot obdavčenca špital (Spital allhier) (StLA, Maria-Theresia- nischer Kataster, CH 170, Herrschaft Schönstein, Extract auß dem Herrschaft Schönsteiner Rectifications Urbario, 26. 3. 1761). 202 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 302 (stara 377), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, subreparticij- ski izvleček, s. d. [1787]. 203 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A, pag. 9. 204 Na podlagi poročne matične knjige je bilo mogoče ugoto- viti, da je pri poroki hčerke Jurija Slatinška 30. aprila 1815 navedena še stara h. št. 42, ob poroki hčerke Andreja Švarca 26. februarja 1816 pa je mogoče prvič zaslediti novo št. 33 (NŠAM, Matične knjige, Šoštanj, P 1771–1824, pag. 124– 125, 128–129); pri zadnji gre sicer za manjši spodrsljaj, saj je imel Švarc po katastrskem provizoriju iz leta 1820 h. št. 32 (SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 303 (sta- ra 389), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, provizorij, 30. 6. 1820, topogr. št. 164). Še natančnejši čas preštevilčenja bi bilo prejkone mogoče ugotoviti iz krstne in mrliške matič- ne knjige, ki pa sta ravno za ta leta izgubljeni. 205 Iz zaporedja lastnikov v zemljiški knjigi so jasno razvidne spremembe hišnih številk v letih 1815/16: št. 2 je postala 14, št. 3 – 15, št. 4 – 16, št. 5 – 17, št. 6 – 18, nova je št. 19, št. 7 so spremenili v 20, 8 v 21 itd. (prav tam, pag. 1–15). Po par- celniku franciscejskega katastra gre za parcele s številkami 24 in 85–92; parcela z magistratom ima št. 88 (SI AS 177, Fran- ciscejski kataster za Štajersko, C 411, k. o. Šoštanj, zapisnik stavbnih parcel, 18. 4. 1826). 206 Gl. op. 198. – O špitalu in špitalskem beneficiju gl. Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 391–397. 207 Gl. op. 282 v nadaljevanju. 208 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 131–132. na trško občino. Trg je sicer lastne nepremičnine prav tako vodil v zemljiški knjigi, a ne tudi magistratne stavbe.209 Kje in kdaj naj bi stal starejši rotovž, lahko samo ugibamo. Tako trška zemljiška knjiga210 kot jožefin- ski kataster ga ne poznata.211 Njegovega obstoja prav tako ni mogoče razbrati iz terezijanskega katastra212 in popisa hiš iz leta 1754.213 Popisi hiš, sestavljeni na zahtevo države, rotovže in špitale v mestih in trgih praviloma izpuščajo.214 Odprto ostaja tudi vprašanje, kdaj pred zgradi- tvijo magistrata je na špitalskem zemljišču nazadnje stala stavba in ali je bila to hiša špitala z beneficia- tovim stanovanjem. Gotovo pa je nekaj: če bi špi- talska stavba leta 1770 še obstajala, bi ob prvem hišnem oštevilčenju dobila hišno številko 7, vendar je ni, ampak je ta številka pripadla njeni sosedi. Kot smo videli, je špital lastno kupljeno hišo premogel že od ustanovitve leta 1713 in v tej hiši naj bi stanoval duhovnik beneficiat.215 Ta je z lastnim enočlanskim gospodinjstvom izpričan ob terezijanskem ljudskem štetju leta 1754.216 Potemtakem je zelo verjetno, da so stavbo opustili in je propadla v poldrugem deset- letju med prvim ljudskim štetjem in prvim hišnim oštevilčenjem leta 1770. Da je špitalska stavba izgi- nila, potrjuje Hribernik, ne da bi njen konec časovno opredelil: »Sprva je beneficiat stanoval v oskrbovalni- ci [špitalu], pozneje, ko je ni bilo (sic!), mogoče v hiši, ki je stala na mestu sedanje hiše št. 81.«217 V poštev za to hišo bi prišla morebitna predhodnica benefi- ciatne stavbe ob cerkvi sv. Mohorja in Fortunata.218 Beneficiatno hišo pri cerkvi naj bi sicer zgradili med 209 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207, Grundbuch des Marktes Schönstein, pag. 31–32. – Hribernik, ki ni vedel, da je špitalska stavba propadla, je zapisal, da ni znano, kdaj je hiša prešla v roke trške uprave, jo je pa »župnijsko pred- stojništvo med letoma 1842 in 1845 hotelo pridobiti zase, a ni uspelo, ker so mu manjkala potrebna pravna sredstva« (Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 164). 210 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207 in 1210. 211 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 302 (stara 377), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, subreparticij- ski izvleček, s. d. [1787]; parcelnik, s. d. [1787]. 212 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, CH 170, Herrschaft Schönstein. 213 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No. 185, 18. 4. 1754. 214 Popisa za mesti Celje in Ptuj ne navajata ne rotovža ne špitala (prav tam, K 18, Heft 67, No. 14; K 17, Heft 64, No. 145), popis za mesto Maribor pa ima meščanski špital (prav tam, K 16, Heft 62, No. 106). 215 O špitalu in špitalskem beneficiju gl. Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 391–397. 216 NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. 217 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 119. 218 Beneficiatovo bivališče bi razkrila mrliška matična knjiga, saj sta v letih 1780 in 1804 v Šoštanju umrla dva beneficiata (Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 396), a so mrliške knji- ge za obdobje 1770–1825 izgubljene. Poleg tega je kuracija pri sv. Mohorju in Fortunatu skoraj dve desetletji, od leta 1787 do 1804, vodila lastne matice (Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 401), ki so danes prav tako pogrešane. 447 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 letoma 1820 in 1830, ko je bil beneficiat že neza- seden, in je po I. Orožnu pozneje postala last trške občine.219 Posebno vprašanje so šoštanjske trške insigni- je. O trških pečatih, pečatnikih in razvoju grba je v Kroniki pred kratkim izčrpno pisal Rok Poles,220 zato kaže njegove ugotovitve le povzeti in dopolniti z no- vimi spoznanji. Zaradi slabe ohranjenosti dokumentov, ki jih je izstavila trška uprava, imamo najstarejše znane od- tise trškega pečatnika šele iz zgodnje druge polovice 18. stoletja. Prvi pečat, odtisnjen na papir prek voska, najdemo na pogodbi med trgom in grofico Inzaghi iz leta 1756,221 veliko zanimivejši pa je naslednji, prav tako na papirju, na odgovoru trškega sodnika in sveta celjskemu okrožnemu uradu leta 1763. Odtis pečat- nika je bil tedaj narejen na zahtevo tega državnega oblastva, morda prav za heraldične potrebe. Dopis vsebuje tudi kratek opis njegove podobe: »trški pe- čatnik, ki je v rabi od nekdaj (von Alters hero) […], sestavljen iz polovice orla in treh orlovih kamnov (3. Adler Steiner)«.222 Napis na pečatniku pa se glasi: »SIGLL . GEMANEN . MARCKHT . SENSTE- IN I.626«.223 Pečatnik je bil od nastanka leta 1626 alternativno v rabi več kot dve stoletji, saj najdemo njegov odtis na zapuščinskem spisu v arhivu trškega magistrata še leta 1845.224 Trg Šoštanj je v obravnavani dobi uporabljal vsaj tri pečatnike. Medtem ko se ta z letnico 1626 in prvim znanim odtisom iz leta 1756 ni ohranil, sta druga dva, eden iz medenine in drugi železen, 219 Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 396–397. – Podatek o la- stništvu trške občine se vsekakor nanaša na čas po letu 1849, saj poročilo trškega predstojništva za t. i. Göthovo topografijo leta 1843 beneficiatne hiše ne omenja med nepremičninami v lasti magistrata (ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843). 220 Poles, Od srčastega ščita. 221 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Sch. 21/98 (nova signatura: K 14, H 72), 27. 4. 1756. – Pečat na tem dokumentu je opisal H. Pirchegger v monografiji o štajerskih krajevnih grbih (1954), vendar ga je zanimal le grb, letnico 1626 pa je izpustil (Kobel in Pirchegger, Steirische Ortswap- pen, str. 284; prim. Poles, Od srčastega ščita, str. 118). Zato je R. Poles mislil, da odkritje pečata z letnico 1626 šoštanjski grb »postara« za 130 let, ker naj bi za najstarejšo upodobi- tev šoštanjskega grba doslej veljal pečat na listini iz leta 1756 (prav tam, str. 124). V resnici gre za odtis istega pečatnika. 222 StLA, Siegel steirischer Städte und Märkte, Sammlung, K 3, H 91, Schönstein, Nr. 1, 9. 7. 1763. – B. Otorepec (1975) je ugotavljal, kako Šoštanjčanom že tedaj ni bilo več jasno, da gre za t. i. govoreči grb, kajti »orlovi kamni« ne pomenijo ničesar (Poles, Od srčastega ščita, str. 118–119). Tri kamne na grbu gre v resnici razumeti kot »lepe kamne« (schöne Steine). 223 Prim. Polesovo branje napisa: Poles, Od srčastega ščita, str. 123. – B. Otorepec je letnico na odtisu iz leta 1763 bral kot 1606 (prav tam, str. 118–119, Poles citira Otorepčevo pismo iz leta 1975), na kar je kot na verjetno Otorepčevo zmoto zaradi slabo berljivih odtisov opozoril že Poles (prav tam, str. 123). 224 Prav tam, str. 123, 124. – SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 2, S, Kazenska zadeva, skrbstvo, Franc Slatinšek – rop, 12. 4. 1836, 25. 1. 1838; šk. 3, Zapuščinske zadeve 1833–1849, št. 19, 12. 9. 1845. shranjena v zbirki pečatnikov Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu. Žal ne poznamo nobenega odtisa medeninastega pečatnika z upodobitvijo treh kam- nov v grbovnem ščitu in napisom GMSS, ki ga je mogoče razvezati kot: Gemeiner Markt Schönstein Siegel / Sigillum. Poles se je oprl na Otorepca in postavil domnevo, da je ta pečatnik starejši od onega z letnico 1626, ker na njem še ni podobe orla. Drugi ohranjeni pečatnik, železni, ki vsebuje oba motiva – polovico orla in tri kamne – in ima napis G: M: S (Gemeiner Markt Schönstein), bi bil mlajši, verjetno iz 18. stoletja. Z njim so pečatili še v štiridesetih letih 19. stoletja,225 nazadnje leta 1850 zemljiško knjigo ob njenem prenosu na novoustanovljeno okrajno sodišče.226 Določnejše odgovore o pečatnikih bodo lahko dala odkritja starejših datiranih dokumentov z odtisi obeh pečatnikov z okrajšavama in brez letnic. Iz časa pred letom 1756 za zdaj poznamo le maloštevilne dokumente s podpisom trškega sodnika in sveta ali 225 Poles, Od srčastega ščita, str. 120–121 in 123–124. – Od treh dokumentov, ki naj bi bili v letih 1841, 1844 in 1849 pečateni s tem pečatnikom (prav tam, str. 123), ima njegov odtis samo zadnji (SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 3, Zapuščinske zadeve 1833–1849, št. 33, 20. 1. 1849). – Odtis železnega pečatnika z napisom G: M: S: v rdečem vosku je ohranjen tudi v zbirki pečatov mest in trgov v Šta- jerskem deželnem arhivu, vendar brez spremnega besedila in datacije (StLA, Siegel steirischer Städte und Märkte, Samm- lung, K 3, H 91, Schönstein, Nr. 2, s. d.). 226 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207, Grund- buch des Marktes Schönstein, 29. 2. 1850. Drugi najstarejši znani odtis trškega pečatnika z letnico 1626 (StLA, Siegel steirischer Städte und Märkte, Sammlung, K 3, H 91, Schönstein, Nr. 1, 9. 7. 1763). 448 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 tržanov, ki so bodisi brez pečata227 bodisi pečateni z osebnim pečatnikom trškega sodnika.228 Letnica 1626 na najstarejšem znanem trškem pečatu razkriva čas njegovega nastanka, pri čemer ne vemo, ali je trg pečatnik premogel tudi prej. Analogije z drugimi trgi dopuščajo sklepanje, da so pomembnejše dokumente pečatili zgolj z osebnimi pečati sodnikov in posamez- nih tržanov. Vprašanje zase je tudi letnica 1626: gre zgolj za čas izdelave (novega) trškega pečatnika ali je povezana s kakim za trg pomembnim dogodkom? Tik pred koncem obstoja magistratov, ki so jih leta 1849 zamenjale moderne občinske uprave, je izpričan tudi magistratni žig za žigosanje s črnilom, kovinska štampiljka z napisom, ki mu manjka črka a: MAGISTRT. SCHÖNSTEIN.229 Dragocena še ohranjena insignija šoštanjskega trga iz zadnjih desetletij trške avtonomije je trški prapor s kratico G. M. S., letnico 1791 in obema motivoma iz trškega grba: z orlom in tremi kamni. V graški Joanneum, kjer je še sedaj, je prišel po letu 1849, najpozneje leta 1869, ko je v Gradcu nastal 227 Na primer obsežen dopis mestnega predstojništva ljubljan- skemu generalnemu vikarju iz leta 1748 s podpisom sodnika in sveta (NŠAL, NŠAL 1, ŠAL 1, fasc. 42/58, 9. 9. 1748). 228 Pod napovedjo za ognjiščino so leta 1708 podpisani »vsi trža- ni trga Šoštanj« (N: vnd N: der gesambten Burgern des Markhts Schönstain), pečatena pa je z osebnim pečatnikom z inicialka- ma C in R (StLA, Laa. A., Antiquum VI, Herdsteuer 1705– 1708, St. 20, s. d. (popis se sklicuje na dekret z datumom 12. 9. 1708)). 229 SI ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 3, Zapuščinske zadeve 1833–1849, št. 29, 3. 2. 1847; št. 33, 4. 9. 1849, 17. 10. 1849. njegov opis. O eni njegovih funkcij priča poznejši opis obhodov trškega pomirja v šoštanjski župnijski kroniki (1872).230 Posestni razvoj trga Pri posestnem razvoju trga se bomo v glavnem omejili na domove (hiše) in njihove posestnike, s po- udarkom na spremembah v številčnosti. Urbanistični razvoj trga, agrarna posest in lociranje posameznih hiš so problematika, ki se je bo treba sistematično lotiti posebej. Po J. Curku se je prvotno naselje razvilo kot se- jemski zaselek pod poznejšo župnijsko cerkvijo sv. Mihaela, ki je kot škalska podružnica prvič omenjena v letih 1261/69. Pozneje, okoli leta 1300, naj bi se sej- mišče preselilo na sedanje mesto, locirano med graj- skim gričem in Pako, kjer se je oblikoval širok tržni prostor, obdan z regularno vrstno parcelacijo. Nasel- bina, ki je prevzela ime gradu, kaže sorazmerno po- zen nastanek, za kar govorita oblika njenega tržnega prostora ter pravilna, sklenjeno pozidana regulacija. Ko se je pozneje uveljavila pot med Pesjim in Šošta- njem južno od Pake, je prečkala južni del naselbine in ga ločila od nje. Zasedel ga je kompleks nekdanjega spodnjega gradu in tržni prostor skrajšal za tretjino. Na vzhodnem koncu tega dela naselbine je stala graj- ska kašča, po letu 1734 predelana v dvorec Turn, na zahodnem pa prvotno lastniška (grajska), nato trška cerkev sv. Mohorja.231 Po T. Ravnikarju je bila cerkev – prezidana v sedanjo obliko leta 1776 – prvotno graj- ska kapela, ki je prevzela novo funkcijo ob ustanovitvi trga; nastanek fresk v njenem nekdanjem prezbiteriju je po analogijah mogoče postaviti v drugo četrtino 14. stoletja.232 Ni izključeno, da se na to cerkev in ne na Mihaelovo (poznejšo župnijsko v Družmirju) nanaša omemba petih njiv za cerkvijo v Šoštanju leta 1355,233 v istem viru kot prva neposredna omemba trga (hin- der der chirchen zu Schoennstain gelegen).234 Iz srednjega veka poznamo le omembe posa- meznih stavb ter njihovih plemiških in uradniških lastnikov, začenši s hišo v Šoštanju in petimi ošta- ti v trgu leta 1355.235 Vsakršna kvantifikacija trških domov in prebivalcev za ta čas bi bila tako le hipo- tetična. Najzgodnejši podatki o številu hiš oziro- ma domov v trgu so iz 70. let 16. stoletja, nato pa je stanje tovrstnih virov do konca obravnavane dobe razmeroma neugodno, saj imamo naslednji natančen poimenski popis posestnikov šele iz srede 18. stoletja. 230 Poles, Od srčastega ščita, str. 127–130. 231 Curk, Trgi in mesta, str. 135–136. 232 Ravnikar, Zgodovina Šoštanja I, str. 92–93. Prim. Curk, Trgi in mesta, str. 135. 233 Takšnega mnenja je bil tudi J. Curk (Curk, Trgi in mesta, str. 135). 234 Blaznik, Slovenska Štajerska, str. 309. 235 Pregled omemb objektov v srednjem veku gl. v: Blaznik, Slo- venska Štajerska, str. 409–410. Žig magistrata Šoštanj, v uporabi zadnja leta trške avtonomije (ZAC, ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj, šk. 3, Zapuščinske zadeve 1833– 1849, št. 29, 3. 2. 1847). 449 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Za več časovnih izsekov so numerični podatki primerljivi z drugimi slovenskoštajerskimi trgi. To velja že za najzgodnejši vir o posesti in posestnikih, za popis dimnine (Räuchgelt Register), izrednega davka na ognjišča iz leta 1572.236 Popis dimnine v Šošta- nju (Rauchfanggelt vom Markt Schönnstain), ki ga je podpisal trški sodnik Lavre Klančnik (Loure Glont- schnekh), izkazuje 35 plačnikov, od tega 29 v samem trgu (zadnja je bila mežnarija pri sv. Mihaelu) in 6 na gmajni, t. i. gmajnarjev (Gmeiner). V trgu so vsi plačali enako, 15 krajcarjev, kolikor je znašala daja- tev od enega ognjišča (dimnika), le »gospod« Viljem Galler, v katerem prepoznamo zastavnega imetnika gospostva, bi moral dati dvakrat toliko (30 kr), med- tem ko so imeli gmajnarji trikrat manjšo obveznost – 5 krajcarjev.237 Šoštanjski posestniki, obvezanci za dimnino, so prikazani v preglednici. Popis plačnikov dimnine v trgu Šoštanj leta 1572 Zap. št. Plačnik Plačilo v krajc. 1 Gospod Viljem GALLER (Herr Wilhalbm Galler) 30 2 Hans PJORIN (Hannß Pÿorin) 15 3 Blaž RIPL (Blasÿ Rüepl) 15 4 Jurij RIPL (Jurÿ Rüepl) 15 5 Gregor SULIVAMP/ŽULIVAMP (Gregor Suliwamb) 15 6 Krištof FRANK (Christoph Franckh) 15 7 Matevž CAMBFLEK (Matheus Zambfleekh) 15 8 Marjeta SURKULUS (Morgreth Surculusin) 15 9 Filip KRAMER (Phillip Kramer) 15 10 Jurij NAGL (Jurÿ Nägl) 15 11 Blaž SUŠNIK (Blasÿ Suschneckh) 15 12 Marko HAAS/ZAJC (Marco Haaß) 15 13 Mihel LAVANTALER (Michel Lauenntaller) 15 14 Matija VELČIČ/BELČIČ (Mathia Weltschitsch) 15 236 Popis za trg Šoštanj se je sicer ohranil v arhivu šoštanjskega gospostva, ne pri štajerskih deželnih stanovih kakor za druge trge v deželi (gl. op. 238), kar je zgolj tehnična podrobnost. 237 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, K 61, Heft 5, fol. 43–43v, Verzaichent das Rauchfanggelt vom Markt Schönnstain dises laufunden 72 isten. – Celoten davek je tako znašal 8 goldinarjev, pri čemer Galler svoje obveznosti ni poravnal. 15 Urban GLASER (Vrbann Glasser) 15 16 Lovrenc KÜLLER/KILER (Lorenz Khüeller) 15 17 Luka TUMINIC/TOMINEC (Lucas Tuminitz) 15 18 Lavre GLONČNIK/KLANČNIK (Laure Glontschneckh) 15 19 Urban CIGLER (Vrbann Ziegler) 15 20 Jakob VAŠNJAK/VOŠNJAK (Jacob Wäschnackh) 15 21 Vid SULIVAMP/ŽULIVAMP (Vëidt Suliwamp) 15 22 Domin AMBŠLIČ (Domin Ambschlitsch) 15 23 Martin FIŠER/RIBIČ (Marthin Fischer) 15 24 Tomaž KANEC KAUH (Thomaß Khanetz Khauch) 15 25 Pangrac ŠUSTER [čevljar] (Pangratz Schuester) 15 26 Doroteja ŽITNIK (Darathea Schitnickhin) 15 27 Tomaž IMPAH (Thomaß Impach) 15 28 Mihel ŽGANIK (Michel Schgänikh) 15 29 Od mežnarije pri sv. Mihaelu (Item von der Mesnereÿ bei Sont Michel) 15 Gmajnarji (Gmeiner) 30 Jurij KASAR (Jurÿ Khassär) 5 31 Anton ŠNAJDER [krojač] (Anthon Schneider) 5 32 Hans ŠLOSER [ključavničar] (Hanß Schlosser) 5 33 Vehana LAMPREHT (Vechanna Lamprechtin) 5 34 Mihel VEBER [tkalec] (Michel Wewer) 35 Matevž HAFNER [lončar] (Matheus Hafner) 5 Če število posestnikov, plačnikov dimnine, pri- merjamo z drugimi 23 spodnještajerskimi trgi, kjer so registri dimnine nastali med letoma 1572 in 1574, je Šoštanj s 35 domovi (od tega s šestimi na gmajni) spadal med manj obljudene. Primerjati ga je mogoče z dvema bližnjima trgoma, z Mozirjem in Vitanjem, ki sta imela po 34 obdavčencev, ter s Pilštanjem (31), Sv. Lenartom v Slovenskih Goricah (31), Kozjim (32) in Podsredo (35), sicer pa so več plačnikov kot v Šoštanju popisali v Konjicah (39 in 14 pustot), Sv. Lovrencu na Pohorju (43), Žalcu (47), Gornjem Gradu (50), Veržeju (52), Ljubnem (55), Središču ob Dravi (55) in Laškem (84). Manj obdavčencev kot Šoštanj so izkazovali trgi Ljutomer (25), Tržec (24), 450 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Motnik (23), Muta (21), Braslovče (20), Lemberg pri Mestinju (do 20), Šentjur (vsaj 18), Velenje (verjetno 15) in Podčetrtek (13).238 Da število šoštanjskih domov zagotovo ni bilo večje, posredno potrjuje tri leta mlajši urbar gospo- stva Šoštanj iz leta 1575. Tržani so na Goricah izkr- čili rovte oziroma njive (von den Neuen Pruchen oder Aggern), in sicer vsak od skupno 27 oštatov po enega (so die Burger zu jeder Hofstat ausgrereüt, deren siben- undzwainzegg sein).239 Brez mežnarije, Gallerjeve hiše (spodnjega gradu) in šestih domov gmajnarjev je število oštatov resnično znašalo 27. Za primerjavo je poveden podatek, da je žitno desetino gospostvu pla- čevalo 20 posestnikov njiv in drugih zemljišč iz trga (Im Markt Schönstain), med njimi cerkev sv. Mohorja in pristava Jurija Raumschüssla v trgu.240 Za 17. stoletje so viri o posestnikih in posestni strukturi sicer številčnejši, a manj zanesljivi. Šoštanj sta zajela dva popisa deželnega izrednega davka, glavarine (Leibsteuer) leta 1632 in dimnine (Rauch- geld) med letoma 1640 in 1648, a so podatki le su- marni in za povrh še skupni za trga Šoštanj in Ve- lenje. Sumarni popis glavarine za gospostva Velenje, Šoštanj in Limbar, ki ga je 3. novembra 1632 sestavil njihov lastnik Janez Karel baron Sauer, navaja 52 na- seljenih tržanov (angesessene Burger), pri katerih (beÿ ermelten Burgern) je stanovalo 22 gostačev (Inwohner) in, kot pravi popis, zaradi revščine samo 17 poslov (Dienstleüth).241 Ni dvoma, da je večina iz vseh treh kategorij odpadla na Šoštanj in le manjši del na Vele- nje, a bi lahko o številkah zgolj ugibali. Tudi nasled- nji popis, register dimnine iz obdobja med 1640 in 1648, je sestavil isti baron Sauer, v njem pa zajel svoja gospostva Borl, Velenje in Šoštanj ter posest Limbar. Po nedatiranem popisu mu je pripadalo 52 tržanov (Burgersleüth), vendar je bilo za prave tržanske hiše (für recht burgerliche Heüser) mogoče šteti le 28 do- mov z 31 ognjišči (Feuer oder Herdstatt), drugih 24 pa za kajže (nur für Kheüschen), v katerih naj bi pre- bivali skrajno revni ljudje (von Bluettarmben Leüthen bewohnt). Sauer je pravim tržanskim hišam odmeril po 6 šilingov in kajžam po enega. Za primerjavo po- 238 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Rauchgfeld 1572–74, Nr. 7, 30, 62, 67, 78, 96, 143, 149, 164, 180, 186, 187, 202, 246, 247, 253, 256, 286, 422. 239 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1575, fol. 153. 240 Prav tam. – Imena plačnikov žitne desetine so v izvirniku naslednja: Juri Rüepl, Agnes witib (vdova), Pankraz Wabeckh, Domin Amschlitsch, Blasi Novackh, Walthaser Wagen, Larenz Glaintschnekh, Mathia Weltschitsch, Thomas Im Pach (na Paki), Vide Suliwamp, Martin Vischer, Hannß Voÿtt, des von Trueb- neckh, Sanndt=Machor=Khirchen (cerkev sv. Mohorja), Michell Lauentaller, Caspar Suuschneckh, Primus Scurianiz, Matheus Zambfleckh, Vallant: Khassar, des Geörgen Rambschüssls ganzer Meirhof daselbst zu Schönstain (pristava v Šoštanju). – Ime- na je že leta 1884 objavil I. Orožen (Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 426). 241 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Leibsteuer 1632, C Nr. 9, 3. 11. 1632. vejmo, da je od cele hube (kmetije) zahteval 4 šilinge, od polovične 2, od manjših podložniških posesti pa enega.242 Zopet ne vemo, koliko hiš je imel Šoštanj in koliko Velenje, kakor tudi ne, koliko so jih v enem in drugem trgu prištevali k pravim tržanskim hišam in koliko h kajžam. Iz obeh urbarjev gospostva Šoštanj iz 17. stole- tja, za leti 1623 in 1658, poznamo le tiste Šoštanjča- ne, ki so gospostvu plačevali žitno desetino, in sicer posameznik za eno do šest njiv. Leta 1623 je bilo plačnikov 20, kar je natanko toliko kot pol stoletja prej (1575), med njimi cerkev sv. Mohorja in pristava pokojnega Jurija Raumschüssla v trgu, ki je medtem postala last gospostva. Toda razen zadnje navedbe so vsa imena plačnikov preprosto prepisana iz prejšnje- ga urbarja, le zapis imena je včasih malce spremenjen. Drugače kot po urbarju iz leta 1575, ko je celotna de- setina pripadala šoštanjskemu gospostvu, je šla zdaj polovica župniku v Škalah. Tudi v tem urbarju naj- demo podatek o rovtih oziroma njivah na Goricah, ki so pripadali 27 trškim oštatom, desetino pa so nji- hovi gospodarji v celoti dajali gospostvu Šoštanj.243 V Šoštanju je imelo gospostvo leta 1623 še uradno poslopje (daß Ambt Hauß im Markht Schönstain), kjer je bil sedež gospostva, današnji spodnji grad na pla- toju nad trgom pa so tedaj še gradili oziroma dogra- jevali (das Gschlos Schönstain, so noch vnaußgebaut).244 Poleg tega sta gospostvu v trgu pripadali dve hiši, Grimšičerjeva (das Grimbsizerische genandt) s sadov- njakom in Lavantalerjeva (das Lauentalerische) z vr- tom, pri kateri so stali kašča, klet in hlevi.245 Tudi od dveh pristav je bila ena v Šoštanju (in Markht).246 Obveznost trga do gospostva se je med letoma 1575 in 1623 z izhodiščnih 17 goldinarjev, 46 kraj- carjev in pol zmanjšala na 15 goldinarjev, 14 krajcar- jev in pol, in sicer zaradi izgubljenih nepremičnin. Klančnikov oštat (Klaintschnikh hoffstatt), ki je pla- čeval 14 krajcarjev, je gospostvo potegnilo k domini- kalni posesti (eingezogen) in na njem deloma zgradilo pristavo. 23 krajcarjev obveznosti je trgu odbilo zara- di izgube poljskih zemljišč cerkve sv. Mohorja (vnter St: Machor), en goldinar za Lavantalerjevo hišo, 15 krajcarjev za oštat Helene Sušec (Suscheckhin), 10 242 Prav tam, Rauchfanganschlag 1640–1648, C Nr. 85, s. p. 243 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 2, Heft 14, Urbar Schönstein 1623, fol. 208–212. 244 Prav tam, fol. 263. – Na istem mestu sta omenjeni tudi dve grajski razvalini (zwaü abkhombe Gschlösser), Šoštanj in Kacenštajn. 245 Prav tam, fol. 264. – Lavantalerjevo hišo so imeli Šoštanjčani dvesto let pozneje (1843) za nekdanji »stari grad v Šoštanju, imenovan Lavantalerica« (das alte Schloß, die Lafen=Tallerin genant) (ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.7, Šoštanj, s. d. (1843)). V resnici je samo mejila na zemljišče dvorca v trgu, ki je pogorel leta 1734, saj je v prodajni pogod- bi za kompleks z ruševinami na njegovi meji omenjen vogal Lavantalerjevega zemljišča (StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Sch. 21, Heft 98, 27. 2. 1756). 246 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 2, Heft 14, Urbar Schönstein 1623, fol. 264–265. 451 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 krajcarjev za Šemlakov (Schambläckh) oštat, 20 za oštat Jurija Keferja in 10 za oštat Matije Velčiča, iz katerega je bil pri omenjeni hiši narejen vrt.247 Odpa- dla zemljišča s skupno obveznostjo 2 goldinarjev in 32 krajcarjev so torej deloma prešla neposredno pod gospostvo, deloma pa so spremenila namembnost. V celoti je trg izgubil pet oštatov in eno hišo, ki je pri- stala v rokah gospostva. Urbar iz leta 1658, sestavljen ob prenosu gospo- stva z baronov Sauerjev na grofe Schrattenbache, o trški posesti ponuja enak nabor podatkov. Identične kot 35 let prej so navedbe o zmanjšanju obveznosti trga do gospostva;248 o žitni desetini izvemo le, da si jo delita gospostvo in škalski župnik, pri rovtih ozi- roma njivah na Goricah pa ni več govor o 27 oštatih, ampak samo, da pripadajo vsakemu od njih (zu je- 247 Prav tam, fol. 162–163. 248 Prav tam, Fasz. 3, Heft 15, Urbar Schönstein 1658, fol. 203. der Hoffstatt).249 Enake kot leta 1623 so navedbe o še nezgrajenem gradu, uradni hiši v trgu, o nekdanji Lavantalerjevi hiši in pristavi v rokah gospostva, ni pa več omenjena Grimšičerjeva hiša, medtem očitno prodana.250 Približno v istem času kot urbar iz leta 1658, ne- kaj let prej ali pozneje, je nastal nedatiran (priročni) urbar gospostva Šoštanj, ki vsebuje samo obveznosti podložnikov brez podatkov o trgu.251 Trg (Marckht Schönstain) se pojavi edinole pri popisu žitne dese- tine. Seznam njenih plačnikov je zdaj znatno daljši kakor leta 1575 in 1623, saj je na njem 50 imen, po- gosto sicer zgolj priimek, a brez navedbe višine ob- veznosti ali števila in vrste posestnih enot. Sodeč po tem se je število domov oziroma družin v Šoštanju 249 Prav tam, fol. 212. 250 Prav tam, fol. 261. 251 Lahko bi šlo za urbar, ki ga Hribernik postavlja v leto 1700, o njem pa ne pove drugega kot to, da je sestavljen enako kot urbarja iz let 1623 in 1658 (Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 60). Popis ognjiščnine iz leta 1708 s podpisom trške občine in sodnikovim osebnim pečatom (StLA, Laa. A., Antiquum VI, Herdsteuer 1705–1708, St. 20, s. d.). 452 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 opazno povečalo, vendar ni mogoče trditi, da se prav za vsakim imenom skriva lastna hiša in da je bilo teh zdaj 50.252 Da je število hiš v 17. stoletju naraslo, potrjuje ne- datiran popis izrednega deželnega davka ognjiščni- ne (Herdsteuer), ki ga je trško predstojništvo sestavilo leta 1708. Popis je sumaren in tendenciozen; navaja namreč 5 ubogih tržanov (arme), ki so plačali vsak po en goldinar, in 40 povsem obubožanih (gar erarmbte), živečih zgolj od dnine (Tagewerch), z odmero 2 šilin- gov, skupaj 45 tržanov in 15 goldinarjev pobranega davka.253 Pred nastankom katastrov je najzanesljivejši vir o posestnem stanju štiftni register trga Šoštanj iz leta 1748, saj gre za notranji, interni popis, v katerem ni nič zamolčanega. Število posestnikov oziroma pose- stnih enot je znašalo 86, vendar za hišne posestni- ke ni mogoče šteti niti vseh tistih, skupaj 67, ki so plačevali temeljno dajatev dvorni činž (Hofzins), saj so mežnarju cerkve sv. Mohorja dvorni činž izpriča- no naložili samo za njivo, enemu posestniku pa za pusto pogorišče. Večina je imela še kakšno njivo ali vrt, tisti brez dvornega činža pa samo tovrstna zem- ljišča in eden dve pusti pogorišči. Obrtna dejavnost je izkazana pri enem samem, ki so mu posebej ob- davčili usnjarsko delavnico. Med obdavčenci so bili tudi cerkev sv. Mihaela, špitalska njiva na Goricah (Spittal Akher zu Gorizenn) in na prvem mestu Janez Sigmund grof Thurn-Valsassina, lastnik šoštanjskega gospostva, ki je trgu plačeval dajatve od njive, dveh drugih zemljišč in od obzidanega prostora (von ein- gemauerten Orthplaz), v katerem prepoznamo loka- cijo malo prej pogorelega spodnjega gradu v trgu.254 Spodnji grad oziroma dvorec je končal v ognju 28. maja 1734 med požarom, ki je izbruhnil v hiši tržana Valencija in naj bi uničil tudi vsa poslopja, ki so spadala h gradu.255 O natančni lokaciji stavbnega kompleksa obstajata dve teoriji, saj je razen dela zidu izginil brez sledu.256 Obnovili so le gospoščinsko 252 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 3, Heft 16, Urbar Schönstein s. a. (Der Herrschaft Sönstain Vrbari), fol. 220–229. – Imena plačnikov žitne desetine so v izvirniku naslednja: Bästl Titscher, Sebastian Altenberger, Hänsl Schue- ster, Pfendtnerin, Agatha Schurmanin, Hänße Todter, Plamber- ger, Hanß Khöffer, Perger, Mathia Appath, Anna Appathin, Sk- horiantz, Märthin Säbinickh, Philip Titscher, Jernÿ Paklaschek, Bästl Duornikh, Daniel Petelin, Vinischer, Näpotnikh, Ribitsch, Jergetz, Khoßßar, Caspar Gläntschnig, Schlößniger, Selleßnig, Gregor Schemblakh, Sgruba, Siman Verhornig, Wegusch, Wurger, Georg Titscher, Visßotschnig, Barthlmee Gläntschnig, Khosßeu- nikh, Mesßner, Välentzi, Jacob Hläp, Vrban Landtschär, Lucas Peretschnikh, Christoph Miller, Sidar, Fuschier, Jurÿ Rascheÿ, Michael Wonouschekh, Khöfferin, Bläsche Tämbsche, Hanß Srä- batnikh, Pangratz Schimblakh, Petter Macher in Tschreuär. 253 StLA, Laa. A., Antiquum VI, Herdsteuer 1705–1708, St. 20, s. d. (popis se sklicuje na dekret z datumom 12. 9. 1708). 254 StLA, Stiftregister, Band 46/534, Stiftregister Markt Schön- stein 1748, pag. 1–18. 255 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 45. 256 Prav tam, str. 45; gl. zlasti op. 29–31 izpod peresa T. Ravni- karja. Prim. Stopar, Grajske stavbe, str. 98–100. pristavo v trgu,257 sedež gospostva pa se je preselil v sedanji spodnji grad, v dvorec Turn nad trgom, ki je dotlej služil kot kašča.258 Sodobnih in malo mlajših neposrednih poročil o požaru konec maja 1734 je malo. Znano ni niti to, koliko hiš je pogorelo. Sodnik in svet sta dve leti pozneje štajerske deželne stanove prosila za doda- ten spregled davka za tretje leto, ker si trg dotlej ni dovolj opomogel, saj je v njem še vedno 20 praznih pogorišč.259 Usodo pogorelega dvorca v trgu je 22 let po poža- ru zapečatila pogodba, sklenjena 27. februarja 1756 med lastnico gospostva Marijo Karolino grofico In- zaghi, rojeno grofico Thurn-Valsassina, ter sodnikom, svetom in občino »gospostvu podvrženega trga« (zur gedachten Herrschaft dienstbahren Marckhts). Grofica je trgu z enako jurisdikcijo, pod kakršno so bile tržan- ske hiše in zemljišča, prepustila »del v trgu ležečega starega grajskega poslopja« (ain Stuckh des in Markht ligendt alten Geschloss Gebäu), in sicer spodnji del, kjer sta stala vratarjeva hišica in svinjak, skupaj z grajskim dvoriščem od vogala Lavantalerjevega zemljišča pro- ti veliki grajski stavbi ter del vrta z vodnjakom. Ur- barialni činž od navedenih zemljišč v višini 14 kraj- carjev so tako od začetka leta 1757 gospostvu pla- čevali trški sodnik, svet in občina. Gospostvo si je pridržalo prosto uporabo vode iz vodnjaka za pitje in škropljenje sosednjega grajskega vrta, če pa bi vod- njak kdaj zasuli, nad njim ne bi več imelo jurisdik- cije. Za staro grajsko poslopje z vrtom in polovico grajskega dvorišča do zidu velikega gospoščinskega poslopja je kupnino 70 goldinarjev medtem že plačal tržan Tomaž Švab, ki mu je grofica dovolila, da iz kupa kamenja vzame toliko materiala, kolikor ga po- trebuje za izgradnjo hiše in mu ga odkaže gospoščin- ski upravitelj. Trški magistrat (Marckht Magistrat) in občina pa sta se z grofico za enako vsoto poravnala za tisti del gmajne, po katerem je šla vozna cesta okoli novega gradu, nekdanje žitne kašče (vmbher des Neu- en Geschloss oder vormahls gewesten Träidt Kosten), in za košček vrta pod novim gradom (unter den Neuen Gschloss), ki je pripadal kašči Jurija Perečnika.260 257 Po napovedni tabeli terezijanskega katastra je bila gospo- ščinska pristava v trgu (Gschloss Maÿrhoff in Markt Schön- stain) leta 1749 trdno pozidana (föst angebaueth), potem ko je 28. maja 1734 skupaj z vsemi gospoščinskimi stavbami do tal pogorela v požaru, ki je zaradi neprevidnosti (vnversechens) izbruhnil v trgu (StLA, Maria-Theresianischer Kataster, CH 170, Herrschaft Schönstein, Lit. A, 1. 9. 1749). 258 Stopar, Grajske stavbe, str. 100 in 112. – Da je bila sedanja grajska stavba preurejena iz žitne kašče starega gradu, beremo tudi leta 1843 v odgovoru trškega magistrata na vprašalnico t. i. Göthove topografije (ZRC SAZU, ISN, Göthova topo- grafija, št. 413.7, Šoštanj, s. d. (1843)). 259 Kot kaže, tržani s prošnjo niso bili uspešni, saj je deželni knji- govodja odgovoril, da pogorelim patrimonialnim mestom in trgom spregledajo davčno obveznost za dve leti (StLA, Laa, VI. Landesfürstliche Städte und Märkte, Sch. 146, Schön- stein, s. d. 1736). 260 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Sch. 21, Heft 98, 27. 2. 1756. 453 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Malo prej, leta 1754, sta nastala dva temeljna vira za posestno in demografsko podobo trga. Hišno posest podaja poročilo, ki ga je trško predstojništvo sestavilo za terezijanski popis hiš.261 V Šoštanju so našteli natanko 60 trgu podsodnih hiš, pri čemer no- ben hišni posestnik ni imel več kakor ene. Ker razen redkih izjem niso popisovali javnih zgradb, kot so rotovži, špitali in podobno, je trg dejansko premogel vsaj še eno hišo, in sicer špital, ki smo ga že obravna- vali, morda pa je obstajal tudi rotovž. Hišni gospodarji po popisu hiš iz leta 1754 1 Janez APAT, barvar (Johann Apath, Förber) 2 Jožef BREZNIK, gostač (Joseph Wresnickh, Inwohner) 3 Jožef VOŠNJAK, usnjar (Joseph Woschnäkh, Lederer) 4 Ahac VOŠNJAK, mizar (Ahaz Wostnikh, Tischler)262 5 Jakob BEGUŠ, gostač (Jacob Wegusch, Inwohner) 6 Primož EGEL, tržan (Primus Egel, Bürger) 7 Andrej FLORJANC, kajžar (Andreas Floriäntz, Kheüschler) 8 Martin GLAVAR, tržan (Martin Glauar, Bürger) 9 Janže FLORJANC, kajžar (Jansche Florianz, Kheüschler) 10 Valentin GRAŠIČ, krznar (Vallenti Gräschitz, Kierschner) 11 Jožef HLEB, tržan (Joseph Klepp, Bürger) 12 Miklavž HLEB, kajžar (Nicolaus Klepp, Kheüschler) 13 Fortunat JURAJ, lončar (Fortunat Juraÿ, Haffner) 14 Valentin JAKOPIN, tržan (Vallentin Jacopin, Bürger) 15 Blaže JAJČNIK, tkalec platna (Bläsche Jaitschnikh, Leinweber) 16 Andrej KOZAR, tržan (Andreas Kosär, Bürger) 17 Jožef KOBAUT, kajžar (Joseph Kobauth, Kheüschler) 18 g. Jožef KASTELIC, nekdanji upravitelj (Hr. Joseph Kastellitz, ein gewester Verwalter) 19 Martin LORGER, krojač (Martin Lorger, Schneider) 261 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No 185, 18. 4. 1754. 262 Priimek Ahaca Vošnjaka so zapisovali na dva načina: v tere- zijanskem ljudskem štetju 1754 Woschnakh (NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754), v štiftnem registru 1748 pa Wostnig (StLA, Stiftregister, Band 46/534, Stiftregister Markt Schönstein 1748, pag. 6). 20 Blaže LORGER, krojač (Blasche Lorger, Schneider) 21 Jurij LUKANČIČ, kajžar (Jurÿ Lukhäntschitsch, Kheüschler) 22 Jenže LAPORŠEK, čevljar (Jensche Läporschekh, Schuster) 23 Andrej MESNER, tržan (Andreas Mösner, Bürger) 24 Simon VETERNIK, tržan in trški sodnik (Simon Vetternikh, Bürger und Marckhtrichter) 25 Uršula MIKLAVŽINA, ovdovela čevljarka (Urschulla Micklauschin, ein verwittibte Schuesterin) 26 Jurij MRAVLJAK, kovač (Jurÿ Mraulläckh, Schmidt) 27 Mihael GERM, kajžar (Michael Germ, Kheüschler) 28 Matevž MARTINC, kajžar (Matheus Martinz, Kheüschler) 29 Jožef NAPOTNIK, kajžar (Joseph Napotnickh, Kheüschler) 30 Janez NAPOTNIK, kajžar (Johann Napotnickh, Kheüschler) 31 Martin PEROČNIK, tržan (Martin Perotschnikh, Bürger) 32 Janez PEROČNIK, tržan (Johann Perotschnickh, Bürger) 33 Martin PEROČNIK, tržan (Martin Perotschnickh, Bürger) 34 Marija PLAMBERGER, vdova kajžarka (Maria Plambergerin, Kheüschlerin, Wittib) 35 Jurij POTOČNIK, kajžar (Jurÿ Pototschnikh, Kheüschler) 36 Martin BERGER, kmečki čevljar (Martin Berger, Bauern Schuester) 37 Jurij PEROČNIK, kajžar (Jurÿ Perotschnikh, Kheüschler) 38 Matija PUKLAČ, kajžar (Mathia Puckhlätsch, Kheüschler) 39 Anton ROSER, kajžar (Anthoni Roser, Kheüschler) 40 Matevž ROSER, tržan (Matheus Roser, Bürger) 41 Jakob ROSER, kajžar (Jacob Roser, Kheüschler) 42 Blaže RAČIČ, kajžar (Blasche Rätschitach, Kheüschler) 43 Andrej RINGLHAN, nogavičar (Andreas Ringlhann, Strumpstricker) 44 Urban RAMŠAK, kajžar (Vrbänn Rämbschäckh, Kheüschler) 45 Tomaž ŠVAB, mesar (Thomas Schwab, Fleischackher) 46 Matija ŠKRUBA, kajžar (Mathia Schkruba, Kheüschler) 47 Franc SENIČAR, mesar (Franz Senitzer, Fleischhakhner) 48 Franc ŠKERLE, barvar (Franz Skherle, Förber) 454 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 49 Bernard SEIDL, čevljar (Bernhardt Seidl, Schuester) 50 Matija ŠMIT, kajžar (Mathia Schmidt, Kheüschler) 51 Lovrenc ŠMIT, kajžar (Lorenz Schmidt, Kheüschler) 52 Peter ŽAGAR, kajžar (Peter Säger, Kheüschler) 53 Gregor STOPER, kajžar (Gregor Stoper, Kheüschler) 54 Blaže ČAKAN, usnjar (Blasche Tschackhän, Leederer) 55 Jožef TOTER, usnjar (Joseph Totter, Leederer) 56 Jernej VALENCI, trški pisar (Barthlme Valentzi, der Marckhtschreiber) 57 Franc VALENCI, tržan (Franz Vallentzi, Bürger) 58 Janez VALENCI, kajžar (Johann Vallentzi, Kheüschler) 59 Urban VRESE, kajžar (Vrbänn Vrese, Kheüschler) 60 Jakob CAMLEK, kajžar (Jacob Zamlegkh, Kheüschler) Popis hiš v mestih in trgih Štajerske iz leta 1754 omogoča najzgodnejšo relevantno primerjavo šo- štanjske hišne posesti z drugimi trgi. Med 30 trškimi naselbinami Celjskega okrožja se je Šoštanj s svojimi 60 hišami uvrščal na 11. mesto. Skoraj enako število hiš so imeli trgi Konjice (66), Laško (64), Mozirje (61), Rajhenburg (59) in Podsreda (56). Če pa pogle- damo celotno slovensko Štajersko in njenih 36 trgov, je bil po številu hiš štirinajsti in tako v zgornji drugi tretjini, blizu sredine.263 Drugi vir iz istega leta, 1754, terezijansko ljud- sko štetje, ki ga je za razliko od popisa hiš izvedel župnik šoštanjske župnije,264 kaže nekoliko drugačno stanje. Kot že rečeno, pri ljudskem štetju pogrešamo kar 12 od skupno 60 hišnih posestnikov iz popisa hiš (štirikrat je enak priimek, a je drugačno ime), vsebuje pa 12 gospodinjstev (brez gradu in špitala), katerih članov ni med hišnimi posestniki (dvakrat se sicer ujema priimek, ne pa ime). Razloge za tolikšna od- stopanja bi lahko (deloma) osvetlila poglobljena ana- liza družin po matičnih knjigah. Kot kaže, je glavni razlog za neskladnost ljudskega štetja in popisa hiš neažuriranost zadnjega, ki se očitno opira na neko predlogo, na primer na terezijanski kataster ali ur- bar. Primerjava med popisom hiš in šest let starejšim štiftnim registrom šoštanjskega trga iz leta 1748265 je 263 Curk, Trgi in mesta, str. 60. 264 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. 265 StLA, Stiftregister, Band 46/534, Stiftregister Markt Schön- stein 1748. pokazala, da sta si ta dva vira bliže kakor popis hiš in ljudsko štetje, datirana istega leta, 1754.266 Predmet ljudskega štetja sicer niso hiše, ampak gospodinjstva, vendar je njihova analiza pokazala, da se skoraj zagotovo ujemajo s hišami. Skupaj s špita- lom in gradom je Šoštanj štel 64 ali 65 hiš, odvisno od tega, ali sta duhovnika živela vsak v svoji hiši ali skupaj. Iz ljudskega štetja je razviden tudi dragocen podatek, da so vse hiše v trgu spadale pod gospostvo Šoštanj. V Šoštanju tako potrjeno ni bilo domov, ki bi bili podsodni drugim zemljiškim gospodom, naj- si bo svetnim ali cerkvenim. Šoštanj v luči ljudskega štetja sicer v tej številki Kronike obravnava samosto- jen prispevek. Tretji temeljni posestni vir iz srede 18. stoletja, terezijanski kataster, je za Šoštanj žal ohranjen pre- cej pomanjkljivo. Trg je v fasijah šoštanjskega gospo- stva zajet samo sumarno, kot en davčni zavezanec, brez poimenske specifikacije obdavčencev.267 Izjema je izvleček iz neohranjenega rektificiranega urbarja, nastal šele leta 1761, na njem pa je 75 posestnikov.268 Zato bomo kataster kot manj relevanten vir, ki ga na- domeščajo drugi sočasni popisi, pustili ob strani. Iz druge polovice 18. stoletja je neprimerno po- membnejši in zgovornejši jožefinski kataster, ki je nastajal med letoma 1785 in 1789 ter bil v veljavi le nekaj mesecev. Predmet obravnave v njem sicer niso hiše, ampak obdelovalna zemljišča, zato pogrešamo tiste hiše in hišne posestnike, ki so premogli samo stavbišča brez druge zemlje. Obenem gre za prvi ka- taster, iz katerega so razvidne hišne številke, uvedene leta 1770. Kot je mogoče razbrati iz izvlečka podrob- nejše razdelitve (subreparticijskega izvlečka) za davč- no občino Šoštanj, je imel trg v drugi polovici osem- desetih let 18. stoletja 75 hišnih številk. Predzadnja, št. 74, je pripadala gradu, zadnja pa Juriju Kuharju,269 po parcelniku (fasiji) kajžarju in podložniku šoštanj- skega gospostva.270 Prav tako je bil gospoščinski podložnik s hišo zunaj trga kmet Jurij Pušnik, ki v izvlečku in parcelniku nima hišne številke,271 a jo srečujemo v krstni matični knjigi (št. 78).272 Vmesni hišni številki 76 in 77 sta po vsem sodeč pripadali stavbama, ki sta v parcelniku brez številke in sta stali zelo blizu gradu: stara služabniška kajža gospostva 266 V štiftnem registru najdemo 3 od 12 gospodarjev, ki jih po- zna popis hiš, ne pa ljudsko štetje. 267 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, CH 170, Herrschaft Schönstein. 268 Prav tam, Extract auß dem Herrschaft Schönsteiner Rectifi- cations Urbario, 26. 3. 1761. 269 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 302 (stara 377), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, subreparticij- ski izvleček, s. d. [1787]. 270 Prav tam, parcelnik, s. d. [1787], pag. 132. 271 O njegovi posesti gl. parcelnik, pag. 150. 272 NŠAL, Matične knjige, Šoštanj, krstna matična knjiga 1771– 1793, pag. 20, 35, 63, 118. 455 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 in služabniška hiša Ignaca Druleka,273 sicer lastni- ka hiše v trgu (št. 47). V izvlečku poleg h. št. 76–78 manjka tistih pet trških hiš, ki niso premogle zemlje (h. št. 1, 50, 59, 60 in 71), zato ne poznamo njihovih lastnikov. Izjema je hiša št. 60, ki se je v parcelniku znašla samo zato, ker je imel njen gospodar še eno hišo z zemljo.274 Iz istega razloga – ker so bile brez zemlje – jih ni niti v trški zemljiški knjigi, ki so jo za- čeli voditi nekaj let prej (1782 ali 1783).275 Ob prvem hišnem oštevilčenju leta 1770 so vse stale, sicer ne bi dobile hišnih številk.276 Parcelnik jožefinskega kata- stra še razkriva, da so bile vse trške hiše razen osmih v ledini Trg Šoštanj, le št. 51–57 v ledini Mlake in št. 58 v ledini Gornje polje.277 Šoštanjski hišni posestniki po jožefinskem katastru leta 1787278 H. št. Posestnik 1 --- 2 Franc ŠVAB (Franz Schwab) 3 Elizabeta KOZAR (Elisabet Kosarin) 4 Jožef REMŠAK (Joseph Remschag) 273 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 302 (stara 377), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, parcelnik, pag. 134. – V krstni matični knjigi 1771–1793 h. št. 77 in 76 ni zaslediti. 274 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 302 (stara 377), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, subreparticij- ski izvleček, s. d. [1787]; parcelnik, s. d. [1787]. – Hiša št. 60 je bila v rokah Blaža Laporška, sicer lastnika hiše št. 62. V zemljiški knjigi sta obe vpisani pri št. 62 in označeni kot rušljivi kajži, ki ju je Laporšek leta 1784 kupil od prejšnjega lastnika Andreja Hrastnika (SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A, pag. 121). 275 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207, Grund- buch des Marktes Schönstein. 276 Tri od petih številk v sedemdesetih in osemdesetih letih sre- čujemo v šoštanjski krstni matici, ne pa več med letoma 1787 in 1804, ko je v trgu obstajala kuracija, ki je vodila lastne, da- nes izgubljene krstne in mrliške matične knjige. Na št. 1 se je zvrstilo več stanovalcev (Gašper Virnik, krojač Jožef Irgelič in Tomaž Francl), na št. 50 je leta 1775 prebival Ulrik Sagmei- ster, na št. 60 pa leta 1786 Martin Aperger (NŠAL, Matične knjige, Šoštanj, krstna matična knjiga 1771–1793, pag. 30, 43, 44, 48, 59, 71, 97, 141, 179). 277 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 302 (stara 377), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, parcelnik, s. d. [1787]). – V uvodnem orisu ledine trg Šoštanj (Markt Schönstein) je pomotoma navedeno, da ležijo v njej hiše od št. 1 do 50 in od 51 do 81 (prav tam, pag. 76). 278 Imena posestnikov so povzeta po subreparticijskem izvlečku, le ime posestnika št. 60, istega kot pri št. 62, po parcelniku. H. št. 6 in 66 se ponovita. O špitalu, ki naj bi imel enako h. št. 6 kot Blaž Cakan, gl. op. 202 in 203. Št. 66, ki jo izvleček pripisuje tako Andreju Homcu s h. št. 65 kot Andreju Ringl- hanu, je po zemljiški knjigi v resnici pripadala slednjemu (SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A, pag. 127 in 129). 5 Marko POTOČNIK (Marko Pototschnig) 6 Blaž CAKAN (Blaß Zakan) 6 (!) meščanski špital (Bürger Spittal) 7 Valentin JERETIN (Vall: Jerretin) 8 Matija LEB (Mathias Lew) 9 Martin GRUBER (Martin Gruber) 10 Jurij PINTER (Georg Pinter) 11 Franc MERTL (Franz Mertl) 12 Matija PLAMPERGER (Math: Plamperger) 13 Jožef LEB (Joseph Lew) 14 Jožef VOŠNJAK ( Jos: Whoschnag) 15 Valentin GRAŠIC (Vall: Graschiz) 16 Julijana MESNER (Jull: Meßnerin) 17 Franc JELER (Franz Jeller) 18 Fortunat GABERŠEK (Fortun: Gaberscheg) 19 Matija ŠVARC (Mathias Schwarz) 20 Mihael MIKLAVŽINA (Michael Miklauschina) 21 Maks AICHER (Max Aicher) 22 Franc JELER (Franz Jeller) 23 Franc PEK (Franz Pek) 24 Anton ZAJC (Anton Seiz) 25 Jurij ŠIMAN (Georg Schimann) 26 Franc MEŽA (Franz Mescha) 27 Blaž MAK (Blaß Maakh) 28 Anton HERMON (Anton Hermonn) 29 Andrej FERDER (Andrae Ferder) 30 Mihael ŠVAB (Michael Schwab) 31 Jakob ROSER (Jakob Roßer) 32 TOTER-jeve sirote (Totter: Pupillen) 456 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 33 Jurij BRICL (Georg Whrizl) 34 Anton LORGER (Anton Lorger) 35 Franc VALENCI (Franz Vallenzi) 36 Jožef TOTER (Joßeph Totter) 37 Janez LAMPAUER (Johan Lampauer) 38 Franc ŠMIT (Franz Schmidt) 39 Andrej MESNER (Andrae Meßner) 40 Gregor JAJČNIK (Greg: Jeitschnig) 41 Jakob NAGL (Jakob Nagl) 42 Uršula PENGER (Ursula Pengerin) 43 Filip GRAJF (Phillip Greif) 44 Helena KOTNIK (Hell: Kotnigin) 45 Jožef KEBER (Joseph Keber) 46 Anton SLATINŠEK (Ant: Slatinscheg) 47 Ignac DRULEK (Ignaz Drulegg) 48 Primož POTOČNIK (Prim. Pototschnig) 49 Florijan FLORJANC (Flor: Florianz) 50 --- 51 Ignac BRINŠEK (Ignaz Whrinscheg) 52 Anton CAMLEK (Ant: Zamlegg) 53 Filip KREGUL (Phill: Kregull) 54 Blaž LORGER (Blaß Lorger) 55 Janez VITRIH (Johan Vhitrich) 56 Janez ZUPAN (Joh: Suppan) 57 Mihael JERETIN (Michael Jerretin) 58 Tomaž ŠVAB (Thom: Schwab) 59 --- 60 Blaž LAPORŠEK (Blasius Laporscheg) 61 Jožef LEVOVNIK (Jos. Levounig) 62 Blaž LAPORŠEK (Blaß Laporscheg) 63 Jurij RUDNIK (Georg Rudnigg) 64 Matevž ROSER (Matheus Roßer) 65 Andrej HOMEC (Andrae Hommez) 66 Isti 66 (!) Andrej RINGLHAN (Andr: Ringlhann) 67 Boltežar CERKOVNIK (Balth: Zerkounig) 68 Andrej HRASTNIK (Andrae Hrastnig) 69 Simon PUKLAČ (Simon Puklatsch) 70 Leopold ŠARNER (Leop: Scharner) 71 --- 72 Janez PLAMPERGER (Joh: Plamperger) 73 Peter ŽAGAR (Peter Sager) 74 Gospostvo Šoštanj (Herrschaft Schönstein) 75 Jurij KUHAR (Georg Kucher) Lastno zemljiško knjigo je trg Šoštanj začel voditi v skladu z zahtevami države po uvedbi tega pravnega instrumenta. Prva knjiga je bila nastavljena leta 1782 ali najpozneje leto pozneje in vodena po zaporedju hišnih številk.279 Vse do konca obravna- vane dobe oziroma do prenosa zemljiške knjige na novoustanovljeno okrajno sodišče Šoštanj (1850) je tako mogoče slediti domala vsem lastniškim spre- membam, vrednostim in bremenom nepremičnin v trgu. Samo za ponazoritev si oglejmo dva posestnika z začetka vodenja zemljiške knjige. Eden največjih posestnikov, »gospod« Jožef Vošnjak, trški svetnik in usnjarski mojster, je bil lastnik hiše št. 14, skednja, hleva, delavnice, sadovnjaka, zeljnika na Goricah in kupljenega dela vinograda v skupni vrednosti 550 goldinarjev. V okolici trga je posedoval še osem njiv, vrednih od 30 do 100 goldinarjev, vse skupaj 970 goldinarjev vrednosti brez travnika, služnega šoštanj- skemu gospostvu.280 Pri repu premoženjske lestvice bomo našli Martina Pergerja z nepremičninami, oce- njenimi na pičlih 40 goldinarjev. Perger je po očetu podedoval kajžo, h. št. 46, majhen zelenjavni vrt in del vinograda na Goricah, vredne 20 goldinarjev, na kolikor je bila posebej ocenjena tudi njiva na Gori- cah.281 279 SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A. – Datacija temelji na ugotovitvi, da imajo najzgodnejši naknadni vpisi letnici 1782 in 1783 (pag. 12, 35, 45, 49). 280 Prav tam, pag. 29. 281 Prav tam, pag. 93. 457 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Druga zemljiška knjiga, nastavljena leta 1813 ali malo prej,282 je vodena že po novih urbarskih števil- kah, njena dodana vrednost pa je predvsem kratek stavbni oris hiš v trgu. Za Vošnjakovo, ki jo je imel od leta 1807 Jožefov sin Janez, tako izvemo, da je bila napol zidana, napol lesena.283 Pergerjeva, kjer je že od leta 1784 gospodaril zet Anton Slatinšek, je po pričakovanjih navedena kot lesena.284 Malo pred nastankom katastrskega provizori- ja (1820), predhodnika naslednjega, franciscejskega katastra, so hiše v Šoštanju preštevilčili (1815 ali 1816),285 tako da se hišne številke iz jožefinskega ka- tastra ne ujemajo z onimi v franciscejskem. Posamez- ni posesti je mogoče slediti po zemljiški knjigi, a to nalogo prepuščamo bodočim raziskovalcem krajevne zgodovine. V nadaljevanju je objavljen samo popis vseh stavbnih zemljišč in njihovih lastnikov po franciscej- skem katastru. V trgu so v letih 1825 in 1826 našteli in izmerili 111 stavbišč. Veliko večino so imeli v lasti domačini, ki so v Šoštanju tudi stanovali. Glede na to, da je bila najvišja hišna številka 76, štirideset let prej ob prvem hišnem oštevilčenju pa 78,286 je trg v tem pogledu celo rahlo nazadoval. Najvišji hišni šte- vilki (75 in 76) sta pripadali kmetoma zunaj trga,287 dve hišni številki pogrešamo (36 in 72), a sta stavbi očitno stali,288 od preštevilčenja (1815/16) pa se je obstoječim pridružila še ena (57 1/2). K stanovanj- skim stavbam lahko štejemo tudi stavbo brez številke pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila v lasti župnije in je v protokolu označena kot župnišče,289 medtem ko je vprašljiva stanovanjska funkcija zapora pri grajskem kompleksu (h. št. 2).290 282 Prav tam, knj. 1207, Grundbuch des Marktes Schönstein. – Najzgodnejši naknadni vpis ima sicer letnico 1811 (pag. 95), a bi bil lahko vpisan pozneje. Kronološko prve lastniške spremembe so datirane leta 1813 (pag. 31, 39, 43, 63, 95, 101, 113). 283 Prav tam, pag. 27. 284 Prav tam, pag. 89. 285 V drugi knjigi trške zemljiške knjige, nastavljeni v začetku drugega desetletja 19. stoletja, so hišne številke še stare (SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1207, Grundbuch des Marktes Schönstein), v katastrskem provizoriju pa že nove (SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, šk. 303 (stara 389), Okrajna gosposka Šoštanj, št. 7, Šoštanj, provizo- rij, 30. 6. 1820). – O času preštevilčenja hiš gl. op. 204. 286 Gl. op. 272. 287 Pri kmetu Pušniku (št. 75) sta obe stavbi označeni kot gospo- darski poslopji, pri Oblaku (št. 76) pa kot stanovanjski, kar je očitna pomota. 288 H. št. 36 je bila po vsem sodeč v rokah lastnika bližnje hiše št. 37, ki je kot lastnik naveden dvakrat, pri stavbnih parcelah 38 in 48. H. št. 72 je glede na zaporedje stavb najverjetneje stala na stavbni parceli št. 55, za katero v zapisniku ni podatkov o lastniku. 289 Šlo je za beneficiatno hišo, po I. Orožnu zgrajeno med letoma 1820 in 1830 (Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 396–397). Ker je špitalski beneficij od leta 1815 upravljal župnik (prav tam, str. 395), postane razumljivejše, zakaj kataster stavbo označuje kot župnišče, lastništvo pa pripisuje župniji. 290 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, C 411, k. o. Franciscejski kataster je tudi prvi z grafično upo- dobitvijo zemljišč na katastrski mapi, ki se je bomo prav tako samo dotaknili. Prikazuje natančno tlori- sno sliko v merilu 1 : 2880, vrisane so vse parcele, različne barve in znaki ponazarjajo katastrske kulture (njiva, travnik, vrt, stavbišče itd.), kar zadeva stavbe, pa različna obarvanost o vsaki pove, ali je (pretežno) lesena (svetlorumena barva) ali zidana (svetlordeča barva) in katere zgradbe so javne: cerkve, župnišča, magistrati, druga uradna poslopja itd. (temnejša rdeča).291 V Šoštanju na mapi iz leta 1825 najdemo večino- ma zidane stanovanjske zgradbe, kakršne so ob pra- vokotnem trgu sploh vse. Lesenih je mogoče našteti 18, medtem ko so kot takšna skoraj v celoti prikazana gospodarska poslopja. Kot javne zgradbe, vse zidane, so obarvani: cerkev sv. Mohorja in Fortunata z žup- nijsko stavbo, t. i. župniščem, dejansko beneficiatno hišo,292 dvorec (grad) šoštanjskega gospostva nad tr- gom in magistrat.293 Katastrska mapa stavbe strogo deli na zidane in lesene, v resnici pa je bilo gradbeno stanje manj enotno, saj marsikatera zidana stavba ni bila v celoti zgrajena iz kamna ali opeke, ampak vsaj deloma iz lesa. Zemljemerci so se pri delitvi na dve kategoriji opirali na prevladujoči gradbeni material oziroma na splošni vtis. Za nadaljnje preučevanje stavbne po- dobe trga in posameznih stanovanjskih hiš, pa tudi gospodarskih poslopij, bo prišla zelo prav zemljiška knjiga, ki je v tem pogledu natančnejša od katastra. Kot smo videli že pri Vošnjakovi hiši, je bila ta po navedbi zemljiške knjige zidana le napol, medtem ko katastrska mapa, sicer dobro desetletje mlajša, celo- ten stavbni kompleks v stranski ulici prikazuje kot zidan. In ta primer nikakor ni osamljen.294 Med stavbami v katastru pritegne pozornost prav majhen zidan objekt, kostnica na jugovzhodnem vogalu trškega pokopališča zahodno od cerkve sv. Mohorja. Pokopališče je po Hriberniku nastalo šele z ustanovitvijo kuracije (1786), po njeni ukinitvi (1804) pa ga niso opustili, ampak je služilo svojemu namenu vsaj do leta 1872, tedaj sicer le še za pokope ubožnih tržanov.295 Šoštanj, zapisnik stavbnih parcel, 18. 4. 1826; C 206, k. o. Lokovica z enklavo Šoštanj, mapni listi I, II, IV in V (1825). 291 Prim. Ribnikar, Zemljiški kataster, str. 331. 292 O beneficiatni hiši gl. op. 289. 293 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, C 206, k. o. Lokovica z enklavo Šoštanj, mapni listi I, II, IV in V (1825). 294 Po župnijski kroniki iz leta 1872 so Šoštanj v zadnjem času olepšali z zidavo novih hiš, »vendar se nahajajo lesene hiše in s slamo ali deščicami krite strehe celo na trgu« (Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 163). 295 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 95. 458 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Šoštanj po franciscejskem katastru – zapisniku stavbnih parcel leta 1826296 Št. na mapi Ime in priimek Stan Bivališče Zvrst Površina v kvadr. sežnjih 1 MESNER Franc (Mesner Franz) tržan (Bürger) Šoštanj 61 (Schönstein) gosp. poslopje 35 2 Občina (Gemeinde) --- Šoštanj 19 gosp. poslopje, opekarna (Zieglofen) 60 3 ŠEMON Luka (Schemon Lukas) tržan Šoštanj 48 gosp. poslopje 15 4 ŠEMON Mihael (Schemon Michael) tržan Šoštanj 46 gosp. poslopje 20 5 Župnija sv. Mihaela (Pfarre St. Michael) --- Družmirje 1 (Schmersdorf) stan. poslopje 20 6 Isti --- Družmirje 1 gosp. poslopje 60 7 Isti --- Družmirje 1 gosp. poslopje 55 8 Isti --- Družmirje 1 gosp. poslopje 20 9 IRMAN Gregor(Irrman Gregor) mlinar (Müller) Šoštanj 44 gosp. poslopje 65 10 Isti Šoštanj 44 gosp. poslopje 25 11 HERMAN Jurij (Hermann Georg) tržan Šoštanj 31 gosp. poslopje 10 12 TREJ Matija (Trey Mathias) tržan Šoštanj 52 gosp. poslopje 25 13 MÖRTL/MERTL Jurij (Mörtl Georg) tržan Šoštanj 20 gosp. poslopje 15 14 Gospostvo Šoštanj (Dominikum Schönstein) --- Šoštanj 1 gosp. poslopje 70 15 Občina (Gemeinde) --- Šoštanj 19 kostnica na pokopališču (Beinhaus zum Beerdigungsplatz) 10 16 PUŠNIK Martin (Puschnig Martin) kmet (Bauer) Šoštanj 75 gosp. poslopje 60 17 Isti » « Šoštanj 75 gosp. poslopje 20 18 OBLAK Janez /Zahojšek/ (Oblak Johann /Sachoischek/) kmet Šoštanj 76 stan. poslopje 25 19 VURADEJ-evi dediči (Vueradey Erben) kmet Topolšica 78 stan. poslopje 15 20 OBLAK Janez /Zahojšek/ (Oblak Johann /Sachoischek/) kmet Šoštanj 76 stan. poslopje 15 21 GROLNIK Janez (Grolnigg Johann) tržan Šoštanj 45 klet (Keller) 15 22 Občina (Gemeinde) --- Šoštanj 19 gosp. poslopje 5 23 Isti --- Šoštanj 19 terilnica lanu (Prechstube) 25 24 ŠVAB Franc (Schwab Franz) tržan Šoštanj 14 gosp. poslopje 35 25 VOŠNJAK Janez (Woschnag Johann) tržan Šoštanj 25 gosp. poslopje 45 26 GROLNIK Janez (Grolnigg Johann) tržan Šoštanj 45 stan. in gosp. poslopje, dvorišče 325 27 IRMAN Gregor (Irrman Gregor) tržan Šoštanj 44 gosp. poslopje 25 296 Površina parcel je izražena v oralih (0,57 hektarja); oral se deli na 1600 kvadratnih sežnjev (3,59 m2). 459 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 28 TAUSUS Janez (Tausus Johann) ranocelnik (Chyrurgus) Šoštanj 17 gosp. poslopje 25 29 IRMAN Gregor (Irrman Gregor) tržan Šoštanj 44 gosp. poslopje 20 30 Isti » « » « stan. in gosp. poslopje 225 31 CENER Janez (Zehner Johann) tržan Šoštanj 43 stan. poslopje 125 32 KLABOČAR Jožef (Klabotschar Joseph) tržan Šoštanj 42 stan. poslopje 90 33 HERMAN Karel (Herrmann Karl) tržan Šoštanj 41 stan. poslopje 110 34 MAK Janez (Mack Johann) hišar (Häusler) Šoštanj 40 stan. poslopje 70 35 MOŠA Jožef (Moscha Joseph) hišar Šoštanj 39 stan. poslopje 50 36 Občina (Gemeinde) --- --- kovačija (Schmiede) 25 37 ŠEMON Jurij (Schemon Georg) hišar Šoštanj 38 stan. poslopje 50 38 TIČER Anton (Titscher Anton) hišar Šoštanj 37 stan. poslopje 25 39 MESNER Elizabeta (Mesner Elisabeth) hišarica Šoštanj 35 stan. poslopje 55 40 SERDINŠEK Matija (Serdinscheg Mathias) hišar Šoštanj 34 stan. poslopje 85 41 VELEMŠE Janez (Welemsche Johann) hišar Šoštanj 33 stan. poslopje 25 42 ŠVARC Matija (Schwarz Mathias) tržan Šoštanj 32 stan. poslopje 70 43 Občina (Gemeinde) --- --- gosp. poslopje 20 44 HERMAN Jurij (Herrmann Georg) tržan Šoštanj 31 stan. poslopje 160 45 VERAUS Jožef (Verauſs Joseph) hišar Šoštanj 29 stan. poslopje 55 46 SAMABOR Pavel (Samabor Paul) tržan Šoštanj 30 stan. poslopje 55 47 POKLAČ Ana (Poglatsch Anna) hišarica Šoštanj 28 stan. poslopje 15 48 TIČER Anton Titscher Anton) tržan Šoštanj 37 stan. poslopje 65 49 PLAMBERGER Andrej (Plamberger Andreas) tržan Šoštanj 25 stan. poslopje 50 50 VOŠNJAK Janez (Woschnag Johann) tržan Šoštanj 27 stan. in gosp. poslopje 215 51 OJSTERŠEK Jurij (Oisterscheg Georg) tržan Šoštanj 26 stan. poslopje 65 52 LEB Matija (Leeb Mathias) --- Šoštanj 12 stan. poslopje 30 53 [prazno] – po abecednem sezna- mu posestnikov: ŠALER Anton (Schaller Anton) in SLATINŠEK Jurij (Slatinscheg Georg) – Šoštanj 11 stan. poslopje 110 54 FLORJANC Lovrenc (Florianz Lorenz) hišar Šoštanj 3 stan. poslopje 85 55 [prazno] stan. poslopje 30 460 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 56 KRUBENŠEK Mihael (Krubenscheg Michael) hišar Šoštanj 5 stan. poslopje 40 57 LEMPEL Matija (Lempel Mathias) hišar Šoštanj 4 stan. poslopje 35 58 Gospostvo Šoštanj (Dominium Schönstein) --- Šoštanj 2 zapor (Arrestanten-gebäude) 35 59 Isti --- Šoštanj 1 gospostvo, grad(Dominium Schloß) 520 60 LAPORŠEK Agata (Lapporscheg Agatha) hišarica Šoštanj 74 stan. poslopje 20 61 VEGUND Jakob (Wegund Jakob) tržan Šoštanj 6 stan. poslopje 65 62 SLATINŠEK Anton (Slatinscheg Anton) tržan Šoštanj 7 stan. poslopje 20 63 KEBER Jožef (Köber Joseph) tržan Šoštanj 8 stan. poslopje 50 64 KUHAR Janez (Kuchar Johann) tržan Šoštanj 9 stan. poslopje 50 65 SAUTER Jakob (Sautter Jakob) tržan Šoštanj 71 stan. poslopje 40 66 KOHLER Eleonora (Kochler Eleonora) tržanka Šoštanj 73 stan. poslopje 20 67 ROSER Jakob (Roser Jakob) tržan Šoštanj 70 stan. poslopje 95 68 PAPEŽ Jožef (Papesch Joseph) tržan Šoštanj 69 stan. poslopje 30 69 [prazno] lončarski mojster Šoštanj 68 stan. poslopje 60 70 MAK Franc (Mack Franz) tržan Šoštanj 67 stan. poslopje 60 71 Isti » « » « gosp. poslopje 10 72 PLAMBERGER Anton tržan Šoštanj 66 gosp. poslopje 10 73 Isti » « » « stan. poslopje 55 74 ROSER Janez (Roser Johann) tržan Šoštanj 64 stan. poslopje 20 75 POKLAČ Maksimilijan (Poglatsch Maximilian) tržan Šoštanj 65 stan. poslopje 30 76 cerkev (Kirche) --- --- cerkev Šoštanj 205 77 župnija (Pfarre) --- --- župnišče (Pfarrhof) 40 78 ŠARNER Leopold (Scharner Leopold) tržan Šoštanj 63 stan. poslopje 30 79 gospostvo (Dominium) --- Šoštanj 1 gosp. poslopje 230 80 MESNER Benedikt (Mesner Benedikt) tržan Šoštanj 62 stan. poslopje 120 81 ŠVAB Franc (Schwab Franz) tržan Šoštanj 14 stan. poslopje 120 82 MÜLLER Jožef (Müller Joseph) tržan Šoštanj 13 stan. poslopje 45 83 JELENC Franc (Jellenz Franz) tržan Šoštanj 24 stan. in gosp. poslopje 200 84 KOKOŠINEK Jožef (Kokoschineg Joseph) tržan Šoštanj 23 stan. poslopje 30 85 EDER Anton (Eder Anton) tržan Šoštanj 22 stan. poslopje 30 86 ŠVARC Janez (Schwarz Johann) tržan Šoštanj 21 stan. poslopje 115 87 MÖRTL/MERTL Franc (Mörtl Franz) tržan Šoštanj 20 stan. poslopje 150 461 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 88 magistrat (Magistrat) tržan Šoštanj 19 stan. poslopje 55 89 LEB Andrej (Loeb Andreas) tržan Šoštanj 18 stan. poslopje 75 90 TAUSUS Janez (Tausus Johann) ranocelnik (Chyrurg) Šoštanj 17 stan. poslopje 95 91 ŠOLN Anton (Scholn Anton) tržan Šoštanj 16 stan. poslopje 100 92 VOLF Gašper (Wolf Kaspar) tržan Šoštanj 15 stan. poslopje 85 93 MESNER Franc (Mesner Franz) tržan Šoštanj 61 stan. poslopje 245 94 ŠMIT Franc (Schmidt Franz) tržan Šoštanj 60 stan. poslopje 35 95 Isti » « Šoštanj 59 stan. poslopje 110 96 TOTER Jožef (Totter Joseph) tržan Šoštanj 58 stan. poslopje 60 97 VALENCI Janez (Valenzy Johann) tržan Šoštanj 57 1/2 stan. poslopje 50 98 COKAN Jožef (Zokan Joseph) tržan Šoštanj 57 stan. poslopje 170 99 LORGER Anton (Lorger Anton) tržan Šoštanj 56 stan. poslopje 90 100 TLAKER Jurij (Tlaker Georg) tržan Šoštanj 55 stan. poslopje 55 101 VOŠNJAK Mihael (Woschnak Michael) tržan Šoštanj 54 stan. poslopje 145 102 kasarna, trg (Kaſserne Markt) --- Šoštanj 53 stan. poslopje 50 103 ŠARNER Sebastjan (Scharner Sebastian) hišar Šoštanj 47 stan. poslopje 25 104 ŠIMON Luka (Schimon Lukas) tržan Šoštanj 48 stan. poslopje 125 105 ŠIMON Mihael (Schimon Michael) tržan Šoštanj 46 stan. poslopje 60 106 DREJ Matija (Drey Mathias) tržan Šoštanj 52 stan. poslopje 60 107 KOSAR Jakob (Koſsar Jakob) tržan Šoštanj 49 stan. in gosp. poslopje 205 108 KOTNIK Peter (Kottnig Peter) tržan Šoštanj 51 stan. poslopje 50 109 [prazno] Šoštanj 50 stan. poslopje 30 110 FRÖLICH/FRELIH Anton – dediči (Fröhlich Anton Erb.) tržan Šoštanj 10 stan. poslopje 20 111 Občina (Gemeinde) --- --- krajevni prostor (Ortsraum) 3560 V prvi polovici 19. stoletja franciscejski kataster dopolnjujejo podatki državnih ljudskih štetij, ki po- nujajo zelo realno demografsko podobo Šoštanja. Po Schmutzovem historično-topografskem leksiko- nu (1822), oprtem na ljudsko štetje iz leta 1812, je imel trg 78 hiš ali dve hiši več kot po franciscejskem katastru (1826). V 85 gospodinjstvih (Wohnpartheien) je živelo 424 oseb, od tega natanko polovica žensk in moških (212).297 Glede na podatke ljudskih štetij je 297 Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon. Dritter Theil, str. 511. prebivalstvo v treh desetletjih in pol precej naraslo: leta 1810 – 379 duš, 1812 – 424 in 1846 – 547.298 Povečanje za kar 45 duš ali skoraj 12 % med letoma 1810 in 1812 je komaj verjetno; očitno gre za napa- ko ali različno metodologijo. Realnejši je dvig za 123 duš (29 %) v časovnem razponu 1812–1846. Kot je leta 1843 za potrebe t. i. Göthove topografije poročal trški magistrat, se je namreč medtem povečalo število hiš (89) in stanovanjskih strank oziroma gospodinj- 298 Straka, Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungsentwicklung, str. 269. 462 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Šo šta nj n a f ra nc isc ejs ki ka ta str sk i m ap i i z let a 1 82 5 (A RS , A S 17 7, F ra nc isc ejs ki ka ta ste r z a Š ta jer sk o, C 20 6, k. o. L ok ov ica z en kla vo Š oš ta nj , m ap ni li st IV ). 463 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 stev (114),299 še posebej slednjih. Šoštanj je bil v prvi polovici 19. stoletja gospodarsko perspektiven trg, kjer je živelo tudi čedalje več gostaških družin. Za primerjavo povejmo, da je bilo slabih sto let prej, po terezijanskem ljudskem štetju leta 1754, v trgu 331 oseb, od tega 159 moških in 172 žensk. Skupaj z gradom so popisali 65 gospodinjstev, od tega dve z enim samim članom, duhovnikom.300 Leta 1786, ob ustanovitvi kratkotrajne kuracije pri sv. Mo- horju in Fortunatu, je trška občina Šoštanj štela le malo več duš, in sicer 339.301 Poleg dveh najpomembnejših dejavnikov za po- sestni razvoj Šoštanja, gospodarskega in demograf- skega, je treba opozoriti vsaj še na enega, in sicer na uničenja trga in njegovih delov v požarih. Za čas pred 17. stoletjem vemo o požarih zgolj to, da sta trg prizadela vsaj dva, ničesar pa ni znanega o času ognjene ujme in povzročeni škodi. Zelo splošna in malo relevantna je navedba tržanov deželnoknež- ji reformacijski komisiji leta 1575, da so se listine o trškem pomirju že zdavnaj izgubile v požaru.302 Na dva nedavna zaporedna požara in izgubo listin v njih so se tržani sklicevali slabega četrt stoletja pozneje v prošnji nadvojvodi Ferdinandu za sejemske pravi- ce, ki jim jih je omenjeni deželni knez podelil leta 1599.303 Najzgodnejši konkretni podatki o divjanju ognja so iz leta 1650, ko je gospoščinski upravitelj štajerske deželne stanove obvestil, da ogenj v Šošta- nju maja istega leta ni povzročil samo veliko škode graščaku Janezu Ludviku baronu Sauerju, ampak naj bi veliko sosedov (vill benachbarte) spravil na beraško palico.304 Požara, ki je 28. maja 1734 upepelil trški dvorec (spodnji grad) in del trga, smo se že dotaknili. Dve leti pozneje naj bi bilo v Šoštanju še vedno 20 nepozidanih pogorišč.305 Odtlej o večjih požarih ni poročil, kar je bilo povezano tudi z boljšo protipožar- no zaščito. Samo iz leta 1780 poznamo popis štirih tržanov, ki jim je ogenj povzročil škodo,306 bodisi ti- sto leto ali nekaj prej.307 299 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.7, Šoštanj, s. d. (1843). 300 NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. 301 Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 400. 302 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1575, fol. 138. 303 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 467, 1599 II. 4., Gradec. Prim. Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 45–46. 304 StLA, Laa, VI. Landesfürstliche Städte und Märkte, Sch. 146, Schönstein, s. d. 1651. 305 Gl. op. 259. 306 Gre za pripis trškega sodnika in sveta k izvlečku iz rektifici- ranega urbarja v terezijanskem katastru (StLA, Maria-There- sianischer Kataster, CH 170, Herrschaft Schönstein, Extract auß dem Herrschaft Schönsteiner Rectifications Urbario, 26. 3. 1761, Pronota 16. 5. 1780). 307 Iste štiri posestnike, ki so bili v terezijanskem katastru vode- ni z zelo različnimi urbarskimi številkami (6, 9, 30 in 64) in bi po tem sodili, da niso bili sosedje, srečamo kot nedavne pogorelce v prvi trški zemljiški knjigi, vodeni od leta 1782 ali 1783. V resnici je šlo za štiri sosednje hiše s h. št. 36–39, deloma že postavljene na novo, deloma pa še nedograjene. Koliko so požari vplivali na zunanjo podobo trga, je zgolj hipotetično vprašanje. Največja stavba v trgu, spodnji grad, je leta 1734 pogorela in je, kot smo videli, niso več obnovili. Verjetno je bila prizade- ta tudi v požaru leta 1650, ko vir poroča le na splošno o povzročeni škodi graščaku Sauerju. Med obema požaroma je nastala prva znana ve- duta Šoštanja, Vischerjev bakrorez iz okoli leta 1681, ki pa je zajel le zgornji rob trga, strehe hiš, najbližjih spodnjemu gradu. Bakrorez namreč v ospredju prika- zuje trški dvorec (spodnji grad), ki je leta 1734 pogo- rel in ni bil več obnovljen; v ozadju je videti Turn, po požaru novi sedež šoštanjskega gospostva, in ruševi- no starega srednjeveškega, tj. Pustega gradu.308 Prvo talno upodobitev šoštanjskega trga ponazar- ja jožefinski vojaški zemljevid iz obdobja 1784–1787 v merilu 1 : 28.800,309 desetkrat manjšem od merila 1 : 2880 na štirideset let mlajši katastrski mapi fran- ciscejskega katastra (1825).310 Povednejši je opis k vojaškemu zemljevidu ali t. i. jožefinskim merjenjem, v katerem je govor o trdnih stavbah. Takšne zgradbe so bile v kraju cerkve (očitno je poleg trške cerkve sv. Mohorja in Fortunata mišljena tudi župnijska cerkev sv. Mihaela), grad nad Šoštanjem, v trgu pa nekaj deloma enonadstropnih, deloma podzidanih hiš.311 O gradu še beremo, da je dolg 70 in širok 40 korakov,312 visok eno nadstropje, da stoji na vzpetini in da je primeren za obrambo.313 V istem času, ko franciscejska katastrska mapa ponuja natančen talni prikaz trške naselbine, je nastala realistična vedutna upodobitev Šoštanja, objavljena v Stari Kaiserjevi sui- ti (1824–1833)314 (gl. sliko na začetku prispevka). Gospodarska slika trga Iz znanih razlogov vemo o šoštanjskem gospodar- stvu malo. Deloma smo se ga že dotaknili v zvezi s sejemskimi pravicami in posestno strukturo, ki jo po- znamo še najbolje. Analiza agrarne posesti Šoštanj- čanov bi zahtevala posebno obravnavo in bi silila iz okvira. Bolj kot agrarno gospodarstvo, ki ni moglo po- kriti domačih potreb – kar bomo videli v poročilu tr- škega magistrata leta 1843 –, nas zanimajo neagrarne dejavnosti, zaradi katerih je trg sploh nastal in obstal. Pri Andreju Mesnerju, h. št. 39, je navedeno, da je bila hiša na novo zgrajena že pred tremi leti, kar potrjuje, da so po- gorele leta 1779 ali 1780 (SI ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig, knj. 1210, Grund und Vormerksbuch bei dem Markte Schönstein A, pag. 73, 75, 77 in 79). 308 Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, sl. 108. Prim. tudi Sto- par, Grajske stavbe, str. 99. 309 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu. Karte, sekcija 163. 310 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, C 206, k. o. Lokovica z enklavo Šoštanj, mapa (1825). 311 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu. Opisi, str. 44. – Slovenski prevod besedila na tem mestu ni točen. 312 Korak je znašal 71 do 75 centimetrov. 313 Rajšp (ur.), Slovenija na vojaškem zemljevidu. Opisi, str. 45. 314 Kaiser, Litografirane podobe, št. 75. 464 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Prva je tedenski sejem, temeljni element na- selbin, ki so se smele imenovati trg, čeprav pozna- mo tudi trge, v katerih se tak sejem ni mogel trajno uveljaviti. Kot smo videli pri obravnavi trških privi- legijev, je šoštanjski tedenski sejem prvič omenjen leta 1436 in nato spet 1492.315 Od deželnoknežjih potrditev trških pravic ga posebej in izrecno nava- ja samo privilegij cesarja Leopolda iz leta 1673, ki mu pripisuje starost tristo let.316 Šoštanjčani po Hri- berniku z njim niso imeli prave sreče in »slednjič je prišel popolnoma iz navade (1790)«, kar naj bi bilo povezano z vzcvetelim tedenskim sejmom v Braslov- čah in slabo cesto od Braslovč do Šoštanja, po kateri tovorniki s soljo niso hoteli prihajati v Šoštanj.317 Te- denski sejem srečamo še leta 1815 v listini, s katero je cesar Franc I. Šoštanju poleg štirih letnih in živinskih sejmov potrdil četrtkov sejem, kadar pa je na četrtek prišel praznik, so morali sejem prenesti na sredo.318 Tedaj sploh prvič izvemo, katerega dne v tednu je potekal, pri čemer ni rečeno, da je tudi prej vseskozi šlo za četrtek. Trško predstojništvo je bilo v odgovo- rih za Göthovo topografijo (1843) glede tedenskega sejma nejasno oziroma površno.319 Ni izključeno, da tedaj spet ni (redno) potekal. Kovačič (1913) denimo pravi, da je »pozneje [neznanokdaj po letu 1815] zo- pet prišel iz navade in ga je le še zadnji čas obnovila mestna občina«.320 Letne sejme prvič srečamo v urbarju iz leta 1575. Potekali so pri trški cerkvi sv. Mohorja, in sicer na binkoštni torek, na sv. Marjeto, sv. Ahaca in sv. Mi- haela, posebej pa je navedeno še proščenje v nedeljo pred sv. Martinom.321 Nadvojvoda Ferdinand je nato leta 1599 trgu potrdil tri sejme, ki naj bi jih Šoštanj- čani imeli od davnih časov: na Ahačevo (22. junija), na nedeljo pred sv. Martinom (11. november) in na svečnico (2. februarja),322 pri čemer samo Ahačev in Martinov sejem ustrezata stanju pred četrt stoletja (!). Po Hriberniku sta bila sejma na svečnico in na nedeljo pred martinovim pozneje ukinjena in zame- njana z dvema drugima. V dopisu celjskega okrož- nega urada iz leta 1790 so navedeni štirje sejmi: na velikonočni torek, na ahačevo, marjetino (12. julij) in mihaelovo (29. september).323 Dotlej, neznanokdaj med letoma 1599 in 1790, se je torej spet vzposta- vilo stanje, kakršno poznamo iz urbarja leta 1575, le da je bil prvi sejem zdaj na velikonočni in ne več na 315 Gl. op. 52 in 55. 316 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 588, 1673 I. 31., Gradec. 317 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 192. 318 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 1035, 1815 XII. 14., Dunaj. 319 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843. 320 Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 47. 321 StLA, Stockurbare, Sch. 66/157, Urbar Schönstein und Ka- tzenstein 1575, fol. 206. Prim. Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 46. 322 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 467, 1599 II. 4., Gradec. Prim. Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 45–46. 323 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 192. binkoštni torek, proščenje pred sv. Martinom pa je odpadlo. O istih semanjih dneh nato govori omenje- ni privilegij cesarja Franca I. iz leta 1815 za štiri letne in živinske sejme. Če bi se semanji dan kdaj pokril z nedeljo, so ga morali prestaviti na ponedeljek.324 Virov o dejanskem potekanju sejmov ne pozna- mo in tudi s kvantitativnimi podatki o sejemski trgo- vini skorajda ne razpolagamo, razen s poročilom dru- ge roke, nastalim tik pred koncem obravnavane dobe. Okrajna gosposka Šoštanj je leta 1843 v odgovoru na Göthovo vprašalnico navedla, da je na letnih sejmih mogoče našteti okoli 250 glav govedi, 200 konj in 50 ovac, Kranjci, Italijani in Korošci kupujejo predvsem mlado živino, Kranjci pa še pitance za Ljubljano, Trst in Gradec. Kramarskih stojnic bi utegnilo biti okoli 150, vse to na en semanji dan. Skupno vrednost živi- ne in blaga na semanjih dneh so ocenili na približno 2000 goldinarjev konvencijske valute.325 Iz tega časa se je Josip Vošnjak pozneje spominjal, da je na sejmih postavljalo stojnice 10 do 12 usnjarjev (leta 1900 le še dva z malo blaga), kramarjev pa naj bi bilo veliko manj kakor na prelomu v 20. stoletje.326 Za razliko od proščenj, ki so bila pod odvetni- štvom šoštanjskega gospostva in katerih dohodki so popisani v dveh gospoščinskih protokolih iz druge polovice 17. stoletja,327 nimamo nobenih podatkov o prihodkih od sejmov v trgu, pa tudi ne o tem, koliko je prinašala skladiščna pravica in kaj se je z njo na- zadnje zgodilo. Hribernik je še imel v rokah skla- diščno tarifo iz leta 1620. Ta je prodajalcem, ki so z blagom prišli v trg, nalagala plačilo skladiščnine od medu, masti, loja, slanine, trebušne masti, soli, ježic, hmelja, različnih glav živine in drobnice ter na rame- nih prinesene krame. Omenja tudi primere tihotap- ljenja soli in druge kršitve v 18. stoletju, iz katerih je razvidno, da so skladiščnino pobirali vsaj še leta 1782 ali 1793.328 Zagotovo pa ni obstala do konca obrav- navane dobe, saj je omenjeni poročili trškega magi- strata za Göthovo topografijo ne poznata več.329 V odgovorih šoštanjske okrajne gosposke na Göthovo vprašalnico (1843) beremo, da v okraju ni mitnic ter da most nad trgom in brv ob njem vzdržuje trški ma- 324 SI PAM 0001, Zbirka listin, št. 1035, 1815 XII. 14., Dunaj. – Prim. Kovačič, Gradivo za krajevne kronike, str. 47; Hriber- nik, Mesto Šoštanj, str. 193. – Hribernik (prav tam) brez ča- sovne opredelitve omenja tudi dva pozneje pridobljena sejma, v četrtek pred pustom in na sv. Katarino, tako da se je njihovo število povečalo na šest. 325 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.4, Šoštanj, 2. 8. 1843. – Po tabelaričnem prikazu izvoznih, uvoznih in tranzitnih artiklov v okraju Šoštanj, ki ga je leta 1834 izdela- la okrajna gosposka Šoštanj, so iz okraja letno izvozili 1000 glav goveje živine, ki je šla na Kranjsko in v Trst, 150 konj in žrebičkov, namenjenih na Kranjsko in v Savinjsko dolino, 400 prašičev za vzrejo pa so izvozili na Kranjsko in Koroško (SI ZAC 0008, Okrožni urad Celje, šk. 104/755d, 27. 2. 1834). 326 Vošnjak, Spomini, str. 29. 327 Gl. op. 114. 328 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 190–192. 329 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843; št. 413.7, Šoštanj, s. d. (1843). 465 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 gistrat iz stojnine (Standgeld).330 Če ne že prej, je bila skladiščna pravica odpravljena ob državni regulaciji zasebnih mitnic in podobnih prometnih pristojbin konec 18. stoletja.331 Šoštanjski trg je bil v gospodarskem pogledu se- jemsko-trgovsko središče Šaleške doline in njenega zaledja ter mu v tem pogledu ni mogel konkurirati drugi šaleški trg – bolje rečeno tržec – Velenje. Kako daleč je segal domet Šoštanja kot sejemskega kraja, bo treba še raziskati, kar ni mogoče brez širše zasno- vane primerjalne raziskave. Marsikaj lahko povedo pritožbe in poročila drugih trških središč, čeprav se- veda ne gre za posebej objektivne vire. Če izvzamemo zgornje poročilo okrajne gosposke iz leta 1843, o šoštanjski trgovini nimamo kvanti- tativnih podatkov. Kot smo videli, jih ne nudijo niti gospoščinski protokoli, ki navajajo prihodke od sej- mov oziroma proščenj pri cerkvah in od kazni za ti- hotapljeno blago, od katerih je šla polovica trgu. Tudi promet z vinom je opisan zelo skopo. Urbarji iz let 1575, 1623 in 1658 govorijo o obveznosti Šoštanj- čanov, da za gospostvo točijo t. i. dvorno vino,332 kar se je obdržalo vsaj do srede 18. stoletja. V sumarnem pregledu gospoščinskih prihodkov iz leta 1749 je namreč navedeno, da se je od iztočenega dvornega vina v gospoščinskem trgu Šoštanj in pri nekaj krč- marjih v deželskem sodišču v dveh tretjinah omenje- nega leta nateklo dobrih 22 goldinarjev.333 Najmanj tako pomembna in tudi stabilnejša de- javnost kot trgovina je bila šoštanjska obrt. Obrtne panoge v trgu so pokrivale predvsem zahtevnejša naročila, tj. tiste potrebe podeželskega zaledja, ki jih niso mogli zadovoljiti kmečki obrtniki. Posebno vprašanje je, kdaj se je močneje uveljavilo usnjarstvo, paradna obrt 19. stoletja, ki je nato prerasla v indu- strijo. Žal razpolagamo le z nekaj sumarnimi podatki o številčnosti usnjarjev in drugih obrtnikov v zadnjih stotih letih obravnavane dobe, za prejšnja stoletja pa imamo o trških obrtnikih in obrtništvu komaj kak podatek. Če se ustavimo pri prvem popisu Šoštanjčanov, registru dimnine za leto 1572, bomo lahko iz tedaj šele nastajajočih priimkov posredno razbrali obstoj nekaj klasičnih obrti. Če se nosilčev priimek še ni lo- čil od poklicne dejavnosti, iz katere je nastal, najdemo v Šoštanju med 27 obvezanci (brez zastavnega imet- nika gospostva) po enega kramarja (Kramer), ste- klarja (Glasser), opekarja (Ziegler), ribiča (Fischer) in 330 Prav tam, št. 413.4, Šoštanj, 2. 8. 1843. 331 Podatke o tem in o prihodkih prometno-trgovskih pristojbin, do katerih je bil trg upravičen na tedenskih in letnih sejmih, bi bilo prejkone mogoče najti v fondih graških državnih obla- stev v Štajerskem deželnem arhivu, a bi bilo zamudno iskanje smiselno le v širše zasnovani in usmerjeni raziskavi. 332 Gl. op. 88 in 108. 333 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, Fasz. 2, Heft 13, Verwaltungsprotokolle 1674–1787, Mein Franz Micha- elln Kästelliz etc., 26. 4.–31. 12. 1749, pag. 7. čevljarja (Schuester), med šestimi »gmajnarji« (Gmei- ner) pa krojača (Schneider), ključavničarja (Schlosser), tkalca (Wewer), lončarja (Hafner) in morda kosarja (Khassär), edinega s slovensko obrtno oznako. Ostali Šoštanjčani so imeli priimke drugačnega, nepoklic- nega tipa, zato lahko le ugibamo, koliko je bilo med njimi usnjarjev in drugih obrtnikov.334 V poznejših stoletjih je poklicnih oznak med priimki manj, ne samo v Šoštanju, ampak nasploh, kar potrjuje, da so do 16. in deloma še v 17. stoletju resnično zelo pogo- sto odražale dejavnost, s katero se je ukvarjal nosilec sam in ne kateri njegovih prednikov.335 Popis hiš iz leta 1754336 je glede stanja obrti in poklicnih dejavnosti zelo skop. Kot smo videli, le pri redkih navaja poklic, in to samo takrat, kadar ne daje prednosti drugi oznaki: tržan, kajžar ali gostač. Tako bi bilo med 60 hišnimi gospodarji zgolj 17 obrtnikov, kar je občutno premalo, gostilničarja in trgovca pa ni sploh nobenega. Pri posameznih obrteh našteje- mo največ štiri nosilce. Čevljarstvo so denimo pred- stavljali dva čevljarja, vdova čevljarka in en kmečki čevljar, ki je torej izdeloval obutev samo za kmečki živelj.337 Navedeni so še po dva mesarja, krojača in barvarja ter po en usnjar, mizar, krznar, lončar, tkalec platna, kovač in nogavičar. Veliko natančnejši in sploh najpopolnejši prikaz stanja obrtnikov v vsej obravnavani dobi je terezijan- sko ljudsko štetje iz leta 1754.338 Iz tega popisa bi morali izvedeti za vse poklice popisancev, vključno s pomočniki in vajenci. Koliko odraslih sinov je sle- dilo očetovemu poklicu in ali so isto obrt opravljali tudi bratje in drugi člani širše družine, popis žal pove le mestoma in samo sklepamo lahko, da je povečini bilo tako. V enem samem primeru je navedeno, da sta krojača tako oče kot sin, pri enem krojaču pa, da je njegov brat čevljar. Med 62 družinskimi poglavarji (brez gradu in dveh duhovniških gospodinjstev z enim samim članom)339 se je velika večina ukvarjala s katero od obrtnih dejavnosti. Samo kot tržan in brez poklica jih je navedenih 16, od tega dve tržanski vdovi. Brez poklica je tudi trški sodnik Simon Veternik, po en družinski poglavar je označen kot trški pisar, hišar in gostač (poleg gostačev in gostačk pri tržanih). Če odštejemo tržana, ki je bil mežnar, je imelo poklic 42 334 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, K 61, Heft 5, Rauchgeldregister No. 5, fol. 43–43v, s. d. 1572. 335 Prim. Golec, Urbarji kot vir, str. 103–104. 336 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No. 185, 18. 4. 1754. 337 Izraza kmečki čevljar (Bauern Schuester) v konkretnem pri- meru ni mogoče razumeti kot kmečki človek, ki živi v trgu, saj je taisti Martin Berger (oziroma Perger) v terezijan- skem ljudskem štetju istega leta izpričan kot tržan in čevljar (NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754). 338 NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. 339 Enočlanski sta bili gospodinjstvi neaktivnega (upokojenega) duhovnika in beneficiata v špitalu. 466 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 družinskih poglavarjev ali dobri dve tretjini (67,7 %). V to število sta všteta tudi dva, ki ju ljudsko štetje pozna kot godca (spilman, spüllman); prvi je naveden kot tržan, drugi pa ne. Poleg teh srečamo še dva krojača, od katerih je bil eden krojačev sin in drugi gostač pri tržanu brez poklica, brat enega krojača pa je, kot rečeno, označen kot čevljar. Kot prikazuje tabela, je Šoštanj premo- gel največ krojačev (7), čevljarjev (7) in trgovcev (6). Usnjarji so bili samo trije; bilo jih je torej prav toli- ko kot lončarjev, s katerimi so si delili četrto in peto mesto. Drugi poklici so v ljudskem štetju zastopani le z enim ali največ dvema predstavnikoma. Obrtne delavnice so bile majhne, saj so zgolj štirje obrtniki imeli po enega pomočnika – pletilec, barvar, lončar in čevljarski mojster –, vajenca pa sta premogla dva, en usnjar in isti čevljarski mojster, ki je tako edini zaposloval oba profila, pomočnika in vajenca. Število predstavnikov posameznih poklicev v letih 1754, 1788 in 1843 Poklic (brez vajencev in pomočnikov) 1754 1788 1843 krojač 7 5 3 čevljar 7 4 5 trgovec 6 5 4 usnjar 3 2 3 lončar 3 1 – mesar 2 1 1 barvar 2 1 – tkalec 2 – godec 2 – pletilec 1 – krznar 1 1 – mizar 1 1 – tesar 1 – kovač 1 1 4 gostilničar 1 4 14 mežnar 1 1 – trški pisar 1 – – klobučar – 1 – nogavičar – 1 – zidar – 1 – rudar – 2 – ranocelnik – 1 – kolar – 1 2 sedlar – 1 2 ključavničar – – 1 jermenar – – 1 irhar – – 1 medičar – – 1 V tabeli je po posameznih poklicih poleg stanja leta 1754340 prikazano število njegovih predstavni- kov po dveh mlajših virih. Prvi je popis tržanov iz 340 NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. leta 1788,341 ki se omejuje na polnopravne tržane in tako bržkone izpušča kakega manjšega obrtnika, drugi pa odgovor trškega predstojništva za Göthovo topografijo iz leta 1843.342 Primerjava stanja v treh po namenu zelo različ- nih virih ni povsem zanesljiva. Glede na visoko šte- vilo gostilničarjev leta 1843 in sploh po logiki stvari je župnik pri štetju leta 1754 izpustil praktično vse krčmarje razen enega (pravega) gostilničarja (gastge- ber). Vsaj še nekaj manjših gostilničarjev, krčmarjev in vinotočev se tako skriva med gospodarji z nave- denim poklicem in tistimi brez poklica, praviloma označenimi le kot tržani. Pri poročilu iz štiridesetih let 19. stoletja pa moramo upoštevati, da ni uradno, ampak gre za odgovor na domoznansko vprašalnico. Vsaj dva poklica sta v njem izpuščena, puškar in urar, očitno zato, ker ju je trško predstojništvo navedlo pri drugem vprašanju, o posameznikih z veliko naravno nadarjenostjo za umetnost. Iz pregleda smo dvakrat izvzeli mlin zunaj trga; leta 1754 je tu naveden go- spoščinski mlinar, slabih sto let pozneje (1843) pa je govor o velikem mlinu z žago za deske. Precej boljšo primerjavo bi lahko imeli, če bi se iz prve polovice 19. stoletja ohranili župnijski zapisniki duš (status animarum)343 in bi bili v njih tako natančni podatki o poklicih kakor ob ljudskem štetju sredi 18. stoletja. Že bežen pogled na stanje v letih 1754, 1788 in 1843 pokaže, da lahko le peščico poklicev označimo za stabilne, in sicer tiste, ki so vsakokrat zastopani najmočneje: krojač, čevljar, trgovec in usnjar. Če zaupamo podatkom za Göthovo topografijo, pa se je tudi število predstavnikov treh od teh štirih poklicev v naslednjih stotih letih zmanjšalo, le usnjarji so bili tako po najstarejšem kot najmlajšem viru trije, a vmes, leta 1788, samo dva. Občutno se je povečalo število kovačev, z enega na štiri, kar je prejkone posledica povečanega cestnega prometa. V prid tej domnevi govori tudi pojavitev sedlarjev in kolarjev ter zlasti visoko število gostilničarjev leta 1843. Ne- katere poklice pogrešamo v enem viru, druge v dru- gem, pri čemer nobeden od teh nikoli ni imel več kakor dveh predstavnikov. Enkrat so v Šoštanju laže shajali brez enih obrtnikov, drugič brez drugih. Glede na maloštevilnost obrtnikov posameznih strok niti najmanj ne čudi, da iz Šoštanja nimamo poročil o obstoju cehovskega združenja ali vsaj bra- tovščine, ki bi vključevala mojstre, pomočnike in va- jence več obrti. Šoštanjski mojstri in njihovi zapo- sleni so se vključevali v cehe v Celju344 – potrjeno 341 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 184. 342 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.7, Šoštanj, s. d. (1843). 343 Vodnik po župnijskih arhivih iz leta 1975 sumarno nava- ja sedem knjig statusov animarum za obdobje 1806–1924 (Umek, Kos, Vodnik po župnijskih arhivih, str. 553), a so danes v župnijskem arhivu po informaciji župnika le mlajši statusi, starejših pa ni niti v Nadškofijskem arhivu Maribor. 344 Po Hriberniku so se v celjske cehe vključevali šoštanjski me- sarji, usnjarji, strojarji, barvarji, klobučarji ter pod določenimi 467 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 usnjarji345 in barvarji346 –, najbrž pa tudi v Slovenj Gradcu in še kje, odvisno zlasti od predpisanega ozemlja posameznega ceha. Gledano v celoti ni Šoštanj v obravnavani dobi nikoli presegel vloge lokalnega tržnega, sejemskega in obrtnega središča. Delna izjema so bili letni sejmi, na katere so v predmarčni dobi, če ne že prej, prihajali Kranjci, Korošci in tudi Italijani. Zlahka je pometel s konkurenco sosednjega malega trga Velenje, in to je bilo vse. Tudi šoštanjsko usnjarstvo pred drugo po- lovico 19. stoletja še ni izstopalo, saj je trg premogel le peščico usnjarjev, čeravno kvalitetnih. Med tremi usnjarji, ki jih leta 1754 navajata tako popis hiš kakor ljudsko štetje, najdemo Jožefa Vošnjaka,347 prednika znamenitih usnjarjev iz 19. in prve polovice 20. sto- letja. pogoji tudi mizarji in ključavničarji (Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 184–185). 345 Šoštanj je bil med trgi, ki so po pravilih celjskega usnjarske- ga ceha iz leta 1706 spadali pod ceh v Celju, po terezijanski potrditvi pravil iz leta 1757 pa naj se ozemlje tega ceha ne bi spremenilo že več kot sto let (Žižek, Skrivno življenje cehov, str. 154). 346 Ozemlje celjskega barvarskega ceha je v 18. stoletju segalo na zahodu približno do črte Gornji Grad–Ljubno–Slovenj Gradec (prav tam, str. 343). 347 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No. 185, 18. 4. 1754. – NŠAL, NŠAL 100, KAL, fasc. 116/2, 4. 2. 1754. Preden se zgodba zaključi – Šoštanj pred pomladjo narodov Prikaz razvoja Šoštanja v stoletjih trške avtono- mije bomo sklenili s pričevanji Šoštanjčanov, za- pisanimi v prvi polovici štiridesetih let 19. stoletja, tik pred koncem obravnavanega časovnega razpona. Štajerski deželni muzej Joanneum je trško pred- stojništvo pozval, naj odgovori na vprašanja za t. i. Göthovo topografijo. Ker bo, kot je upati, topografija v slovenskem prevodu nekoč objavljena v celoti348 in bo tako prišel na vrsto tudi Šoštanj, jo bomo na tem mestu samo povzeli. Šoštanjski magistrat je odgovoril na dvoje vpra- šalnic statistično-topografske narave. Odgovore na prvo vprašalnico s 25 vprašanji je v imenu magistra- ta municipalnega trga Šoštanj (des Municipalmarktes Schönstein) julija 1843 sestavil trški sindik (Syndiker) Matevž Sajovic, sopodpisal pa trški sodnik (Martkt- richter) Blaž Šimon. Gre za vprašalnico, namenjeno gospostvom in imenjem, kar je bil tudi šoštanjski trg.349 Kot poroča trško predstojništvo, municipalni trg Šoštanj leži v Šaleški dolini v Celjskem okrožju in političnem okraju gospostva Šoštanj. Njegov uradni 348 Objavljanje zvezkov serije Slovensko Štajersko pred marčno re- volucijo 1848 pod uredništvom Nika Kureta se je ustavilo leta 1993 pri črki J. 349 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843. – Vprašanja te vprašalnice gl. v: Kuret, Slovensko Štajersko, str. 33–35. Začetek odgovorov trškega magistrata na vprašalnico za Göthovo topografijo leta 1843 (ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.6, Šoštanj, julij 1843). 468 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 sedež (Amtssitz) je magistratno poslopje (das magi- stratliche Gebäude) v trgu s hišno številko 19. Domi- nij (zemljiško gospostvo) pripada komuni, tj. trškim prebivalcem (der Comune /: den Marktinsasssen:/) in nihče ne pomni, da bi bilo kdaj drugače. Ob vzpo- stavitvi rektificiranih urbarjev v času Marije Terezije se je postavilo vprašanje, ali je trg deželnoknežji ali pod zaščito gospostva Šoštanj, in ker je bilo z visoko odredbo z dne 17. januarja 1752 sklenjeno, da spada pod zaščito šoštanjskega gospostva (unter dem Schu- tze), so ga vnesli v gospoščinski rektificirani urbar pod rustikalno urbarialno številko 1 z rustikalno na- povedjo 27 funtov, 37 krajcarjev in pol pfeniga ter z dominikalno napovedjo 14 goldinarjev, 26 krajcarjev in 2 pfeniga. Ne pripadajo mu nobena druga imenja (Gülten) in v preteklosti ni izgubil nobene večje ne- premičnine. Dominij [zemljiško gospostvo] trga prav tako nima nobenih fevdov (Lehen), podaniki magi- strata (die magistratlichen Insassen) pa so vsi v trgu. Ker so sami posestniki tega dominija, ni delitve na rustikalne in dominikalne posesti idr. Število pose- stnikov s hišo (der behausten Mitglieder) je 70, z do- datnimi zemljišči (der Zulehensgründe) pa 30. O zapa- danju (Hinfälligkeit) magistratnih zemljišč ni govora, kajti korporacija (eine Corporation) nikoli ne izumre. Pri magistratu obstaja tudi tlaka (ein Robothen), ker ima korporacija [tržani] enake pravice, ni pa nobe- ne podložnosti komur koli. Tudi drugi dominiji do magistrata nimajo nikakršnih dajatvenih obveznosti. Odkar je bil gozd na Goricah leta 1835 razdeljen med posestnike v trgu (Marktinsassen), magistrat po- seduje le še magistratno poslopje, 600 kvadratnih se- žnjev vrtov, 1 oral in 950 kvadr. sežnjev pašnikov ter 1 oral in 200 kv. sežnjev gozda. Celotna občina obsega 318 oralov in 1593 kv. sež. njiv, 114 oralov in 642 kv. sež. travnikov, 55 oralov in 243 kv. sež. vrtov, 6 ora- lov in 809 kv. sež. pašnikov, 33 oralov in 528 kv. sež. vinogradov, 107 oralov in 1125 kv. sež. gozdov ter 1 oral in 1394 kv. sež. stavbnih zemljišč (Bauarea).350 V to so všteta tudi dominikalna zemljišča gospostva Šoštanj in dominikalnih podložnikov. Magistrat se ne ukvarja z lastno gospodarsko dejavnostjo (betreibt keine eigene Oekonomie). Gozd leži na južni strani na vzpetini. Podatki gospodarske narave so v odgovorih trške- ga magistrata skopi. Skupnost trške občine Šoštanj (die Kommunität Marktgemeinde Schönstein) zaščitne- mu gospostvu (Schutzherrschaft) Šoštanj plačuje letno dominikalno dajatev 14 goldinarjev, 26 krajcarjev in 2 pfeniga, sicer pa kot dominij nima drugih bre- men (Lasten) in servitutov. Magistrat ima na svojih tleh opekarno (eine Ziegelbrennerey), lovskih pravic (Jagdbarkeit) nima. Magistratu oziroma prebivalcem (Insassen) pripada pravica do lovljenja rib in rakov 350 Oral je meril 0,57 hektarja in se delil na 1600 kvadratnih sežnjev s površino 3,59 m2. na Paki v mejah pomirja, to pravico pa hkrati uživa tudi gospostvo Šoštanj. Poleg rakov v tej vodi lovijo mrene, klene in včasih sulce, ki priplavajo iz Savinje. Ribnikov magistrat nima. V njegovih rokah je upra- va meščanskega špitala (Bürgerspital), a ker ta nima nobene lastne stavbe, je število varovancev omejeno na šest letno, svoje deleže pa prejemajo na roko. Špi- talski fond sestavljajo legati ali darila, od tega je 6403 goldinarjev dunajske veljave naloženih v javne roke in 886 v zasebne. Letne obresti prejema šest ubožcev, drugih prihodkov pa špital ne dobiva. Odgovori o morebitnih drugih pravicah so vsi negativni. Magistrat nima patronatnih ali odvetni- ških pravic (keine Patronats= keine Vogtey=Rechte) in komisariata za cerkvene račune (Kirchenrechnun- gskommissariat). Prav tako nima lastnega deželske- ga sodišča (Landgericht), ampak leži trška občina v deželskem sodišču gospostva Šoštanj. Magistrat ne premore nobenih siceršnjih pravic in privilegijev gle- de deželskega sodstva in nima tovrstnih obveznosti. V zadnjem odgovoru, pri vprašanju o zgodovin- skih zapisih (geschichtliche Notizen) o trgu in magi- stratu, se sindiku Sajovicu ni ljubilo navesti več kot to, da jih je mogoče najti v »Leksikonu gospoda Car- la Schmutza«, tj. v Schmutzovem Historično-topo- grafskem leksikonu za Štajersko (1822–23), v Šoštanju pa naj o tem ne bi bilo nobenih listin. In še to: »Ker so sejemski privilegiji za štiri letne sejme, pobiranje stojnin na njih in tarife za dogon živine tako ali tako v Joanneumu [Štajerskem deželnem muzeju], nima- mo za konec česa dodati.« Po vsebini je bila drugačna druga vprašalnica s 46 vprašanji, namenjenimi posameznim davčnim občinam, enako kot prva datirana 15. julija 1842.351 Odgovori iz Šoštanja tokrat nimajo datuma in podpisa.352 Naslovljeni so kot Občina trg Šoštanj (G[emein]de Markt Schönstein), sestavljavec pa se je pri odgovarjanju večkrat skliceval na prejšnja vpraša- nja in združeval odgovore. Dokument je nastal bo- disi sočasno bodisi malo pozneje kot prejšnje poro- čilo, saj se pri več vprašanjih (28 ter 35–39) sklicuje nanj. Pri tem skoraj ni dvoma, da prav tako datira v leto 1843. Uvodoma lahko preberemo, da trg Šoštanj leži tik pod gospostvom [gradom], da šteje 89 hiš in 114 stanovanjskih strank (Wohnpartheÿen) ter da je za- radi nižinske lege senčen (schattseitig). Nekajkrat na leto doživi poplave, v katerih so prizadeti prebivalci (Marktinsassen) tistega dela, ki se imenuje »Schitt«. Trg ni od Šoštanja [gradu] kot okrajne gosposke od- daljen nič, od poštne postaje Velenje pa okoli dve mi- lji. Hiše so v celoti v srednjem gradbenem stanju. Trg je podvržen patronatni in okrajni gosposki Šoštanj in je kot kolektiv (in Corpore) rustikalni podložnik (ein 351 Vsebino vprašanj gl. v: Kuret, Slovensko Štajersko, str. 30–33. 352 ZRC SAZU, ISN, Göthova topografija, št. 413.7, Šoštanj, s. d. (1843). 469 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Rustical=Unterthan) z 21 goldinarji, 47 (!) krajcarji in pol rustikalnih dajatev. Svojo obveznost plačuje letno, tako kot vsi drugi podložniki. Ima (lastno) zemljiško knjigo (Grundbuch) z lastnimi urbarskimi številka- mi. Kazenske in politične zadeve (das Criminal und das politische Geschäft) izvaja gosposka Šoštanj (die Obrigkeit Schönstein), sodstvo (das Justizwesen) pa je ločeno od šoštanjskega gospostva in ga oskrbuje gospod sindik (Syndikus) Matevž Sajovic, in sicer le začasno, dokler ne pride do inkorporacije (bis die In- corporation erfolgen wird). Skozi trg teče potok Paka (Bak=Bach), na katerem je lesen most, ki ga vzdržuje magistrat. Skozenj naj bi šla tudi nova cesta, ki vodi skozi (sotesko) Penk (Pönegstrasse). Paško območje je na nekaterih mestih primerno za plavitev lesa, ker pa pogosto prihaja do poškodb, naj bi plavitev ustavili. Stari grad ali ruševina Šoštanj (das alte Schloß oder Rouine Schönstein) rabi za strelovod in je iz navadne- ga proda (Steingeröll) z enim vogalom (mit 1. Ecke). Tudi stari grad v Šoštanju, imenovan Lavantalerica (das alte Schloß, die Lafen=Tallerin genant),353 je viden (kenbar). Sedanja grajska stavba je bila preurejena iz žitne kašče starega gradu. V zvezi z izrednimi, koristnimi in redkimi pro- dukti se odgovor glasi, da tu sejejo vse vrste žita, o stanju cest in poti pa, da so stare okrajne ceste do- bre. Nova cesta, ki vodi skozi Penk (Pönegstrasse), je v okraju Šoštanj sicer gotova, ne pa še v sosednjem okraju Novi Klošter, zato je prehod (die Passage) še vedno oviran (gehemt). Kanali so na splošno zidani. Opis gozdov se omejuje na najnujnejše: »Majhni gozdovi, ki pripadajo tržanom« (den Märktlern). Na vprašanje o opekarnah, apnenicah, kamnolomih in podobnem pa so Šoštanjčani odgovorili, da je tu ve- čja opekarna (merkliche Ziegelbrennereÿ), ki proizvaja dobro opeko. Kar zadeva vire preživljanja, v Šoštanju živijo od poljedelstva in vseh vrst obrti. Večina vsa živila kupu- je, saj nima dovolj zemlje. Pri odgovoru na vprašanje, ali so v občini tedenski sejmi, gre za pomoto, saj so s štirimi tedenskimi sejmi, ki naj bi bili razvidni iz šta- jerskega koledarja, v resnici mišljeni štirje letni sejmi. O orni zemlji so Šoštanjčani zapisali, da so tla dobra, bolj peščena kot ilovnata. Odgovore na štiri vprašanja o planinah so strnili v navedbo, da nima- jo ničesar razen občinskega pašnika (eine Gemeinde Weide), ki so ga leta 1835 razdelili. O gasilskih na- pravah in protipožarnem zavarovanju pa so zapisali, da je na voljo raznovrstna gasilska oprema (Feuerlösch Requisiten) in da so skoraj vsi zavarovani [pri zavaro- valnici] v Gradcu. O gradovih v občini in njihovih lastnikih poro- čilo pravi takole: »Lastnik gradu Šoštanj je gospod Jožef (Josef) Maÿer (gl. Schmutzov Lexicon). Gospo- 353 O tej stavbi gl. op. 245. stvo Šoštanj ima v kuhinji vodovodno napeljavo (eine Wasserleitung) in tako imenovano kopalnico s prho (das sogenante Tusch=Bad) v nadstropju, lepo kegljišče (eine schöne Kegelstätte), okoli gradu okrogle gredice in gloriete ter okrasne in zelenjavne vrtove.« Občina je del župnije Sv. Mihaela pri Šoštanju, spada v dekanijo Škale, beneficiat v Šoštanju pa upravlja deficient354 gospod Marko Krznarič. Šolo v trgu vodi »vzorni učitelj« (Musterlehrer), gospod Pe- ter Musi (Mussi), patron (župnije in šole) je gospo- stvo Gornji Grad. Podružnična cerkev se imenuje po sv. Mohorju in Fortunatu. Med zdravstvene ustanove (Sanitätsanstalten) šteje magistrat okrajnega zdravnika, dve izprašani babici in meščanski špital. Babici po potrebi oskr- bujeta celoten šoštanjski okraj in sta zelo spretni. »Drugo je magistrat municipalnega trga Šoštanj tako ali tako že navedel v podobnih odgovorih (Beantwortung).«355 Razgled na okraj se ponuja tudi z grička »Stein- ber« pri gradu, od koder se čudovito vidi na vse stra- ni. Vrtovi gospostva Šoštanj so brez primere. Na vprašanje o posameznikih, ki so brez znan- stvene izobrazbe ali navodil izkazali veliko naravno nadarjenost za umetnost in sposobnost zlasti v me- haniki ali umetnosti, je trško predstojništvo odgovo- rilo: »Stari tesarski polir Pavel Samabor je izjemno spreten urar, posebej za stolpne ure. Tu prebiva tudi puškar Mihael Poklak, po domače Kvit (vulgo Quitt) s skoraj naravnim umetniškim darom, ki izdeluje zelo lepe puške.« Kar zadeva posameznike v visoki starosti in šte- vilčnost porodov pa se odgovor glasi, da ljudje dose- gajo visoko starost in da je rojstev zelo veliko (sehr fruchtbar). Pri vprašanju o trških svoboščinah, privilegijih, grbu in zgodovinskih znamenitostih kraja beremo, da je trg svoje trške privilegije in svoboščine tako ali tako že navedel in oddal (eingeschückt) [v graški Joanneum]. O slogu in načinu zidave je trško predstojništvo poročalo, da so stavbe v srednjem gradbenem stanju in zgrajene na star način. Prav tako kratek je odgovor na vprašanje o obrti: »Običajna policijska obrt, pro- stovoljni usnjarski vajenci.« Podobno o dobrodelnih ustanovah, podpornih društvih, hiralnicah in drugih tovrstnih ustanovah: »Ubožnica (Armeninstitut) in meščanski špital (Bürgerspital) trga Šoštanj (gl. Lexi- con Carla Schmutza).« Skop je tudi odgovor na razvejano vprašanje o trgovini: »Dva trgovca (Handlsleute), dva prodajna oboka (Verkaufsgewölbe) s špecerijo in krojnim bla- gom (Schnitte Waren). Glede ustanov (Stiftungen) pa poročilo spet samo napotuje na Schmutzov Lexicon. 354 Duhovnik, ki je zaradi bolehnosti nesposoben za službo. 355 Očitno so mišljeni odgovori na vprašalnico gospostvom in imenjem, sestavljeno julija 1843. 470 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Na vprašanje o javnih predstavah, zabavi in priljub- ljenih sprehodih podobno: »dve kegljišči (Kugelstätte 2) in drevored do cerkve«. V dodatku poročilo navaja še naslednje dragocene podatke o obrti in trgovini, ki smo jih že obravnava- li: »V občini Šoštanj je 14 krčem (Wirtshäuser), štirje trgovski lokali (Laden für Kaufleute), 3 usnjarji, velik mlin z žago za deske, 4 kovači, 2 kolarja, 2 sedlarja, 1 ključavničar, 1 mesar, 1 jermenar, 1 medičar (lectar), 1 irhar, 5 čevljarjev, 3 krojači.« Šest let pozneje je bilo šoštanjske trške avtono- mije nepreklicno konec. Z občinskim zakonom leta 1849, ki je v vsej Avstriji uvedel moderne občine, je nastala trška občina Šoštanj na čelu z izvoljenim žu- panom in občinskim odborom.356 Namesto sklepa Védenje o novoveškem Šoštanju do srede 19. stoletja še zdaleč ni tolikšno, da bi lahko bili z njim zadovoljni. Zlasti v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, pa tudi v raznih fondih in zbirkah v slo- venskih arhivih bo mogoče najti nove uporabne in zanimive vire, ki bodo sliko o tem šaleškem trgu izo- strili, končno pa bo treba misliti tudi na znanstveno monografijo, nadaljevanje Ravnikarjeve o Šoštanju v srednjem veku. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI IN DRUGI NEOBJAVLJENI VIRI NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL 2 – Škofijski arhiv Ljubljana 2 NŠAL 100, KAL – Kapiteljski arhiv Ljubljana NŠAL 101, Zbirka listin NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Matične knjige, Šoštanj (https://data.matricula- -online.eu/sl/slovenia/maribor/sostanj/) SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko AS 1063, Zbirka listin AS 1073, Zbirka rokopisov SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor PAM 0001, Zbirka listin SI ZAC – Zgodovinski arhiv Celje ZAC 0008, Okrožni urad Celje ZAC 0474, Deželsko sodišče Šoštanj 356 Hribernik, Mesto Šoštanj, str. 177. ZAC 0489, Krajevno sodišče magistrata Šoštanj ZAC 0559, Krajevno sodišče gospoščine Šoštanj ZAC 1031, Zbirka zemljiških knjig StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz A. Schönstein, Herrschaft und Markt B 249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten I. Ö. HK – Innerösterreichische Hofkammer Laa. A. – Landschaftliches Archiv Maria-Theresianischer Kataster Siegel steirischer Städte und Märkte Stiftregister Stockurbare ZRC SAZU, ISN = Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, In- štitut za slovensko narodopisje Göthova topografija LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Bizjak, Matjaž in Preinfalk, Miha: Turjaška knjiga li- stin I. Listine zasebnih arhivov Kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov). Ljubljana: Založba ZRC, 2008 (Thesaurus memoriae. Fon- tes 6). Blaznik, Pavle: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500. 2 N–Ž. Maribor: Obzorja, 1988 (Historična topografija Slovenije II). Curk, Jože: Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem. Urbanogradbeni oris do začetka 20. stoletja. Mari- bor: Obzorja, 1991. Golec, Boris: Dolenjska mesta in trgi v srednjem veku (9). Rast XIII, št. 5 (83), oktober 2002, str. 501–505. Golec, Boris: Domoznanec Franc vitez Gadolla. Ša- leški gradovi viteza Gadolle (ur. Tone Ravnikar). Velenje: Knjižnica, 2015, str. 11–39. Golec, Boris: Slovenska prisežna besedila trških skup- nosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca pred- marčne dobe. Ljubljana: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU: Zgo- dovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2011. http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/index-sl.html. Golec, Boris: Trg Mokronog od nastanka do odpra- ve trške avtonomije. Trg Mokronog skozi stoletja (ur. Marjeta Bregar). Mokronog, Mirna: Studio 5, 2003, str. 9–110 (Zbornik župnije Mokronog. 2. zvezek). Golec, Boris: Urbarji kot vir za neagrarno gospodar- stvo slovenskega prostora. Urbarji na Slovenskem skozi stoletja (ur. Matjaž Bizjak in Lilijana Žni- daršič Golec). Ljubljana: Arhiv Republike Slove- nije, 2016, str. 93–115. Handbuch des Herzogthumes Steiermark für das Jahr 1848. Gratz: Andreas Leykam’s Erben, [1848]. Historischer Atlas der Österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Die Landgerichtskarte, 4. Teil: Kärnten, 471 2021 BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 Krain, Görz und Triest. Wien: Adolf Holzhausens Nachfolger, 1929. Hribernik, Franc: Mesto Šoštanj. Zgodovinski opis. Prvi ponatis. Šoštanj: Občina, 1998 (ur. Tone Ravnikar). Kaiser, Joseph Franz: Litografirane podobe slovenješta- jerskih mest, trgov in dvorcev. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 1999. Zbrala: Ivan Sto- par, Primož Premzl (vzporedni naslov: Stara Kai- serjeva suita 1824–1833 s faksimilom četrte izdaje zemljevidov Celjskega in Mariborskega okrožja). Kobel, Ludwig in Hans Pirchegger: Steirische Orts- wappen, einschließlich jener der ehemaligen Unter- steiermark. Graz: Alfred Wall, 1954. Koropec, Jože: Žebnik, Radeče in Svibno do 17. sto- letja. Časopis za zgodovino in narodopisje 55, NV 15, 1979, št. 1–2, str. 51–77. Kovačič, Fr.[anc]: Gradivo za krajevne kronike. Ča- sopis za zgodovino in narodopisje 10, 1913, snopič 1–2, str. 43–47. Kuret, Niko: Slovensko Štajersko pred marčno revoluci- jo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vpra- šalnice nadvojvode Janeza (1811) in Georga Götha (1842). Prvi del. 1. snopič. Ljubljana: SAZU, Ra- zred za filološke in literarne vede, 1985 (Gradivo za narodopisje Slovencev 3). Melik, Vasilij: Josip Vošnjak in njegovi spomini. V: Vošnjak, Josip: Spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1982 (ur. Vasilij Melik), str. 641–677. Orožen, Ignaz: Das Dekanat Schallthal mit den Seel- sorgestationen St. Georgen in Skalis, St. Martin bei Schalleck, St. Johann am Weinberge, St. Egid bei Schwarzenstein, St. Pankraz in Ober=Ponikl, St. Michael bei Schönstein, St. Peter in Zavodnje und St. Andrä in Weißwasser. Graz: Selbstverlag, 1884 (Das Bisthum und die Diözese Lavant, Theil 5). Otorepec, Božo: Ob 500-letnici mesta Višnja Gora. Zbornik občine Grosuplje X. Gospodarska, kultur- na in zgodovinska kronika. Grosuplje: Občinska konferenca SZDL občine Grosuplje, 1978, str. 277–294. Pirchegger, Hans: Die Untersteiermark in der Ge- schichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München: Verlag R. Oldenbourg, 1962. Poles, Rok: Od srčastega ščita do srčastih kamnov. Prispevek k poznavanju šoštanjskega grba. Kroni- ka 68, 2020, št. 1, str. 117–134. Posch, Fritz (izd.): Gesamtinventar des Steiermär- kischen Landesarchives. Graz, Steiermärkisches Landesarchiv, 1959 (Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives, Bd. 1). Rajšp, Vincenc (ur.): Slovenija na vojaškem zemljevi- du 1763–1787. 5. zvezek. Ljubljana: ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 1999. Ravnikar, Tone: Zgodovina Šoštanja I. Šoštanj: Kra- jevna skupnost, 2011. Ribnikar, Peter: Zemljiški kataster kot vir za zgo- dovino. Zgodovinski časopis 36, 1982, št. 4, str. 321–337. Schmutz, Carl: Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark. Dritter Theil N–Se. Gratz: Verlag Kienreich, 1822. Slovenski zgodovinski atlas (ur. Drago Bajt in Marko Vidic). Ljubljana: Nova revija, 2011. Snoj, Marko: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC, 2009. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Četr- ta knjiga. Med Solčavskim in Kobanskim. Ljublja- na: Viharnik, 1993. Straka, Manfred: Verwaltungsgrenzen und Bevölke- rungsentwicklung in der Steiermark 1770–1850. Graz: Historische Landeskommission für Steier- mark, 1978 (Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, XXXI. Band). Umek, Ema in Kos, Janez: Vodnik po župnijskih arhi- vih na območju SR Slovenije. Ljubljana: Skupnost arhivov Slovenije, 1975 (Vodniki. 2. zvezek). Vischer, Georg Matthaeus: Topographia Ducatus Sti- riae. Gradec 1681. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1971. Volčjak, Jure: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500. Ljubljana: Nadškofija, 2020. Vošnjak, Josip: Spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1982 (ur. Vasilij Melik). Zajc-Cizelj, Ivanka: Okrožni urad Celje 1798–1850. Celje: Zgodovinski arhiv, 1998 (Publikacije Zgo- dovinskega arhiva v Celju, Inventarji 9). Žižek, Aleksander: Skrivno življenje cehov. Cehi Ce- lja, Maribora in Ptuja med letoma 1732 in 1859. Celje: Zgodovinski arhiv, 2012. Žontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Sloven- skem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. Žontar, Jože: Uprava Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja 1747/48 do 1848: V: Žontar, Jože (ur.): Handbücher und Karten zur Verwaltungsstruktur in den Ländern Kärnten, Krain, Küstenland und Steiermark bis zum Jahre 1918. Ein historisch-bio- graphischer Führer. Priročniki in karte o organiza- cijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primor- ju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko biografski vodnik. Manuali e carte sulle strutture amministra- tive nelle province di Carinzia, Carniola, Litorale e Stiria fino al 1918. Guida storico-bibliografica. Graz, Klagenfurt, Ljubljana, Gorizia, Trieste: Steiermärkisches Landesarchiv, Kärntner Lan- desarchiv, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv SR Slovenije, Archivio di Stato di Gorizia, Archivio di Stato di Trieste, 1988), str. 76–92 (Veröffent- lichungen des Steiermärkischen Landesarchives, Band 15). 472 2021BORIS GOLEC: ŠOŠTANJ V STOLETJIH TRŠKE AVTONOMIJE, 425–472 S U M M A R Y Šoštanj over the centuries of market-town autonomy The market town of Šoštanj, named after one of not quite the oldest and most important castles in Slovenian Styria and explicitly mentioned for the first time in 1355, was (and still is) at its core a typi- cal medieval suburban market-town settlement that emerged at the foot of the castle hill. Until the in- dustrial era, Šoštanj was hardly distinguishable from most other market towns in Slovenian Styria. On the other hand, while it kept abreast of its counterparts in the wider area as regards the development of its market-town autonomy, it lagged after too many in property-demographic and economic aspects. The contribution focuses on the period until the mid-nineteenth century, when Šoštanj lost its mar- ket-town autonomy (1849) along with all other towns and market towns. Although primarily discussing its administrative-judicial and property development with an emphasis on the Early Modern Period, the contribution also touches on the economic and de- mographic conditions in the market town through- out centuries. Its limited content reflects the poor preservation of relevant vernacular sources and a lack of research on the market town’s history between the sixteenth and the nineteenth centuries compared to the Middle Ages. The research on the history of Šoštanj rests almost entirely on the written sources of other authors—ranging from the seigniory of Šoštanj and the Styrian provincial authorities to the imperial court. Conversely, barely a handful of availa- ble vernacular sources mainly date to the last decades of the period discussed, shedding very little light on the functioning of the market town’s administration and judiciary and almost no light on the composition of the market-town bodies as well as the processes of granting the full status of market townsman and electing the market-town representatives-judges. First documented in 1570, the market town’s au- tonomy, represented by the elected judge and council, developed sometime at the turn of the Middle Ages and the Early Modern Period. The foundations of the market-town law were the records contained in the land registers of the Šoštanj seigniory, to which the market town belonged, and provincial-princely privileges granted to it by provincial princes (most often at once also emperors) in the period between 1492 and 1815. Privileges were the only market town’s archival materials that Šoštanj had careful- ly preserved from the second half of the sixteenth century onwards, while older ones are only known through subsequent confirmations. The oldest privi- lege dates to 1436, when the market town was still in the hands of the Counts of Celje. Once the fam- ily became extinct in 1456, the market town and the seigniory of Šoštanj passed into the possession of the provincial princely family of Habsburg. After the seigniory was sold into private noble hands at the end of the sixteenth century, the market town was still considered a provincial princely property, whereas from the mid-eighteenth century onwards, it was granted the official municipal status typical of market towns that formed part of private, that is, non-provincial princely seigniories. As regards the market town’s property develop- ment, the contribution primarily focuses on homes (houses) and their owners, with an emphasis on their numerical changes. The first available data on the number of houses are from 1572, and the number of inhabitants can be followed with relative certainty from the mid-eighteenth century onwards. After the market town counted only about thirty-five homes in 1572 and forty-five in the early eighteenth cen- tury, their number climbed to a little over sixty in 1754 and then settled for decades at about seventy- five until it rose to eighty-nine by 1843. Similarly, the number of inhabitants only exhibited a more pro- nounced rise in the first half of the nineteenth cen- tury. In 1754, the market town counted 331 souls, in 1786 barely a few more (339), and in 1846 as many as 547. In terms of economy during the period discussed, Šoštanj was a market, fair, and crafts centre of lo- cal importance that nonetheless easily outrivalled its smaller neighbour Velenje. Until the second half of the nineteenth century, the scope of Šoštanj’s leather industry, too, remained modest, as the market town only availed itself with a small number of tanners, albeit quality ones. Whereas some insight into the market town’s economy is provided by normative sources and scarce data on occupations, there is a se- rious lack of quantitative data regarding crafts and trade. The weekly trade fair, one of the foundations of every market town, was documented from 1436 onwards, and it was sometimes difficult to sustain. At least as important and even more stable economic activity than trade was crafts, which mainly catered to more complex commissions, that is, the needs of the countryside hinterlands that could not be met by rural craftsmen.