Pogovarjamo se ustavi
V četrtek, dne 13. septembra 1973, je bila že druga javna raz-prava o osnutkih zvezne in re-publiške ustave, ki sta jo or-ganizirala KK ZSDL »Ajdovšči-na« ter svet ZK »Ajdovščina«.
Bazpravo je odprl predsednik IO KK SZDL »Ajdovščina« ing. Vujadinovič, vodilo pa jo je delovno predsedstvo, v ka-terega so bili izvoljeni dr An-ton Vidic, dr. Viktor Damjan in mr. Mirko Kmet. Za zapis-nikarja je bil izvoljen Sašo Majcen.
Uvodni referat je imel dr. Damjan, ki je zelo izčrpno in pregledno obrazložil načelna politična izhodišča, na katerih temelji nova ustava, družbeno-politične spremembe, ki zahte-vajo uskladitev ustavnopravne
ureditve z novo oblikovanimi proizvodnimi in družbenopoli-tičnimi odnosi in sumamo raz-člembo celotne ustavne koncep-cije. Posebej se je ustavil pri novem družbeno-političnem in ustavnem statusu občine ter krajevne skupnosti in vlogi ob-članov ter delavcev v združenem delu. Zadnji del referata pa je posvetil delegatskemu sistemu. Osvetlil ga je najprej z načel-nih političnih vidikov, nato pa je izčrpno in z ustreznimi gra-fikoni prikazal tudi njegov ope-rativni mehanizem v krajevni skupnosti, občini, republiki in federaciji.
Razpravljalci so predlagali:
Ponovno naj se pretrese vpra-šanje, ali je v občini in repub-liki res potrebno toliko zborov, kot jih predvideva republiški osnutek. Ali ne bi bil isti cilj dosežen tudi z dvema zboroma. V republiki bi bila to enotni zbor združenega dela ter zbor občin, v občini pa enotni zbor združenega dela ter zbor kra-jevnih skupnosti. V osnutku predvideni separatni gospodar-ski zbor, prosvetno-kulturni zbor, socialno-zdravstven; zbor in delegacija delovnih ljudi v državnih organih, družbeno-po-litičnih organizacijah in društ-vih ter oboroženih silah naj bi kot interne institucije (delega-ije) dobile ustrezno mesto v okviru enotnega zbora, vendar pa naj bi zakone, odloke, pred-pise in druge akte vedno spre-jemal le enotni zbor.
Če bi taka rešitev ne bila sprejemljiva, naj bi se vsaj za občinsko skupščino spremenil sedanji 177. člen republiške-ga osnutka tako, da bi bilo iz-jema v drugem odstavku pra-vilo, dosedanji prvi odstavek pa bi postala izjema, če bi tako zahtevala specifična dnižbeno-ekonomska struktura v občini.
Ponovno naj se pretrese tudi vprašanje, ali je potrebno do-sedanjo politično izvršilno funkcijo v republiki, ki je do-slej institucionalizirana v izvrš nem svetu, deliti na dva kom-petenčno ločena organa, to je na republiški svet in svet repu-bliških sekretarjev. Razpravljal-oi so menili, da so izkušnje gle-de dosedanje vloge izvršnega sveta v tem pogledu dobre in zato ne vidijo potrebe, da se
Nadaljevanje na 2. stranl
Nadaljevanje s 1.  strani
zadevne kompentence, s tem pa tudi odgovornosti delijo na dva relativno obsežna in več ali manj ločeno delujoča organa. Pri tem je treba upoštevati tu-di racionalizacijo procedure v nič manjši meri pa tudi finanč-ni moment. V zvezni ustavi ta-ke delitve ni. V tem pogledu naj bi se republiška ustava pri-bližala zvezni ustavi.
Pretresli naj bi tudi vpraša-nje, če je tudi v republiki — podobno kot v zvezi — potreb-no posebno predsedstvo SRS. V osnutku predvidene agende te-ga predsedstva bi namreč prav lahko — podobno kot doslej, vendar z nekaterimi modifika-cijami dosedanjih pristojnosti — opravljalo predsedstvo re-publiške skupščine.
Razpravljalci so menili, da je osemdnevni rok od objave pa do začetka veljavnosti zakonov, ki ga določa 253. člen republi-Skega osnutka, vsekakor pre-kratek. Treba je namreč upo-števati običajne zamude pri do-stavi uradnih listov naročni-kom, tako da ti nimajo na vo-ljo niti teh osmih dni. V tem času pa je treba novi predpis preštudirati in z njim marsd-kdaj uskladiti ne samo opera-tivno poslovanje, marveč tudi številne statute, sporazume, do-govore, pravilnike in podobno. Cesto so zaradi razlage novega predpisa potrebni celo serainar-ji in podobno. V tako kratkem času pa vsega tega ni mogoče opraviti. Zato naj bi bil mini-malni rok vsaj 15 dni, v upra-vičenih primerih pa š«  daljši.
V  23. členu in tudi v drugih členih republiškega osnutka, ki govorijo  o zakonslcih  ukrepih zoper TOZD in OZD, pogrešajo razpravljalci  tudi situacijo, ki je   predvidena   v   dosedanjem XXVII. republiškem amandma-ju,  namreč, če  se   delavci   ne ravnajo o osnovah in merilih, ki  jih   določajo   samoupravni sporazumi ali druf.beni dogovo-ri oziroma če takSnih sporazu-mov ni. Zato naj bi se v usta-vo vključila tudi omenjena si-tuacija, ker bo sicer v praksi lahko prišlo do nepotrebnih di-lem, včasih pa tudi do izigra-vanj.
V  87. členu republiškega os-nutka, ki govori o možnosti, da se v določenih prltnerih lahko z zakonom    določi    obveznost ustave samoupravn«   interesne skupnosti, bi moralo biti tudi povedano, kdo je nosilec oziro-ma kdo so nosdlci take obvez-nosti in sankcije, če jo ne iz-polnijo. V zvezi s tem členom so  se  tudi pojavili  pomisleki, ali je takšna z zakonom usta-novljena    interesna    skupnost sploh   še   samoupravna   skup-nost. Menili so, da o samoup-ravni   interesni   skupnosti   ne moremo   več  govoriti,  marveč gre    za    specifično    interesno skupnost, ki ima drugačen sta-tus kot tiste, ki   so   resnično ustanovljene   na   samoupravni podlagi,  To  bi  moralo  biti  v ustavi   razčiščeno,   ravno   tako pa tudi povedano, da gre za za-časno rešitev, in do kdaj lahko tak režim traja.
Glede samoupravnih sodnih organov, ki jih predvidevajo 280. člen in naslednji členi, so razpravljalci izrazili bojazen, da ne bi doživeli podobne uso-de, kot so jo nekdaj tako pro-pagirani poravnalni sveti. Zato bi bilo treba čimprej sprejeti ustrezne zakone s tega področ-ja, kjer bi bilo točno povedano,
kje se ustanavljajo, kdo jih ustanovi, kakšne so njihove pri-stojnosti, kateri spori oziroma zadeve pridejo obvezno pred nje, v kakšnem odnosu so do rednih sodišč in podobno. Iz-daja teh zakonov pa bi morala biti bolj jasna, kot je tovos-nutku, predvidena že v ustavi.
Kar se tiče osebne odgovor-nosti, so razpravljalci 3 odo-bravanjem sprejeli zadevne do-ločbe v republiškem osnutku. Zlasti to velja za 105., 109., 121 in 246. člen. Vendar naj bi bila ta odgovornost v ustavi Se bolj določno opredeljena, in sicer tako, kot je bila v resoluciji zvezne skupščine iz leta 1971 o odgovornosti novilcev samoup-ravnih ter drugih družbenih in javnih funkcij. V ustavo naj bi se iz omenjene resolucije spre-jeli ti-le odstavki:
»V predpisih družbeno-poli-tičnih skupnosti in v splošnih aktih organizacij združenega dela in njihovih asocinacij ter drugih samoupravnih organiza-cij je treba določiti, katera de-janja oziroma katere opustitve nosilcev funkcij bi morale bitt podlaga oziroma razlog, da se sproži postopek in ugotovi od-govomost in ob katerih pogo-jih. S predpisi družbeno-politič-nih skupnosti in s splošnimi akti organizacij združenega de-la in drugih samoupravnih or-ganizacij je treba ustvariti mož-nosti za obvezno in lakojšnjo sprožitev postopka in aa sam postopek po pristojnih organih. Organizacija združenega dela, ki jo družbeni ali pravosodni organi opozorijo na poiave kr-šenja zakonov: slabosti, opusti-tve in vzroke kaznivih dejanj ter druge škodljive dejavnosti, je dolžna ta vprašanja obrav-navati v ustreznih samouprav-nih organih. PredstavniSka te-lesa in samoupravni organi v organizacijah združenega dela morajo vselej, kadar je njihovo delo in delo posameznih funk-cionarjev javno kritizirano ali je predmet pripomb, to obrav-navati, zavzeti svoje stališče, sprejeti potrebne sklepe in o tem obvestiti javnost.«
Razpravljalci so izrazili poml-slek, ali je prav, da je v os-nutku izpuSčena določba seda-njega XXX. republiškega aman-dmaja, da lahko postane neki družbem dogovor splošno ob-vezen za vse podpisnike samo upravnih sporazumov, če se ti ne ravnajo po načelih in meri-Mh družbenega dogovora. Po be-sedilu sedanjega osnutka je družbeni dogovor obvezen le za njegove neposredne podpisnike (običajno so to izvršni svet, zbomica in sindikat), za vse druge pa ima le pomen nekakš-nega političnega priporočila aii resolucije. Izku&nje glede takah priporočil in resolucij pa so vse prej kot vzpodbudne.
Uskladiti je treba tudi neso-glasje med 101. členom osnutka zvezne ustave ter 127. Členom osnutka republiške ustave. Po zveznem osnutku se statut kra-jevne skupnosti sprejema z re-ferendumom, po republiškem osnutku pa po razpravi v SZDL na način, ki ga določa občinski statu.
Osnutek republiške ustave ne omenja več zborov občanov. Razpravljalcem ni jasno, na kakšen način in na kakšnih fo-rumih se bodo sprejemali tisti sklepi oziroma uresničevali in-teresi občanov, ki so bili do-slej v pristojnosti teh zborov.
Vidovič Jože