" *  9  * $' B     &*    0    41   ' -  '/&, G  , #: in te`ke èase in naposled pri- stal v nebeški de`eli Avstraliji, kjer se je odpoèil od vojnih travm in zaèel svoje moško `iv- ljenje na ustvarjalen in poziti- ven naèin.” (str. 9). Izhajajoè iz liberalne dru`i- ne je bil v otroštvu dele`en so- kolske, projugoslovanske in promonarhistiène vzgoje. Tako se je ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo pridru`il prostovolj- cem, a se zaradi kapitulacije ju- goslovanske vojske kmalu vrnil domov v Ljubljano, kjer je na- daljeval s šolanjem na eni iz- med tamkajšnjih gimnazij. Ta- kole se spominja ideološke de- litve, ki je takrat zaznamovala celotno slovensko dru`bo, tudi šolo, ki jo je obiskoval: “V na- šem razredu, 8.b, na prvi dr`av- ni realni gimnaziji nas je bilo, mislim, petinpetdeset dijakov. Bili smo razdeljeni pribli`no na polovici. Osvobodilne fronte niso podpirali fantje s pode`e- lja, ki so poveèini pripadali tako imenovanemu klerikane- mu taboru in bili organizirani v “Mladcih Kristusa Kralja”, in del liberalno, vendar protiko- munistièno usmerjenih dija- kov. Druga polovica razreda pa se je zavzemala za smer Osvo- bodilne.” (str. 60). Ker se je Peršiè pridru`il protikomuni- stièni strani, ga je po konèani vojni èakala odisejada neznane- mu nasproti. V delu nam avtor predstav- lja polo`aj èloveka — ne le last- nega, ampak mno`ice svojih rojakov in drugih Evropejcev — katerega `ivljenje so v biti zaz- kom Jo`etom Udovièem, saj pripadata isti generaciji (oba r. 1912), za oba pa velja, da sta si prizadevala vzpostaviti poeto- loško moderno poezijo, obliko- vano v prostem verzu in bogati, mestoma nadrealistièni meta- foriki, da sta oba te`ila v du- hovnost, vsak v obmoèju last- nega do`ivljanja, Truhlar vse- kakor oèitno v obmoèju reli- gioznega, kar je bil izraz njego- ve poklicne duhovniške dolo- èenosti. Njegov prispevek k sloven- ski poeziji je vsekakor velik, to- liko veèji, ker je ob razgledano- sti po svetovni poeziji, podob- no kot Udoviè, poetološko ra- ven vzdr`eval na primerljivi vi- šini, kakršna bi ustrezala dejan- ski predvojni razvojni stopnji slovenske poezije, èe bi je ne nalomile vojna in povojne es- tetske anomalije. Rimska dvojezièna izdaja si- cer ne prinaša Truhlarjevih zbranih pesmi, resno pa opo- zarja na dolg, ki ga ima do nje- ga slovenska slovstvena zgodo- vina in naše zalo`ništvo. &  ' Knjiga spominov in/ali dnevniških zapisov, v kateri av- tor izpove svoje videnje dogod- kov, pomeni pomembno do- polnilo znanstvenim delom s podroèja zgodovinopisja. Pose- bej to velja, èe gre za tako pre- lomno in usodno obdobje, kot so v zgodovini slovenskega na- roda bila leta druge svetovne vojne in po njej. Ravno ta pa so predmet dela, nekakšne kombinacije dnevnika in spo- minov, Na usodnem razpotju, Per aspera ad A(u)stra(lia) Ma- rijana Peršièa. Ta se je v tistih letih znašel na “napaèni” strani, torej tisti, ki je iz vojne izšla kot pora`enec. Tako bi lahko mi- slili, da bo to dejstvo avtorje- vo pripovedovanje o teh dogod- kih v temelju “zaznamovalo”. Vendar temu ni tako; v tem po- gledu je Bert Pribac bistvo dela v predgovoru odlièno zadel: “Peršièeva knjiga ni kaka poli- tièna razprava o drugi svetovni vojni in èasu po njem. Ni opra- vièevanje ene strani in obto`e- vanje druge. To je zelo osebna zgodba, odnosno niz najveèkrat boleèih, vèasih pa tudi komiè- nih zgodb o tem, kako se je znašel ob vsakovrstnih ljudeh in dogodkih skozi tiste burne # # *  namovale vojne katastrofe. Spremljamo njihovo selitev iz taborišèa v taborišèe, v katerem je vsak posameznik ponovno moral osmisliti svoje bivanje. Vendarle je kljub vsej domnev- ni brezizhodnosti `ivljenje sle- dilo nekemu svojskemu vsak- danjemu ritmu. Tako se v delu prepletata Peršièevo pripovedo- vanje o njegovi konkretni po- dobi in oblikah dela v taborišèu na eni strani ter prièevanje o is- kanju ljubezni in zorenju nje- gove osebnosti na drugi. Avtor nam celo razkrije nekatere pov- sem intimne misli in dejanja iz tega “taborišènega” obdobja. Zanimive so tudi njegove oz- nake posameznih narodov, zla- sti teh s podroèja nekdanje skupne dr`ave, v katerih pride- jo do izraza vse njihove razlike v kulturi in mentaliteti, ki so kljub naglaševanju jugoslo- vanstva kot nacionalne pripad- nosti ostajale, kar je zlasti oèit- no iz opisovanja, kako so si ti organizirali in oblikovali `iv- ljenje v taborišèih. Prav tako ne velja spregledati njegovih oznaèitev znaèaja britanske vojske, ki so jo sestavljali pripadniki razliènih narodov in ras, prebivalstva z juga Ita- lije, katerega usodo so ti be- gunci v neki meri delili, ter de- loma nemških ujetnikov. Predvsem pa delo — kljub opisom številnih bolj ali manj komiènih dogodkov iz vsakda- njega `ivljenja v taborišèih — razkriva avtorjevo nostalgijo po domovini in ljudeh, ki jih je moral zapustiti. “Stara lokomo- tiva je `alostno zapiskala,” se je spominjal mesece kasneje teh usodnih dni, “vrata vagonov so se hrupno zapirala in vlak je potegnil. Poèasi, preko prehoda èez Tyrševo in proti Šiški. Za gradom so `e grmeli in pobli- skavali topovi z dolenjske stra- ni. Nebotiènik je kot visoka èr- na kocka štrlel v modrikasto nebo. Od nedaleè sem slutil cvetoèe kostanje tivolskega dre- voreda. Dišeèi vonj pivovarne Union je ostal za nami. Še be- `en pogled na moj dom in ved- no hitreje smo se odmikali od Ljubljane. Moje ljubljene Ljub- ljane. Kdo ve, èe bom še kdaj videl obrise tega dragega mi mesta,v katerem sem pre`ivel toliko lepega pa tudi tragiène- ga. Vsi upi in naèrti za bodoè- nost, ki sem jih v njenem ob- jemu sanjal v svojih najlepših mladostnih letih, so se umak- nili èrnogledemu strahu pred bodoènostjo. Toda `e takrat sem vedel, da bom, èe bom še kdaj stopil na tvoje ulice, Ljub- ljana, poljubljal tvoj prah kot mano z neba.” (str. 76). Hkrati pa vendarle v njem najdemo tudi avtorjevo neizmerno hre- penenje po novem zaèetku, ki bi mu omogoèil poln razcvet njegove èloveškosti: “ Vo`nja se bli`a koncu in s tem v zvezi se ka`e tudi nedisciplina pri pot- nikih in priprave na izkrcanje, predvsem glede èišèenja ladje. /.../ Naj bo kakorkoli `e, Bog naj nam nakloni samo to, da sreèno pridemo na kopno, in pomaga, da si bomo uredili novo in mirno ̀ ivljenje v tej de- `eli,” (str. 288) je zapisal tik pred izkrcanjem v Avstraliji, kjer je našel svojo novo domovino. V enem izmed dnevniških zapiskov s konca leta 1949 pa najdemo: “Mislil sem, da bo imel ta dnevnik tudi nekakšno literarno vred- nost, zdaj pa vidim, da bo ta precej enaka nièli. Zdi se mi, da tudi kake kronološke vred- nosti ne bo imel.” (str. 279). V mislih je imel dogodke, ki jih ni mogel redno zapisovati za- radi pomanjkanja èasa. A v tem pogledu se je Peršiè zagotovo zmotil. Delo, ki je bilo `al iz- dano šele po njegovi smrti ter ki ga dopolnjujejo številne fo- tografije in izvirni dokumen- ti iz tiste dobe, je zanimivo pri- èevanje o nepredvidljivosti uso- de in mejah èlovekove eksisten- ce. Hkrati pa je to konkretna zgodba t. i. malega slovenskega èloveka, kateremu so odloèitve v tistih momentih narodove preteklosti doloèile tirnice nje- gove nadaljnje (pogosto tako tragiène) `ivljenjske poti. Delo je tako veè kot dobrodošla po- moè vsem, ki se ukvarjajo z zgodovino, pravzaprav usodo slovenskega èloveka in naroda v prvih mesecih in letih po koncu druge svetovne vojne. Vendarle pa bi moralo (in upam, da bo) zaradi avtorjeve `ivljenjske pristnosti doseglo èim širši krog bralcem. To si na- mreè vsekakor zaslu`i. 4'% .