«1-21
V gorici, v ,tomk dueJl2. februvarja 1910.
4—•"vj&rS <v
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti rrejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse leto   ,   .   15 K
%
10,,
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.  ,
nS0ČAu ima naslednje izredne!, priloge: Ob novem letu r Kažipot po Goriškem in-GradišcMskem" in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Na naroČila brez doposlane na-| ročnine se ne oziramo.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Taftaj XL
Uredništvo
se. nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v L nadstr. na desno,
Upravni $t vo se nahaja v Gosposki ulici št.'7 v.-li.nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi:vVe:čje črke po prostoru. Reklame in. spisi v uredniškem Mu 30/vin-^ršta. — Za obliko In vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Telafon it, »3. —
k?G°L- Tiskarna" A. Gabrgček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Iz deželnega zbora.
Iz XV. seje.
Gorica in Gradišče ob Soči.
V tej seji je bila na dnevnem redu točka: deželni stavbeni red. Ta zakon velja za vse občine na Goriškem, izvzemši »glavno mesto Gorica«. Bugato je zahteval., naj[se črta »izvzeinši glavno mesto Gorica« ter se* nadomesti z »i z v t. e in š i mesto Gorica«. Bugatto je dokazoval z na vedenjem zakonov in zgodovinskih podatkov, da za našo deželo še ni bilo proglašeno eno mesto za glavno.
Statut goriškega mesta iz leta 1850., ki slavi letos svojo uO-letnieo, ozna-ča Gorico za okrožno glavno mesto ne pa za deželno.
Cesarski patent iz februvarija I, 1861. določa za posamezne dežele sedeže deželnih zborov; dočim je v drugih deželah določeno za sedeže deželnega zbora glavno ni e s t o dežele, je določeno za sedež našega deželnega zbora g o r i š k o mesto, ne da bi bilo pridjaiio »glavno • mesto«.
Zakon o osebni dohodnini iz leta 1896. pravi čisto jasno, da naša dežela nima uradnega glavnega mesta in prav radi tega zakona pripada Gradišču ob Soči soudeležba glede davščin, plačanih od železniških podjetij. V takem smislu je pred njim govoril že drugi poslanec iz laške liberalne stranke v poslanski zbornici na Dunaju.
Če se pa hoče že dati mestu Gorica zakoniti naslov glavnega mesta dežele, naj se predloži zakonski načrt.
Bugattu sta ugovarjala dr. Venier in dr. Pettarin. Prvi ga je dolžil, da hoče napraviti prepir med Gorico in Gradiščem, ter da dela v smislu Slovencev glede Gorice; Pettarin pa je razlagal, da naša dežela ne sestoji iz dveh pokneženih grofo-vin, ampak iz jedne ter da savno ob sebi
je tako, da po odpravi »okrožja Goriškega« je Gorica jtlavno mesto dežele!! (Preveč juridično ni Pettarinovo stališče!!)
Kaj so rekli Slovenci k temu?
V   odseku je govoril Bugatto tako, kakor v zboru; namreč v juridičnem odseku, ki je razpravljal o zakonskem načrtu. V tem odseku so bili: dr. Pinavcig (predsednik), dr. Venier, dr. Pettarin, dr. Bugatto, svetnik F on, svetnik dr. Stepa n č i č in pa M a r i n i č. V odseku je rekel Fon, da ima Bugatto prav in slovenski člani odseka so glasovali za Bu-gattov predlog.
Tako je bilo v odseku — k a k o p a v deželne m zboru?
Vstal je stari reševalec laških liberalcev d o n A n t o n i o G r e g o r c i g pa je govoril tako-le: da glede vprašanja, ali ima naša dežela uradno označeno glavno mesto, se strinja z dr. Bugattorn; če bi prišlo do delitve po narodnosti, je umevno, da bi Slovenci priznali Furlaniji Grar dišče za glavno mesto, dočini bi ostala Gorica glavno mesto drugega dela dežele, ali kakor reči sedaj stojijo, ko smo skupaj, h ima nič proti besedilu v za k o irske in na č rtu.
Gregorčič se je torej javno pridružil laškim liberalcem, da naj velja Gorica za glavno mesto.
F o n j e h i 1 z b e ž a 1 i z d v o r a u e -ostali slovenski poslanci pa so glasovali, kakor so zahtevali laški liberalci, med n j i m i t u d i j u n a k a i z j u r i d ič n e ga o d s e k a.
V  juridičnem odseku je bilo stališče slovenskih poslancev pravilno: Gorica je g 1 a v n o m e s t o g o r i š k e g a d e 1 a d e ž e 1 e. Gradišče je »la c a p i t a 1 e del F-riu I i«..
Laški liberalci pa priklapljajo Gorico k Furlaniji ter jo proglašajo za glavno mesto furlanskega dela dežele pa pravijo: da Slovenci nimamo nobenega glavnega mesta, nobenega središča, ter nas pošiljajo ali v Tolmin ali v Ajdovščino ali pa v Sežano,
Pri takem nečednem delu pomaga lalkini liberalcem don Antoiiio*Gregorcig.
Že pri volitvah za deželni zbor je priklopi! Gorico k Furlaniji v splošni in v mestni kuriji; sedaj jim pomaga dalje.
Ako bo prej označeni zakon sankcioniran, bo sankcionirana tudi zahteva laških liberalcev, da se proglaša Gorica za glavno mesto, in sicer po njihovi razlagi za glavno mesto Furlanije.
Zveza Gregorčiča s Pajerjem rodi vedno grše sadove ter peha Slovence vedno bolj pod peto prepotentnih Lahov. Žalostno vlogo igrajo pri tem poslanci S. L. S. V odseku glasujejo p r a v, ali to ni v smislu zveze. P a p r i d e dr. G r e g o r-č i č i n »popravi«, kar so storili n a pa.k njegovi k i m o v č k i, ki seveda potem lepo pohlevno in ponižno glasujejo tako, kakor ukazujeta Pajer in Gregorčič. Fon je imel vendar toliko poguma, da je bil zbežal......
Ostati pa mora pri tem, za kar so Furlani in Slovenci, čeprav poslanci drugače govorijo in glasujejo, — namreč: da ima naša dežela poknežena grofija Go-riško-Gradiščanska dve glavni mesti, in sicer za Goriško G o r i c o, za Gradi-ščansko pa Gradišče. Že ime dežele: Goriško-Gradiščanska jasno označa to:, pričuje pa najbolj za ;to g e o g r a f i č n a 1 e g a obeh delov.                 :
Naravno središče za Goriško je Gorica, za Gradiščansko pa Gradišče. Saj menda vendar ni potreba vedno povdar-jati, da Furlanija ne gravituje proti Gorici in nova železnica iz Červinjana v Gorico tudi ne spremeni nič na tem, ker pač ni mogoče; še toliko bolj ostane v stran za Furlane Gorica, kolikor bolj se razvija Tržič. Čemu torej siliti Gorico v Furlanijo, kamor ne spada!
Lahi delajo tako samo iz grde gonje proti Slovence;n, iz sovraštva do nas, katerim bi \ :ii .zeli naravno središče. Toda mi jim tega naravnega središča svojega ne odstopimo. Kdor dela tu tako, kakor hočejo zagrizeni Lahi, ta dela proti koristim goriških Slovencev. Tak človek je dr. Anton Gregorcig, ki prepu-
šča usodo Gorice v vsem le Lahom ter jim potrdi in glasuje s svojimi za vse, kar hočejo.
Mi pa protestujemo proti nakanam laških liberalcev in obsojamo izdajalsko početje slovenskih klerikalcev, ki pomagajo vstvarjati zagrizenim liberalnim Lahom trdnjavo, iz katere hočejo pregnati vse, kar je slovenskega. Konštatujemo tu žalostno dejstvo, da Lahi rogovilijo za Gorico proti Slovencem toliko hujše in toliko doslednejše, odkar se jim Gregorčič v vsem udaja ter jim je ponižen hlap-ček celo v rečeh, kjer bi moral biti neizprosen protivnik. V omenjeni seji se je imel postaviti v bran proti laški nameri, ne pa vstati pa pritrditi: da Lahi imajo prav, ko nam jemljejo naravno središče ter je priklopljajo Furlaniji pod zvito pretvezo, da je »glavno mesto«......
Končno izjavljamo, da bomo stali na straži ter se ne damo opehariti ne od Pa-jerja ne od Gregorčiča. Obveljati mora, kar je naravno, da ostane Gorica naše glavno mesto, Gradišče pa »la capitale del Friuli.«
DOPISI.
Iz ajdovskega okraja.
Nekaj iz Velikih Žabelj. — Cenjeni gospod urednik! Dovolite mi nekoliko prostora v svojem cenjenem listu. — Kamor se človek ozre, tam vidi boj med ljudstvom, tako se je začelo biti čudi pri nas med ljudstvom; bili smo pred kratkim časom vsi edini in zložni, kafor vojaki, ki v vojsko grejo prelivat kri za. svoj narod. Kdo pa je.tega kriv, da nas gledajo klerikalci kakor mačka psa? Ko bi vprašal enega ali drugega izmed nasprotnikov, kje je studenec tega sedanjega sovraštva med ljudstvom, kaj bi mi odgovoril? Napredni duhovi so krivi! Ali to ni res! Ako bi bili sedaj krivi, bi bili tudi krivi miru in sloge, ki sta vladala pred kratkim časom v naš občini. Smeli smo pred kratkim Časom bivšega g. gvardijana   iz kapucinskega
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. I.
(Dalje).
Globok molk je zavladal po čitanju. V mornarjih se je vzbudilo tisoč slutenj in Clifton je imel dovolj tvarinc za svojo babjeve? no domišljijo. Ne majhen del tega dogodka je pripisal kapitanu psu; zato ga tudi ni več pozabil pozdraviti, kadar ga je slučajno kje" srečal.
»Ali vam nisem pravil, da zna ta žival pisati!« je ponavljal sedrugom.
Na to opazko ni odgovoril nihče, in celo tesar Bell je bil v zadregi za odgovor. To pa je bilo dognano za vsakogar, da mesto kapitana čuje na ladji njegova senca ali njegov duh. Odslej so si modrejši neprenehoma pripovedovali svoje slutnje.
Prvega maja je pokazalo opazovanje, da so bili na. 68. vsporeduiku in 56. poldnevniku. Toplota se je zvišala, tako da je kazal toplomer 4° C pod ničlo.
Doktor je z veseljem zapazil, kako je bela medvedka skakala in se igrala s svojimi mladiči na ledu, ki se je zibal ob celini. V spremstvu Walla in Simpsona je hotel v majhnem čolničku uprizoriti na njo lov; toda ne ravno bojaželjna žival je naglo spravila svojo mladino s seboj in doktorju se je lov izjalovil.
Po noči so objadrali pri ugodnem vetru rt Chidlev in kmalu nato so se prikazale visoke gore Diska. Na desnici jim je ostal Godahon, sedež generalnega guvernerja danskih naselbin. Shandonu se ni zdelo primerno, tu se mu-
diti ter je šel mimo iz debel izklesanih roHiekov l:\skim-1 cev, ki so skušali priti do njega.
Otok Disko se zove tudi otok Lomov. Od tod tudi je 12. julija I. 1845. zadnjikrat pisal Ivan Franklin na admi-raistvo (mornarsko gosposko), in na tem otoku tudi je izstopil 27. avgusta !. 1859. kapitan Maks Klintock na svojem povratku, ko je prinesel s seboj dovolj trdnih doka-: zov, ua se je Franklinovo podjetje ponesrečilo.               j
Doktor si ni mogel kaj, da bi n- l ? omenil teh dveh j dogodkov; to žalostno približevanje r au je zdelo pomembno, toda višine Diska so naglo izj^nile izpred njegovih očij. Sedaj se je pokazalo mnogo j« 'lenih gor ob obrežju, ki jih tudi najmočnejši vlažni Veter ne razkroji. Ta neprestana vrsta grebenov je kazala is.redno didne oblike.   '                                "
Drugo jutro se pokaže na severovshodu Sanuerson-Hope. Suha zemlja je ostala na levi kakih petnajst milj oddaljena. Gorovje se je videlo sajasto rudeče. Proti večeru je prišlo več somov posebne vrste s plavuti na hrbtu ter-so se zigravali med ledenimi gručami, puhaje skozi škrge vodo in zrak.
V noči od 3. do 4. maja je doktor prvič .videl, kako je šlo sobice mirno obzorja, ne da bi bila zatonšla njegova svetloba. Od 31. januarja dalje se je vedno vzdigovalo in sedaj je vladala neprestana svetloba.
Za nevajene gledalce je neprestan dan gotovo nekaj izrednega, da celo utrudljivega. Skoro neverjetno je, kako je nočna temina potrebna; za zdravje oči. Doktor je res občutil bolečine, predno se je navadil na neprestano svetlobo, ki postane vj?led lomljenja in odbijanja solnčnih žarkov ob ledeni ravnini še. hujša.
Petega maja je preko, i! Fovward 72. vsporednik. Dva meseca pozneje bi bil nuletel tu na brezštevila lovcev na sume, ki se podajajo do te širine. Toda sedaj še pot ni bila dovolj prosta, da bi mogle njihove ladje prodreti do Baffiuskega morja.
Ko preide drugo jutro ladja mimo otoka Femmes (otok Gospa), zagledajo pred seboj kmalu Upernnavik, ki je najsevernejša danska naselbina na tem obrežju.
X. Nevarna vožnja.
Shandon, doktor Clawbony, Johnson, Foker in kuhar Stroug so stopili v čoln in se podali na obrežje.
Guverner, njegova gospa in otroci, ter vsi eskimskega rodu, pridejo uljudno obiskovalcem nasproti. Doktor je kot filolog znal nekaj danskega, kar je zadostovalo, da se je napravilo med njimi prijateljsko razmerje. Sicer je pa Foker, tolmač ekspedicije, tudi znal narečja; in če ni človek ravno preveč častihlepen, se z dvajsetimi besedami pride že precej daleč.
Guverner je bil domačin otoka Disko in Še ni nikoli zapustil svojega rojstnega kraja. Tvoril je gospodo svoje domače vasi, ki obstaja iz treh lesenih poslopij, za njega, za luteranskega svečenika in za šolo, ter iz skadišča, kamor so spravljali blago ponesrečenih ladij. Ostalo so snežne bajte z eno samo odprtino, skozi katero Eskimci plezaje vstopajo.
Velik del prebivalcev se je peljal Fonvardu nasproti, in marsikateri domačin je prišel do srede zaliva s svojim čolničkom, ki je bil dolg do 15 črevljev in k večjemu dva črevlja Šitok.
samostana's.y. Križa za župnijskega upra-vMr prHras? -vtataHe- nw med nami, taksen kakor mora biti. Ali smo mar? mi krivi sedanjega sovraštva? Ali sta mar kriva gg., katera sta bila nekaj načrkana v »novem času« pred >ar tedni? Oh ne, dragi klerikalci! Oba "sta za mir in slogo v občini, ne pa za hujskanje in sovraštvo ljudstvu v občini. G. župan si je pridobil nekaj sovraštva s tem, ko je odpravil »Bralno društvo« iz župnišča, pa pri tem je le izpolnil sklep starašinstva.
Kar nas je zapustil prečastiti g. gvar-djan in je šel v mrzli Celovec, vsak posamezni in vsi skupaj'ga pogrešamo, ker je bil v resnici dober in vljuden človek, da ga je vse spoštovalo, naj si bode te ali druge stranke.
Se ni spuščal v politične boje, marveč pasei je svoje ovčice in jih učil v krščanskih naukih.
Ko je pa drug pridgar prišel- k nam,
.  mu niso bile po volji posledice, katere je
pustil prejšnji, mu. nismo po volji vse ov-
čice, pač pa po volji so mu le nekateri!
Zakaj mu nismo vsi enaki, saj smo vsi kristjani in vsi smo dolžni spolnovati krščanske dolžnosti? Pa to pustimo, saj smo vsi iz krvi in mesa, da ga vsi radi pijemo, pa bodimo edini in zložni in po-dajmo si roke v prijaznost in z združenimi močmi bodemo lahko delali v prid drug drugemu in v prid splošnim koristim. Pustimo zdražbarje!
Iz goriške okolice.
Iz Vrtojbe. (P r e t u ž n a v e s t). S potrtim srcem naznanjamo vsemu širnemu svetu, da naš ljubljeni dnevnik »Kmečki glas« je po dolgem bolehanju minuli teden poginil. Ta vest nam je-pretresla kosti in »uredniku« meso, da je od velike žalosti prerezal vrat, pa ne sebi, ampak pre-šiču, kojega daruje vsak dan po mrvi svojemu želodcu. Ker se je gospodu Obizzu zljubilo poklicati' k sebi naš »Km. glas«, priporočamo ga vsem v dober spomin.
Saj ni bil zbirČUiv, on je prebavil vsako hrano. Zato se je pa revež preob-jedel. Vsled te žalosti smo vsi potresli pepel in neplačano žlindro po vseh travnikih. Solnce je otemnelo, oblaki se solzijo, repatica se noče pokazat, cel svet žaluje. Toda mi se tolažimo v zaupanju, da se spet vidimo sodnjega dne, ko bodo ž njim kurili peči v spodnjih prostorih. Servus, Tinčka!
Slovensko in laško vseučiliško vprašanje pa naši klerikalci
Lahi iščejo vsepovsod} opore za svojo zahtevo, da naj se ustanovi v Trstu laška juridična fakulteta, oziroma popolno laško vseučilišče. Trkajo pri ministerstvih, trkajo pri raznih nemških strankah, kjer le kaj upajo, tje se obrnejo, samo da bi ujeli novo oporo, ki naj bi jih podpirala gledč ustanovitve laškega vseučilišča v Trstu.
-Lahi so seveda skrbno gledali, kaj pravijo k temu vprašanju Slovenci. Kajti to ieži na dlani, da se ne more kar tako tebi nič meni nič brez Slovencev rešiti njihova zahteva za laško vseučilišče v Trstu.
2e od nekdaj smo Slovenci v glavnem tega mnenja, da tiče slovensko vseučilišče v Ljubljano. Razpravljalo pa se je tudi o Trstu, tako da smo culi razna mnenja. Reklo se je torej: slovensko vseučilišče v Ljubljano, laško na laška tla, torej v Trst ne; računalo pa se je tudi s Trstom tako, da bi se postavilo tam slo-:' vensko in laško vseučilišče; govorilo se ^je od tržaške strani, da bi se konečno dalo pritrditi Jaški zahtevi glede Trsta, ali le za kompenzacije na šolskem polju ter da se določi junktim med laškim vseučiliščem v Trstu in slovenskim v Ljubljani.
Slovenska delegacija na Dunaju se je postavila končno na precizno stališče: Laškovseučiliščenesme.priti v Trst pod nobenim pogojem, gledekakegadrugegalaškega kraja pa se zahteva junktim z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča v L j u b 1 j a n i.
To je bilo pač obvezno na vse strani.
Lahi vstrajajp pri svoji zahtevi, ali prepričani smo, da končno bi se le udali
tudi za kak drug kraj na čistih laških tleh. , Saj vemo, da so bili laški politiki že pri^! pravljeni. priznati .tudi kak drug kraj in to je dobivalo odmeva tudi v listih.
Slovenci smo stali na preciziranem svojem stališču. Lani je bila o b -strukcija v prora čunskem odseku radi laške.zahteve po vseučilišču v Trstu in obstrukcija klerikalcev je ustavila razpravo o laškem vseučiiiškem vprašanju, ker so Lahi zahtevali Trst. Čisto prav. Vsi smo se držali tega, da ne sme laško vseučilišče v Trst, če se je postavi kje drugje, na laških ,tleh, pa mora biti tu junktim med laškim in slovenskim vseučiliščem. Čisto pravilen je bil tudi sklep »Zveze«: najprvo »modus vivendi« v primorskih deželah, po itn druga vprašanja.
Lahi so torej imeli čisto jasno pred seboj začrtano stališče Jugoslovanov nasproti njihovi zahtevi gledč vseučilišča. Vendar pa se je zgodilo, da se ie razrušilo to stališče, in s i c e r o d s t r a n i gf'6-r i š k i h k I e r i k a 1 n i h s 1 o v e n s k r h deželnih po si ancev, med katerimi sedita državna poslanca F o n in G r e g o>r č i č, vodja S. L. S. na Goriškem. Klerikalni generalissi-mus, sam dr. Šusteršič, je bil predlagal in slovenska delegacija na Dunaju je postavila princip, da laško vseučilišče ne sme priti v Trst pod nobenim pogo-j e m, glede kakega drugega laškega kraja pa se zahteva junktim z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča v Ljubljani___. Na
to pa vstane v goriškem deželnem zboru klerikalni poslanec slovenski, prof. B e r-buč pa stavi k predlogu Lahov za vseučilišče v Trstu dodatni predlog, da naj se istočasno ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Lahi so zahtevali ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu s prihodnjim šolskim letom.
Bugato je rekel med drugim, dapri-poznava Slovencem pravico do vseučilišča, ali je tega mnenja, da bi z Berbnčevim predlogom »istočasno« z laškim vseučiliščem le pokopali svoj postulat. P i c -c i n i n i, laški klerikalec, se je protivil temu, da bi bilo laško vseučilišče odvisno od slovenskega, izrekel se je proti vsakemu »junktimu« ter zahteval, da še q>-| ločba »i s t o Č a s no« izpusti.
Kaj je rekel na to Berbuč? »DA SLOVENCI NE ZAHTEVAJO NIKAKE-GA »JUNKTIMA«, to je nikake odvisnosti med laškim in slovenskim vseučiliščem.
Na to so i>o dogovarjanju izpustili \z fierbučevega predloga besedo »isto-č a s n o« ter jo nadomestili z drugo in sicer »takoj« za Slovence, za Lahe pa »tosto«, to je »kmalu«.
»Istočasno« je padlo na »takoj«, temu »takoj« pa pravijo v predlogu p*o laško »tosto«,    kar pa ni takoj, ampak kmalu.
Ta nerodni Berbuč seveda se mora oglasiti v tako važnih rečeh. S svojo počasr no učenostjo je prišel na dan on pa piskal na splošno slovensko stališče glede laškega in slovenskega vseučilišča; vrgel je v kot od slovenske delegacije na Dunaju postavljeni »junktim«, rekel, da Slovenci kaj takega sploh ne zahtevajo, vlada naj le da Lahom popolno vseučilišče v Trstu, za Slovence zadostuje zahteva, da naj se jim da vseučilišče »kmalu......   kar pa
je lahko o sv. Nikoli.
Takisoprokletisad o v, .^p.jr, o? klete zveze  Pajer-Gr egorči čl
Priznavamo vsakemu narodi/'pravi-co do lastnih šol, in sicer do najvišjih, ali Lahi so že sami dosti jasno izblebetali, d a jim ne narekuje zahteve p b 1 a-škem vseučilišču v Trstu toliko kulturna potreba, kolikor politični namen. Lahi se hočejo politično ojaCiti z laškim vseučiliščem v Trstu. Njihova akcija je naperjena ostro proti Slovencem in Hrvatom, Laški mladiči v Trstu na vseučilišču bi bili drzni laški politični agitatorji za Trst, Istro in Goriško. 'Mirnogredč omenjamo, da bi se postavilo tako gnjezdo v Trst v času, ko pošilja vlada vedno več vojaštva v naše dežele ob meje, da človek že ob vsakem drugem koraku v naši deželi zadene ob vojaka!!--------------
In take laške nakane podpirajo slovenski klerikalci!   '
To početje je skrajno protislovensko, skrajno izdajalsko.
Slepa strast je razjedla te ljudi tako, da privoljujeio Lahom, kar hočejo, pa Če pri xern Še toliko trpijo slovenski Interesi, samo da dobijo kake krone v svoje strankarske namene ter se tudi drugače pomaga dati duška njihovemu strankarskemu sovraštvu in spletkarjenju.
Nizko so padli ti ljudje, postali si> izdajalci svojega naroda. Na nobeno stran se ne ozirajo, tudi če so v navskrižju z vso ostalo slovensko javnostjo, tudi če se postavijo proti principom, katere postavlja sam dr. Šusteršič, samo da se jim umazano strankarsko zadosti — pa je pri njih vse prav in vse potrdijo, kar hočejo naši najzagrizenejši sovražniki Lahi! —
Obsodba za tako delo je le jedna. Mi srno jo že vsi izrekli.
Če je Vseslovenska Ljudska Stranka res le količkaj slovenska, mora spregovoriti vodstvo na to, kar so naklepali klerikalci v goriškem deželnem zboru, svojo ostro besedo; slovenska delegacija na Dunaju pa je tudi poklicana takoj zavzeti potrebno stališče proti goriškim klerikalnim Efijaltom!
Družba sv. Cirila in Metoda.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila iti Metoda v Gorici bo imela v nedeljo, dne 27. t. m. v hotelu pri »Zlatem Jelenu« svoj letni občni zbor. Začetek ob 2. uri popoldne. Prosi se obile udeležbe. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje občni zbor z istim dnevnim redom ob vsakterem številu članic.
Podružnica sv. C. in M. v Lokavcu sklicuje občni zbor dne 27. t. m. v občinski hiši ob 3 pop. Vabi se k obilni udeležbi.
Ob domačej zabavi 5./2. se je v Lokavcu nabralo za razprodano' pecivo K 6*10 k temu sta darovala g. Ign. Bolko in g. Al. Slokar še po I K g. J os. Slokar 20 v. skupno K 8'30.
Za družbo sv. C. in M. se je nabralo pri pevskem večeru »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici K 17.
Za družbo sv. Cirila in Metoda K 1'— pošilja g. Evgen Gorjan, c. kr. financ, nadstraž. v Červinjanu kot odgovor na »Girilmetodarijo«.           ;      ,
Iz Sv. Lucije. — Podružnici sv. Cirila in Metoda za baško: dolino se' sede-; žem pri Sv. Luciji je daroval 5 K gosp. Andr. Levpušček iz Loma, katere je zbral na pustni zabavi v Andrejačovi gostilni. Hvala! Ustanovnino po 20 K so plačali: gg. Ivan Štravs trgovec in restavrater v Podbrdu, Lucijan Kovačič poštar in Josip Rakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji. Z vso vnerno se je lotila dela za podružnico g. Rafaela Gomišček, učiteljica v Podbrdu. Čast ji!
Družba sv. Cirila in Metoda križana in kronana. — »Slovenec« jo je križal s svojo Girilmetodarijo, rodoljubni Slovenci pa ji pošiljajo srebrnih kron. Med drugimi je dal odgovor tudi g. Anton Muha v Lokvi s prispevkom 200 K v ohrambeni sklad. V Višnjeviku na Goriškem je nastalo delovanje v korist družbe sv. Cirila in Metoda vsled »Slovencevih« napadov živah-neje. G. Sirk je poslal 3 K, zbrala vesela družba v odgovor slovenskim izdajalcem. Te vrste odmevi na »Slovenčevo« Girilmetodarijo so najboljši. Hvala!
Družba sv. Cirila in Metoda ne ugaja »Rdečemt! Praporu«. Ne bili bi si mogli tega misliti, saj so deležni sadov družbenega delovanja posebno otroci delavcev, »R. P.« trdi, da je družba sv.. Cirila in Metoda bratovščina in d a s o dolžni člani opravljati gotove molitve. Resnično pa je, da je družba edino le šolska družba in od članov "se ne išče ničesar druzega, kakor le tisti gmotni prispevek, katerega donašati se je priglasil prostovoljno vsak član brez vsake druge obveznosti. Nadejamo se, da »R. P.« dotično notico resnici na ljubo popravi, saj se more o bistvu družbenih namenov prepričati, ako še ni docela poučen.
Domače vesti.
Goriški deželni zbor je bil z najvišjim odlokom dnč 20. t. trn odgoden.
Odlikovanje. - Naš rojak, cesarski svetnik gospod Rudolf Z a r 1 i, mnogoletni c. kr. ravnatelj pomožnih uradov pri deželni vladi v Ljubljani, je bil odlikovan o priliki svojega umirovljenja s častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje.
Tržaški igralci v Gorici. — V soboto 26. t. m. priredi slov. gledališče iz Trsta v »Trgovskem Domu« predstavo; in sicer burko »Nastavljena past«.
Deželnozborska volitev Iz slovenskih trgov bo, kakor čujemo, dnč 17. aprila t. 1.; event. ožja volitev 21. aprila.
Na občnem zboru moške podružnice družbe sv. C. in M. v Gorici se je sklenilo prirejati vsaki mesec družinske večere. Prvi tak večer se bo vršil meseca marca.
Imenovanja. — Za finančne komisarje v IX. čin. razredu so imenovani dosedanji prov. komisarji dr. J. Calcagni, Fr. Gabri-jelčič in koncipist dr. G. baron Albori. Za koncipiste v X. čin. razredu so imenovani dosedanji prov. koncipisti dr. F. Gregorič. H. Perne dr. Iv. Zon? in konc. praktikant dr. R. Milocco.
Možki in ženski zbor »Pevskega in glasbenega društva« ie prirsdil v soboto zvečer pri zlatem jelenu pevski večer. Občinstvu, ki je zasedlo vse prostore, je f vseskozi zanimivi vspored jako ugajal, posebno pa so ugajale slov. narodne pesmi. Nastopil je tudi društveni četvero-spev, ki je žel za svoje precizno izvajanje obilo pohvale.
Želeti je, da društvo prireja večkrat take večere, ker nudijo občinstvu res obilo zabave in pripomorejo k zboljšanju naših družabnih odnošajev.
Koncertna predstava (a la Ronacher) v hotelu pri Jelenu bo tri večere: danes, jutri in pojutrišnjem. Glej inserat!
Slovenski deželni poslanec dr. Ste-pančič na zborovanju »Lege« v Gorici dnč 20. februvarija 1910. ~- »Tako debeli prijatelji smo z laškimi liberalci, »fajn« gospodje so dr. Pinavčig, dr. Venier, Bom-big itd., trdno smo držali skupaj v deželnem zboru — kaj ko bi šel na zborovanje »Lege« pokazat se zaveznika med zavezniki.« Tako se je ugibal, zvezni vrag gaje premotil in šel je doktor juris, deželno-sodni svetnik, deželni poslanec in odbornik, državni poslanec in spe, Slovenec Hinko Stepančič na zborovanje »Lege« v mestno palačo. Sam Slovenec med Lahi! In kakšni Lahi prihajajo na taka zborovanja! Najbolj zagrizeni naši sovražniki, ki bi najrajši s koli pobili \ ,<e Slovence; irredentovci, ki škilijo čez mejo. Malo čudno mu je bilo pri srcu. Tako ljubeznivi in zvesti zavezniki v deželnem zboru ga tu še pogledali niso, drugi so zijali s sre-pimi pogledi na odlično slovensko ličnost, kar se je začul iz srede mnogoštevilnih zborovalcev glas: »Gospodje, tukaj med n a m i s e n a h a j a neki slovenski deželni poslanec klerikalne stranke«; na to pa je za-orilo po dvorani: »Ven z vsiljivcem! Ven s »ščavi«! In odlična slovenska ličnost je zletela iz dvorane. Sedaj bled, sedaj rdeč, stisnjenega srca je letel ven, sam ni vedel, kako in kaj! Tema se mu je delala pred očmi pa se mu je zopet posvetilo, da je
gledal že Hallevevo repatico.....sam ni
vedel, kako je prišel domov. — »O ti grdi nehvaležneži« je vsklikal ven vrženi Stepančič.
»Corriere«, ki drugače tako hvali slovenske klerikalne poslance, je oštel Ste-pančiča prav pošteno: »Vsiljivec, nepričakovan in nezaželjeni gost«...... »Kaj
ga je pravzaprav napotilo, da je prišel na zborovanje: Da bi izzival? Ne. To spri-čuje njegov odhod. Morda ker ne razpolaga z zdravo razsodnostjo in zdravo č 1 o v e š k o p a in e t-jo (senso comune). Morda (pravi »Corriere«), ali to je v nasprotju z njegovim |, socialnim stališčem. Potem pa mu svetuje, naj se v bodoče nič več ne prikaže na takih zborovanjih. (Samo v deželnem zboru sme biti ponižen privesek laških liberalcev.)
Velikanski krohot je nastal med Slovenci v Gorici, ko se je raznesla vest, kako so Stepančiča ven vrgli z zborovanja »Lege«. Smejali so s»e ljudje in se še smejejo. Kakšne opazke je slišati na njegov naslov! Revež! In vendar je hotel hoditi le dalje po oni poti, na katero ga je pripeljal v dež. zboru dr. Gregorčič!-------
»Ščavo« so mu klicali na zborovanju. »ŠČavo« mu brenči po ušesih. Naj mu brenči še dolgo!
Revolver sta imela po rokah v Mirmi dva mladeniča. Pri tem se je zgodila nesreča. Revolver se je sprožil in jeden mladeničev je nevarno zadet. Nahaja se v goriški bolnišnici.
Zopet pretep med meščani in vojaki.
— V noči na ponedeljek je prišlo zopet do pretepa na Stolnem trgu v Gorici, in sicer okoli kavarne Armonia, kjer je bil zaboden laški delavec Mareschi. Kako je nastal pravzaprav pretep, najbrže zopet ne bo mogoče dognati, kakor zadnjič. .Vojaki 47. pešpolka so ranili in pobodli več ljudij, med temi nevarneje delavca Ivana Perjona- in ^ntotja ^rpi^^star^ST^oziro-J ma 36 let, katera^e^afiiajaia* s%#aj TITolTf nišnici. Kavarni »Armonia« so razbili vse šipe. — Kdaj nehajo ti večni pretepi?
Podaljšanje Vipavske železnice. — 20. t. m. je bil v Št. Vidu shod. županov vipavskih¦« občin' na**kranjski strani, ter postojnskih in senožeških. Sprejela se je resolucija: V i p a v s k a ž e le z n i ca naj se zveze ženo točko projekto-vane proge Postojna-Št a n,j e I, če le mogoče z Razdrtim.
Socialni demokratje so otvorili v nedeljo v ulici Treh kraljev svoje nove društvene prostore. Tem poYodom so priredili javen shod,, ki je bil silno buren. ¦— Predsedoval je Petejan, govorili so Lah Tuntar, dr. Turna in imenom Mazzinian-cev Fr. Spazzapan. Sprejeli so se in skregali. Mazzinianci nastopajo proti soc. demokratom radi mednarodnosti ter zahtevajo narodnost na prvem mestu. Padale so ostre besede in rdečkar Tuntar je na zadnje razžalil surovo Spazzapana in udaril laškega študenta Bbnnesa. Bila je prava rdeča vojska. Med čisto navadne pocestne pretepače je-zašel visoki gospod dr. Turna.
Vprašanje: »Ali je onorevole Stepan-cig, obiskovalec Leginega zborovanja, torej družbe, ki hoče nas raznaroditi, še predsednik Slovenske Čitalnice v Gorici, tega starega slovenskega društva z znamenito zgodovino»?!?
Kranjski klerikalci v zvezi z Nemci. — Zveza med njimi se je zopet enkrat pokazala v kranjski trgovsko-obrtni zbornici. Pri volitvah zastopnika zbornice v deželno pridobninsko komisijo je dobil Slovenec Ivan Knez 12 glasov, to so glasovi naprednih svetovalcev, 8 pa znani nemški odvetnik dr. Ambroschitz; za tega je glasovalo 5 s 1 o ve n s k i h klerikalcev in 3 Nemci! Sveti možje slovenski so glasovali rajši za nemškega protestanta kakor pa za slov. naprednjaka. — Čedne zveze! Na Kranjskem z Nemci, na Oo-riškenf t Lahi. — Lepa S l o v e n s k a Ljudska stranka!
Kdor želi kupiti na Koroškem gostilniška, industrijska podjetja, lesne trgovine itd. naj se obrne po podatke na naslov: Ante Beg, potov, učitelj v Ljubljani. V nekem trgu sta na proda; dve gostilni, ena z mesarijo, druga z obširnim gospodarstvom, posebno pripravna za lesnega trgovca. Kupiti je tudi gostilno v Celovcu, kjer so Slovenci brez zbirališča, nadalje veliko graščinsko posestvo na Spod. Koroškem.
Štokelj; tajnikom Ant. Makovec. Odborniki so: Fran Cink, Milan Trpin, Fran Mo-žina, Franc Ličen in Ant. Pečenkd. Vsi ti so sami mladi fantje, kakor tudi ostali udje, J izvzemši par možakov. Dasi imamo v Br-jah več društev, tako da ga skoro ni mo-žkega ne ženske, mladega ne starega, ki bi ne bil član tega ali onega, vendar gre temu društvu, kije bilo prvo med narni, skoro največja hvala, da stojimo Brejci 1ie^aKo'Višje'^a1rpr pred petnajstimi leti. — In če pomislimo, koliko je prestalo to društvo,' kolikokrat so ntu nasprotniki že odzvonili, — da je pa, še danes tako čilo in zdravo V nadepolnem vodstvu, nas pač mora navdajati veselje. Društvo ima svojo zastavo in precejšno knjižnico, (za 1. 1909 ¦je izposodilo 190 knjig) ter je naročeno na : več časopisov.
Mladina čita rada, ker ve, da potrebuje kmečko ljudstvo več znanja in izobrazbe, kakor malokateri drugi stan. Novoizvoljenemu odboru kličem: Živeli v delu za napredek omiko in svobodo! Domačin.
I. redni občni zbor »Primorske So-kolske 2upe« se bo vršil v nedeljo dne 27. svečana t. I. v O o r i c i ob 10. uri dopoldne v prostorih hotela Pri zlatem jelenu.
Dnevni red: L Nagovor staroste, 2. poročilo načelnika, 3. poročilo tajnika, 4. poročilo blagajnika, 5. določitev župnega prispevka za leto 1910, 6. predlog župnega vaditeljskega zbora o osnovanju fonda za podporo vaditeljem, 7. volitev: a) sta* roste, b) L podstaroste, c) 2. podstarostel č) načelnika, d) tajnika, e) blagajnika, i) 3 pregledovalcev računov, g) 5. članov v izobraževalni odsek, B. slučajnosti.
V slučaju, da ni dobilo kako bratsko društvo vabila, naj se takoj obrne na predsedstvo.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Zarja« na Ajševici je imelo 20. t. m. I. redni občsrf zbor. Udeležba s strani društvenikov je bila velika. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Rudolf Komel, Ajševica, predsednik; Vinko Štrukelj, Ozeljan, podpredsednik; Mirko Špacapan, Ozeljan, tajnik; Peter. Štrukelj, Ajševica, tajnikov namestnik; Fran Batjel, Gorica, blagajnik; Ciril Rijavcc, Šempas, blagajnikov namestnik; Josip Savor, Ajševica, rednik; Fran Čubej, Ajševica, podrednik; Cej Engelbert in Jožef Škarubot pregledovalca računov. — Društvo napravi prve dni junija cestno dirko in sicer iz Ajdovščine do Ajševice združeno z ljudsko veselico.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici uljudno vabi vse *gg. odbornike k od-borovi seji, katera se bo vršila v soboto dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.                     '
Iveza narodnih društev.
Bralno in pevsko društvo »Dneva žar« v Kazljah bo imelo v nedeljo, 27. t. m. ob 3!/a uri popoldne v društvenem prostoru svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Z Brji. — Naše staro bralno in pevsko društvo je imelo te dni svoj redni občni zbor. Po kratkem pozdravu predsednika so se vršile volitve. Predsednikom je bil voljen mladenič Josip Čebron; podpredsednikom Ignacij Cink; blagajnikom Fran
Triiviks-ibrtai in goipolartki vtsti.
Vinorejci, pozor! — Letos marsika-* tero vino porujavi, zato je prav lahko mogoče, da se Vam bo ponujalo kako sredstvo za čiščenje vina, ne da bi ponudnik navedel ime in vir tega sredstva. Ker ni izključeno, da bi s porabo kakšnega takega prahu prav lahko prišli v navskrižje z vinskim zakonom, zato Vas opozarjamo na to in kličemo: Bodite previdni!
Odlikovanje. — Na obrtno-kmetijski razstavi v Rimu, ki se je vršila te dni, je bil odlikovan z zlato svetinjo naš rojak g. Andrej F a j t, pekovski mojster v Gorici.
Radijobrzojaven promet v Puli. V smislu iskrobrzojavnega dogovora in dodatka s klepnirn zapisnikom obelodanjenim v drž. zak. XVII. pod št. 36 z dne 11. marca 1909 je prevzela postaja v Puli 20. dnem februarja 1910 tudi javen radijobrzojaven promet. Kot posredovalno mesto med imenovano obrežno postajo in na suhem ležečimi brzojavnimi uradi, bode obratoval c. kr. poštni in brzojavni u-rad Pola L
Obržna pristojbina za iskrobrzojavke in iz Pule-obrežna postaja znaša 60 st. od besede brez določene najnižje pristojbine.
Krovno pristojbino, katero se bode iztirjalo poleg obrežne pristojbine in poleg navadnih pristojbin za odpravo na progah brzojavnega omrežja, in katera je* na pojedinih Iadijah različna, je razvideti iz 2. oddelka, stran 30-85, predel 11, mednarodnega seznama iskrobrzojavnih postaj.
Naslov na ploveče ladije opremljenih iskrobrzojavk mora biti kolikor možno natančen. Isti mora obsegati: a) ime prejemnika z morebitnim spopolnilnim pri-stavkom; b) ime ladije, kakor je sprejeto v seznam, s pristavkom nacijonalitete in v slučaju jednakosti imen, tudi razlikovalnega znamenja po mednarodni signalni knjigi; c) ime obrežne postaje, kakor je navedeno v seznamu.
Nedopustne so brzojavke s predpla-čanim odgovorom, brzojavne poštne nakaznice, brzojavke s ponavljanjem, brzojavke s potrdilom prejema, brzojavke ki , naj   se zapošiljajo, pristojbini podvržene
notice, razven ako se nanašajo edino na prenos po progah brzojavnega omrežja; iMijne brzojavke izvzemši' odpremo po progah brzojavnega omrežja na podlagi predpisov mednarodnega brzojavnega o-pravilnika in slednjič pos posebnih slih in potom pošte dostavljajoče se brzojavke. Znižanje petrolejskih cen. — V Tu-stanovici v Galiciji so odkrili nov petro-lejski,izvirek.iz^,tega jzvirka se bo dobivalo na mesec okoli 800 cistern petroleja. Vsled tega občuti tržišče surovega petroleja močan pritisk in cene petroleja so z malimi razlikami znižane na K 2.48.
Zlato v Transvaalu. — V preteklem mesecu so izkopali v transvaalskih rudnikih 579.743 une zlata v vrednosti 2,462.591 lir šterl. Meseca januvarja je bilo zlata za 4000 une manj.                       |
Razpis daril. — Govedoreja postaja od,leta do leta važnejša. V naši deželi nam je ona vir znamenitih dohodkov, ta-konda Jo lahko vštevamo med najboljše panoge svojega kmetijskega gospodarstva. — Uporabljaje denarno pomoč, ki jo je dovolilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo v pospeševanje naše govedoreje in prešičjereje, sklenil je deželni odber na podlagi prog ?mia, ki je bil ustanovljen dogovorno z odposlanci visoke vlade in tukajšnjih kmetijskih društev, pospeševati tekmovanje med kmetovalci, malimi posestniki in koloni in objavlja v ta namen sledeče razpise daril:
I.  Razpis za dobro vodstvo in oskrbovanje postaj za s p u-š č a n j e bikov in postaj za o s v e-že n j e k r v i. — Za ta razpis so določena sledeča darila: Za srednjeo zemlje 2 darili po 100 K, 4 darila po 50 K, 4 darila po 25 K. Za planinsko ozemlje 2 darili po H)0 K, 6 daril po 50 K, 4 darila po 25 K. Za ta darila se morejo potezati voditelji postnj za spuščanje bikov v obče in pa voditelji postaj za osveženje krvi. Pri podeljevanju daril se bode upoštevalo: a) število bikov plemenjakov; b) oskrbovanje hleva in. pritiklin; d) vodstvo zapiska o spuščanju.
II.   Razpis darii za gradbe, prezidave in uredbe hlev o v. — Za ta razpis so določena naslednja darila: Za srednje ozemlje I darilo po 500 K, 3 darila po 200 K,* 4 darila po 100 K. Za planinsko ozemije l darilo po 500 K, 1 darilo po 200 K, 3 darila po 100 K. Za ta darila se morejo potezati mali posestniki, ki dokažejo, da so tekom leta zgradili, prezidali ali uredili hlevska poslopja, ki po svojej prostornosti odgovarjajo potrebam doti.čne kmetije in so tudi v zdravstvenem in gospodarskem oziru povoljna. Deželni odbor pa ne podeli samo daril, ampak je pripravljen preskrbeti prosilcem te vrste.tudi načrte in pouke, po katerih naj se ravnajo.
III.  Razpis za zgradbo gnojišč in za pravilno r a v n a n j e z g n o j e m. — V to svrho se določijo sledeča darila: Za srednje ozemjje 1 darilo po 100 K, 5 daril po 50 K, 6 daril po 25 K. Za planinsko ozemlje 1 darilo po 100 K, 5 daril po 50 K, 6 daril po 25 K. Za ta darila se morejo potezati vsi mali posestniki in koloni. Pri podeljevanju daril se bode upošteval sistem, po katerem so napravljena gnojišča, ali so ograjena z zidom, cementom, ali samo z zemljo; ali je preskrbljeno za odtok gnojnice v posto.:o zgrajeno jamo. Upoštevalo se bode tudi to, ali je gnojišče na primernem mestu in kako se hrani in oskrbuje hlevski gnoj itd.
IV. Razpis daril v prilog planinskemu ozemlju za izboljšanje planin, zavetišč, stanov, poti, i^pajališč itd. — Za ta darila se lahko oglasijo vsi planšarji. Dotič-nhn izboljšavam so odmenjena sledeča darila: 2 darili po 400 kron, 4 darila pO 200 kron, 2 darili po 100 kron. Prosilci naj podajo svoje vloge po dotičnih županstvih deželnemu odboru in naj navedejo v njih podrobno vse one izboljšave, ki so jih že naredili, ali ki jih nameravajo še narediti.
Ravnaje se po predpisih in navodilih c. kr. ministerstva za poljedelstvo glede izbolšanja prešičjereje, oskrbovanja plemenskih postaj in prešičjih hlevov, razpisuje deželni odbor za celo deželo sledeča darila: 3 darila po 100 kron, 3 darila,,po 50 kron, 6 daril po 25 kron.
Brezplačno zalaganje, postaj za plemenite v, prešičeV z m r j a s c i n e m § k e p o ž I a t ni ene pa-
sme in brezplačno podeljevanj e ,pl eiri en s k ih sv i n j * 'rtfte-' pa-š m e. — V namen,'da se udomači v deželi požlahtnjena nemška prešičja pasma; ki je na jako dobrem glasu, razpisuje deželni odbor naročbo na brezplačno podelitev 24 plemenjakov in sicer \2' mrjascev in 12 svinj 2 do 4 mesečnih. Te žival! se podeie po posebnih pogojih, ki se v isvojem času objavijo. Prošnje za podelitev vseh zgo-rej označenih daril je predložiti po dotiČ-.nih županstvih deželnemu odboru do dne 31. marca t. I. Darila se podeie tekom leta 1910. Kolikor za prisojanje zgorej označenih daril, toliko za brezplačno podeije^ vanje prešičjih plemenjakov, ustanovi deželni odbor posebne komisije, katerim poveri nabiranje potrebnih podatkov, na podlagi katerih se bode konečno sodilo.
Izvoz primorskih vin v daljne kraje. Tržaški trgovinski muzej je sklical za 27. t. m. enketo, na kateri se bo razpravljalo o izvozu vina v prekmorske dežele, posebno v severno in južno Ameriko,
Avstrijski vinarski kongres. ~ Letos se bo vršil od 5. do 10. septembra na Dunaju VIII, vinarski kongres. Istočasno se otvori tudi mednarodna razstava, na kateri bode razstavljeno vinogradsko in kle-tarsko orodje, stroji, učila in drugi v ti stroki spadajoči predmeti. Razstava bo v prostorih »Vrtnarskega društva«.
Kongres in razstava bo istočasno, ko bo otvorjena na Dunaju tudi lovska razstava. Nadejati se je toraj, da bo vsled tega udeležba obilna, zato priporočamo prav toplo vsem onim, ki se pečajo z izdelovanjem vinogradskega in ktetarskega orodja in strojev in raznih vinogradskih potrebščin, naj se udeleže na vsak način te razstave. Ker je bila že lansko leto državna vinska poskušnja in ker ni bila zadnja trgatev nič posebnega zato se vinske poskušnje ne priredi. Kdor misli kaj poslati na to razstavo, naj se zglasi pri »Odboru za VIII. vinarski kongres na Dunaju 1910.«
Politični pregled.
Ustava za Bosno je bila proglašena slovesno 20. t. m.
Trgovska pogodba s Srbijo. — Me-rodajni krogi v Belemgradu računajo sigurno na to, da začno prihodnji mesec na Dunaju dogovori glede" sklepanja trgovske pogodbe med Avstrijo in Srbijo. Srbski minister Milovanovič se je mudil v ta namen na povratku iz Berolina pri grofu Aehrentalu,
Razne vesti.
Avgust Bebel, znani voditelj nemške socialne demokracije, praznuje danes svojo 70-Ietnico.
V Kranjski gori se je podrlo vsled silnega snega na strehi sodnijsko poslopje.
(Dalje na četrti strani.)
Št, 350.
natečaj.
V gradišcanskera šolskem okraju se razpisuje v stalno nameščenje s 1. septembrom 1910 mesto nadučitelja-voditelja dvofazredne ljudske šole v Devinu.
S lo službo spojeni prejemki so določeni v §§ %' 6"in 8 postave z dne 14, januarja 1906, dež. zak. št. 10.
Prosilci za razpisano- meslo naj vlože z vsemi spričevali, imsnovaluimi dekreti in z dekreti o podeljenih jim,pel-letninah opremljene prošnje najpozneje . do 19. marca 1.1. uradnim polom pii podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svelu. Prepozno došle ali v - gornjem roku nepopolno opremljene prošnjo se ne bodo vpoštevalc (§ 4.1. c.)   .
C, ki?, okrajni SolskL sv0t
v Gradišču,M, februarja 1910. Predsednik; Schneider m. p.,,
Mednarodni poljski kongres se vrši začetkom, raaja t. 1. v Washmgtonu. Udeležijo se ga Poljaki iz vseh delov razdeljene Poljske in zastopniki poljskih izseljencev ter bodo obravnavali' vsa politična, narodna in kulturna vprašanja .poljska. To posvetovanje bo važno, ker je nemški državni kancelar Bethmann Hol-lweg proglasil, da bo vlada nadaljevala protipoljsko politiko. Oholnost in surovost Prusakov ne pozna že nobenih mej!
V Celovcu so nastanili pred tremi tedni mladega moža kot zdravnika v deželni bolnišnici. Sedaj se.je izkazalo, da je ponaredil ta »zdravnik« svoja izpričevala, da sploh nima nobenega zdravniškega znanja. Ljudstvo je zelo razburjeno, ker so bili bolniki izročeni tri dni takemu »zdravniku«.
Tatvina slik v Veroni. — V veron-l skem muzeju so neznani tatovi ob belem dnevu med časom, ko je bil muzej odprt za občinstvo, pokradli 12 dragocenih slik znamenitih italijanskih mojstrov. To je že tretja tatvina dragocenih slik v najkrajšem času.
Potres, in sicer še precej hud, so čutili na južnem Angleškem in sicer posebno v "VValesu.
Zopet dijak samomorilec. — V Opavi v Šleziji se je ustrelil petošolec R. Abendroth, ker je dobil iz matematike nezadosten red.
Iz ljubosumnosti. — V Parizu so zaprli farmacevta Parata radi oropanja prostosti. Parat ljubi namreč tako strastno svojo ženo, mater petih otrok, da jo je skrival pred slehernim človekom. Da se ni zganila iz hiše, jo je vkoval v železne verige. Pri rojstvu zadnjega otroka ni poklical ne zdravnika in ne babice. Žena je grozno trpela vsled moževe ljubosumnosti.
Potres na Kreti. — 14 sekund je.trajal potres na Kreti; podrl je v mestu Ka-neji visok stolp minareta, ki je zmečkal pod sabo celo mošejo. Šest ljudi je ubitih.
Plaz na Bavarskem. — V bavarskih Alpah se je utrgal blizu Schlehdorfa plaz, ki je pokril 6 delavcev. Trije so bili na mestu mrtvi.
Ženska kandidatka. — Pri prihodnjih volitvah na Francoskem nastopi kot samostojni kandidat tudi Marguerite Du-rand. Kot zvestega Čuvaja ima pri sebi leva, kateremu je dala ime »tiger«. Ona se noče boriti, kakor se je izrazila proti prvenstvu moža, pač pa hoče priboriti ženskam vse one poklice, katere lahko izvršujejo ženske z znanostjo in dostojnostjo. Kot kandidatke nastopita tudi še Hu-bertine Auclere in Nellv Roussel, zadnja je izborna govornica. Katera pa ni?
Nov trust v Ameriki. — Sedaj ko se še vse bori proti trustu mesarjev, je nastal kar čez noč v New-Yorku nov trflst pekov. Vsi peki so se združili v družbo s kapitalom 80 milijonov kron. Proti trustu mesarjev se bore Amerikanci z <vso žila-vostjo in že delj časa ne jedo mesa; sedaj bodo morali bojkotirati še kruh. Kaj bodo jedli? Reveži!
Lov na tatove. — V Koloniji na Nemškem je opazila neka dekla tatove pri delu v hiši. Zavpila je, tatovi so pobegnili, ljudstvo za njimi; tatovi so streljali in ranili dva gospoda. Slednjič jih je policija vendar le vlovila.
Umor v gozdu. — Blizu Dolgevasi na Češkem je umoril 24 letni delavec Wa-niek 21 letno krasno prodajalko Ano Pfei-fer in jo oropa!. Ko so delavca prijeli, ga je hotela nebrojna množica obesiti.
Rop v poštnem vlaku. — Biizu Jeka-terinoslava so napadli neznani roparji v poštnem vlaku denarniČarja akcijske družbe HripaČa in mu vzeli 11.000 rubljev. Pri pretepu je bil ubit en ropar.
Smodnik eksplodiral v Kaliforniji. — Smodnišnica v San Lorenzo je eksplodirala. 20 uslužbencev se pogreša.
Ruski dvorni zdravnik, dr. Botkins, se je zastrupil, ker je napačno sodil zadnjo bolezen carice, vsled česar jo je tudi na-. pačno zdravil. To mu je omajalo stališče na dvoru.
Gledališče na morju. — Angleško-amerikanski gledališčni menager Charles frohtnan, • ki ima vse polno gledatiščnih družb pod sabo na Angleškem in v Ameriki, je napravil pogodbo s parobrodno družbo Cunard Line, po kateri bodo smele njegove gledališke družbe igrati na la-diji proti* vstopnini drame, opere in ope-
rete. Na ladiji »Mauretanija« bi morala biti prva.taka predstava, ki je pa morala odpasti, ker so zbolele vse igralke na morski bolezni.
Samomor mlade Američanke. — Miss Agnes Elkins iz ugledne rodbine se je ustrelila v nekem hotelu v Kingstonu toda ne smrtno; zdravniki jo upajo rešiti. V pismu je pisala: »Sita sem življenja, nimam ne doma, ne prijateljske duše!« — Elkins je 25 let stara in pred nedavnim časom sta ji umrla oče in mati.
Zopet dijaški samomor. — Blizu Znai-ma se je vrgel 17 letni reaiee Kari Fritsch na tir ravno, ko je imel priti vlak. Strojevodja ga je sicer opazil, toda vlaka ni mogel več vstaviti in ta je odrezal realcu glavo in roko proč. Samomoru je bilo u-zrok: slabo spričevalo.
V Merami na Tirolskem bo redil premožen posestnik, ki je preživel polovico svojega življenja v Egiptu in v južniAf-riki noje. Po njegovem mnenju je metansko podnebje ugodno za noje-rejo.
Zopet nesreča na morju. — Blizu Švedske sta trčila parnika »Konigsberg« in »Dresden«. Oba sta bila manj ali več poškodovana. V perzijskem zalivu so se potopili trije parniki. Nad 200 oseb je utonilo. Ceb moštvo in družina kapitana so našli smrt v valovih. Na parniku »Jeanne d'Are« se je unel celuloid. Kapitan in en mornar sta zgorela. Ladija tudi. Drugi so se rešili.
Zanimivo predavanje. — V turinskem gledališču je predaval abniški vojvoda o svojem lanskoletnem izletu na najvišje gorovje na svetu. S tremi prijatelji, osmimi vodniki je bil na marsikaterem visokem vrhu in glede višočine je dosegel rekord, bil je namreč na gori Karakoram (7493 m), tako visoko še ni bil prej nobeden.
Carnegie, jekleni kralj in znani milijonar v Ameriki, namerava zapustiti svojo domovino za vedno in se naseliti na Angleškem, kd so začele davčne oblasti pritiskati tudi milijonarje, naj plačajo dohodninski davek od celega premoženja. Tega pa Carnegie noče storit!.
Mali oglasi.
Hajmanjša pristojbina stane «0 v i a. Ako Je oglas ob:etneJSi se raCona za vsako besedo 3 vin. HajpripravneJSe inseriranje sa trgovce in obrtnike.
Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorieij katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne poxna, ker nikjer ne inaerirnja. Skoda ni majhna.
Krojaikega pomočnika $pl™.-.«**A™
Golob, kroj. mojster
proatotdkom se- produ za K 70'— Obrniti so je v Pevmo št. 2.   .
Hdtel             M
»Pri, zlatem jelenu -
Rojaki, izpolniijte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe so. C. in. m.!
Delika lourneč
Caruso in (Ms
22., 23. in 24.
(afži Ronacher).
I   Sodelovali  bodo samo umetniki prvega reda,
[   Začetek   «1»  8.   uri   as večer.
Vstopnina: I. razred 2 kroni, II razred 1 krono.
"*HI
Ealoše moške, ženske in Otroško. Poprava galoš.
Gamaše usakourslne; izdeluje se gamaše tudi po meri.             i
najboljše gumice zapete.
J. Orufovka,
Gorica, Gosposka ulica 3.
Trgovina
z jedilnim in kolonijalnim blagom
proda se takoj.
Ista se nahajau sredini mesta. 1             Ugodni pogoji.
Natančneje seJssvč v upravulštvo Miišejlsi lista.
Sans souci
najboljša tuzemska zjamka napravljena po francoskem načina.
Grafu1 ciront, Carte iTflr, Asti
spumaitte.
Gennaro Ossoinacfc — Reka
odlikovana klet šampanjca. Ceniki na zahtevo gratls.
Or. Ruggero Kurner,
kfrurgični zdraunih,  biuši asistent'na
c. kr. kliniki geneolegije  in ostetrike
u Gradcu.
Specialist za žeite tolezui.
Ordinira od 10.-11.  predpoldne in od 3.-4. popoldne.
Tekališče Frana Josipa šfev. 6.
(blizu lekarne Kttroe ).
Ko zdaj /e vsak po zraku Ida,  . bodočnost, zračna se obela, le vsak »OHO* naj s>i prispogji, riti mu m« ho pretežka noga. Kdor pa no mam pod ndm, po zemlji rabi naj
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom
(V lastni h!il, Gosposka ulica 41. 7, I. nadstr.) — Taleton it. 79.
RaCan poitne hranilnice Štev. 937.315.
Ns občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo:
Hranilna vloga se obrestujejo pc 41/, L. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6 %.
Stanje 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693.201-—. — Reservni zaklad: 90.23005. — Vrednost hiš: 111.755-23.
GORICA.                             GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu'1.
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — točarna z običajnimi gostilniškimi cenami za jddi in pijače. — Domača in tuja vina* — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. —- Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
i
J. Medved, Gorica
Tekališče, Josipa Verdi it. 32.
Dober krompir
prve vrste ima  rja  prodaj
Jakob Belec
Otok, p. Radovljica Gorenjsko.
SUKNO
in modno blagu za obleke
priporoča firma
Karel Kocian .H5ES
V Humpolcu na Čstkem.
Tvorni*",ke cene.
Vzorci franka.