Iftltlfl)^ '^SS**** vpri lerikanci so potopili Japoncem i ladij v bojih pri Solomonih Pianci so izgubili dve lahki križarki in šest rušil-cev. Bitka je divjala od zadnjega petka. Japonsko ladjevje je pobegnilo proti severu. Amerikanci imajo v oblasti vse okrožje Solomonskih otokov. |v tem boju je bil ubit ameriški admiral gallaghan [Washington, 16. nov. - Mornariško poveljstvo P o sijajni zmagi ameriške bojne mornarice ?Ponci pri Solomonskem otočju. Amerikanci Japoncem 23 ladij in jim poškodovali na-p1 8edem. , eriška mornarica, kateri so pomagala bojna letala, je uda-?feponsko ladjevje, ki je hotelo izkrcati ojačenja na Solo-j*j'otočje. Tri dni in tri noči je trajala ta strahovita pomor-Amerikanci so potopili v tej bitki Japoncem eno bojno 'tr> težke križarke, dve lahki križarki, pet rušilcev, osem Jftt>ih ladij, natrpanih z vojaštvom. Dalje so poškodovali O®. Štiri transportne ladje ob Guadalcanalu, eno bojno ladjo in šest rušilcev. To sijajno zmago so Amerikanci dosegli z izgubo dveh lahkih križark in šest rušilcev. Ameriška letala, ki so bila na patrulji 15. novembra poročajo, da so zapazila japonsko bojno ladjevje, kako je bežalo proti severu z bojnega pozorišča. Ob -Swiemonik j-e- »daj popolnoma mirno. Da bo prišlo do odločilne bitke za Guadalcanal in druge stra-tegične otoke v Solomonih, se je vedelo že v začetku meseca. Zračne patrulje so namreč poročale, da se zbirajo japonske bojne ladje, transporti in tovorne ladje severno od Solomonskega otočja. Bilo je v teh bojih, ko je našel smrt ameriški admiral J. Gal-laghan, ki je bil svoječasno mornariški pribočnik predsedniku Rooseveltu. Japonci, ki niso pričakovali takega odpora, so bili tako zmešani, da sta tekom boja dve japonski ladijski edinici streljali druga na drugo. Kmalu potem so Japonci prenehali s streljanjem in se umaknili. Na licu mesta so pa ostale poškodovane japonske ladje, katere so potem ameriški bombniki sesuli. Guadalcanal je zdaj popolnoma v oblasti ameriških marinov in vse vodovje okrog Solomonov je v naših rokah, trdi najnovejše poročilo. * Pearl Harbor, 16. nov. — Adr miral Nimitz, poveljnik ameriškega ladjevja na Pacifiku je izjavil, da so izgubili Japonci v tej bitki za Solomone poleg 23 ladij tudi od 20,000 do 40,000 mož. Ameriška bojna sila ima dozdaj 48,956 izgub Washington.—Urad za vojne informacije, poroča, da imajo ameriške bojne sile dozdaj 48,-956 izgub v moštvu. V tem številu so všteti ubiti, ranjeni, uje ti in pogrešani v armadi, mor narici in marinih in obrežni straži. Največ jih štejejo pogrešanih na Filipinih in na Javi in sodi se, da so v vojnem ujetništvu na Japonskem. Armada šteje sledeče izgube: ubitih 1,069, ranjenih 1,131, ujetih 161, pogrešanih 29,669. Od 1,531 ranjenih se jih je vrnilo v službo že 552. Mornarica: 3,854 mrtvih, 1,190 ranjenih, 7,972 pogrešanih. Marini: mrtvih 734, ranjenih 703, pogrešanih 1,900. Obrežna straža: 37 mrtvih, 11 ranjenih, 126 pogrešanih. Blitzkrieg nazaj Nemška č a s n i kar ska agencija, DNBt je poročala na radiju, da se osmi angleški armadi kljub vsemu prizadevanju ni posrečilo dote-či Rommeilove armade v Libiji. Nemška in italijanska vozila so tako hitra, pravijo Nemci, da jih nihče ne vja-me. Torej so Nemci pravi tiči v blitzkriegu naprej in nazaj. jaka, ki ju mora naglo odpeljati v bližnje mesto. Odprl je vrata in pokazal na vojaka, ki sta trdno spala. Lastnik gazolinske postaje se je spoštljivo odkril pri pogledu na "mrtva" vojaka, potem pa naglo napolnil tank do vrha z ga-zolinom. Zopet doma Poznani slovenski trgovec Frank Vesel iz 787 E. 185. St. se je vrnil iz bolnišnice in je zdaj doma pod zdravniško oskrbo. Prijatelji ga lahko obiščejo. VESTI IZ SLOVENIJE Med mnogimi drugimi mestnimi zemljišči je bila letos tudi vsem Ljubljančanom ljuba Zvezda spremenjena v vrt ter spomladi z a s a jena predvsem s krompirjem. Podžupan comm. dr. Salvator Tranchida si je v četrtek zjutraj ogledal kopanje krompirja ter z velikim zadovoljstvom poslušal poročilo vodstva mestne vrtnarije. * * * V Selcih pri škofji Loki so te dni pokopali župana Benedika Franca, daleč naokrog znanega Žagarja in mlinarja, ki je padel od krogle komunističnega morilca. Na grobu se je od župana poslovni okrožni vodja; ki je poudarjal, da je bil pokojni Bene-dik prvi skupinski vodja Koroške domovinske zveze v Selcih, a ko je bila v kraju ustanovljena stranka, tudi njen organizacijski vodja. Bil je zgled političnega vodje tako po svojem delu kakor po svojem nacionalno-soci-alističnem življenju. --O- Nov grob Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu Joseph Crnkovič, star 79 let, stanujoč na 15003 Sylvia Ave. Doma je bil iz Hernitice na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 87 leti. Tukaj zapušča sina Josipa, sinaho Josephine, vnuka in 3 vnukinje. Bil je član društva Sloboda št. 225 HBZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Pucel je bil izvoljen v načrtno komisijo V reorganizirano mestno načrtno komisijo je bil izvoljen councilman 10. varde, Edward L. Pucel. To bo prvi mestni odbornik, ki bo dejansko deloval z načrtno komisijo, ki so jo volivci odobrili 3. novembra. Mestna zbornica je tudi sprejela priporočilo župana Lauscheta, da se predloži pri izrednih vo litvah davčni predlog v višini 1.3. Zbornica je zahtevala 1.5 tisočink davka, čemer je odločno nasprotoval župan Lausche [Registracija za gazolinske karte prične jutri Jutri, v četrtek in petek bo v višjih šolah registracija za gazolinske karte "A." Vsak voznik avta mora dobiti to karto. Izpolni naj tozadevno listino doma in naj gre v označeno višjo šolo po karto. Ako misli, da s to karto ne bo dobil dovolj gazolina (za 240 milj na mesec), lahko zaprosi za karto B in C in sicer naj vpra'ša za tako listino, ko se bo šel registrirat za karto A. Prošnjo za karte B ali C bo moral pa vložiti pri odboru za racioniranje v svojem okrožju od 21. novembra yaprej. Odredba za merjenje gazolina bo stopila v veljavo 1. decembra ob 12:01 zj.utraj. -o-~- Vrnitev iz bolnišnice Iz St. John bolnišnice se je vrnila Mrs. Zabivnik, stanujoča na 4568 W. 57. St. Seda j se rfattHjtf pod domačo oskrbo in prijateljice jo lahko obiščejo. Njih dom se nahaja blizu Puritas Springs parka. . Mornarica vabi V sredo zvečer ob osmih bo v avditoriju Collinwood višje šole zanimiva predstava pod avspico naše bojne mbrnarice. Nobene vstopnine ne bo in vsak je prijazno vabljen. Poleg važnih zanimivih premikajočih slik, bo tudi nastop najboljših umetnikov iz mestnih gledišč, katere je preskr-bel Mr. John E. Lokar, predsednik odbora za to prireditev. Glavni govornik bo župan Frank J. Lausche. Govorili bodo mornariški častniki, ki vam bodo povedali vse o naši bojni mornarici. Narod iz vzhodne strani mesta je prav prijazno vabljen na to zanimivo prireditev. Rusi so vzeli Nemcem važno naselje na fronti pri Leningradu Moskva, 17. nov.—Ruske čete so izvedle napad na nemško fronto pri Leningradu in jim vzele važno naselje. Pri tem je padlo nad 2,000 nacijev, a vas je še vedno v ruskih rokah. V bojih za Stalingrad je padlo včeraj več kot 1,500 Nemcev. Rusi so odbili vse napade Nemcev in celo nekoliko napredovali. Tudi iz Kavkaza se poroča o napredovanju ruske armade. Nemci poročajo o premikanju ruskih čet na fronti med Moskve in Leningradom. Ti kraji so že popolnoma zasneženi. -—o-- Zavezniki so izročili civilno administracijo v Afriki v roke Darlanu London. — Zavezniki so izročili vse vodstvo civilne administracije v francoski severni Afriki v roke admiralu Darlanu, bivšemu vrhovnemu poveljniku vse francoske bojne sile. Tako se bodo zavezniki ukvarjali samo z vojaškimi zadevami, civilne pa prepuščajo francoskim oblastem. Ameriške oblasti to podpirajo na vsej črti. Maršal Petain je obvestil admirala Darlana, da je to proti njegovi volji in da se francoska vlada v Vichy s tem -Utt^iitt j«,. •• -—......*sa*> --o- Kvota za izdelavo ledenic je 300,000 za 1943 Washington.—Urad za vojno produkcijo je dovolil industrijam, da smejo za drugo leto izdelati 300,000 ledenic. V tem pa ni ničesar rečenega glede avtomatičnih ledenic. V te le-dehice pa tovarne ne smejo deti več kot šest funtov železa ali jekla, to se pravi v vsako, ledenico. -i_o-- Nadškof Joseph Schrembs je zopet v svojem Uradu Po osem mesecev odsotnosti radi bolezni je clevelandski nadškof Joseph Schrembs v soboto zopet posetil svoj urad v NBQ poslopju. Nadškof je bil zbolel pred 8 meseci za pljučnico in zdravniki so bili izgubili vsako upanje, da bo ozdravel. Toda zgodil se je pravi čudež in nadškof je zopet pri polnem zdravju, čeprav še nekoliko slaboten v nogah. , Francozi v družbi z Amerikanci Ameriške, francoske in angleške čete prodirajo v Tunizijo in so se že sprijele z Nemci in Italijani. Prebivalstvo v Tunisu komaj čaka prihod Amerikancev. Najnovejša poročila zatrjujejo, da so se francoske čete v severni Afriki pridružile Amerikancem in se skupno borijo proti Nemcem in Italijanom. Uradno se poroča, da so se ameriške in angleške čete že vsule čez mejo v Tunizijo in da je že prišlo do bojev z osiščem, ki naj odločijo, kdo bo gospodar te važne točke v severni Afriki. i ;--—---— m na te Naši vojaki M M M Iz Great Lakes, 111. se je oglasil mornar Joseph James Grdi-na. Pravi, da se prav dobro počuti. Tam se nahaja več drugih slovenskih fantov, med temi tudi Mike Laushin. Naročajo najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov naslov je: Joseph James Grdina, A. S., U. S. N. T. S. Great Lakes, 111. !*Si fcS Iz Fort Myers, Fla. se je oglasil John Mencin, sin Mr. in Mrs. Martin Mencin, |ki pozdravlja vse znance in prijatelje. Njegov naslov je Pvt. John Mencin, Det 28th, B. it. A. B. Sq., Page Field, Fort Myers, Fla. Frank J. Dolence, sin Mr. in Mrs. Joseph Dolence iz 1131 E. 63. St. je odšel v ameriško armado in sicer v 779th Technical School Sq. Army Air Force, B. T. C. No. 8, County Fail-Grounds, Fresno, California. — Njegov brat John se pa nahaja pri Medical Det. Station Hospital, Camp Clairborne, Louisi ana. Obena fantoma želimo vso srečo in pa zdrav povratek. m t* m K ameriški mornarici v Great Lakes, 111. je prostovoljno odšel v nedeljo zjutraj Anthony Pru die, sin Mr. in Mrs. Frank Pru-dic' iz 8408 Sowinski Ave. Vso srečo in vrni se zdrav, Anthony Francoske čete v Oranu, v Al-žiru in Casablanci so se pridružile Amerikancem in v polni meri sodelujejo, se glasi poročilo. Farncozi so se pridružili popolnoma prostovoljno. Ameriški konzul, ki je zbeža iz Tunisa pripoveduje, da se francoske čete v glavnem mestu Tunizije bore proti Nemcem. Ko so francoske čete slišale, da prihajajo Nemci v Tunis, so po topile ladje v glavnem zalivu, od peljale vso premakljivo obrambo, kot obrežne baterije, gazolin in drugo, da ne pride v roke Itali janom in Nemcem, pripoveduje ameriški konzul. Medtem, ko francosko prebivalstvo v Tunisu komaj pričakuje Amerikancev, pa je italijansko prebivalstvo prestrašeno do smrti in ne bo v stanu izvesti nobenega odpora. Poroča se tudi, da je dospel v Afriko bivši francoski prenjier FlSndin.' P6ročila tudi zatrjujejo. da se vrše politični spori med pristaši generala DeGaulIe in pristaši admirala Darlana, ki sta oba na strani zaveznikov. De-Gaullovi pristaši pravijo, da je admirtil Darlan "izdajalec št. 2" in da ne bodo sodelovali ž njim. Iz Anglije je odšlo v Afriko več diplomatov, da bodo poravnali spor med Francozi. —_—o- Kanadska garnizija je zdaj na Bermudi Ottawa, Kanada. —.Na otok teermudo so dospele kanadske čete z vso bojno opremo. Te kanadske čete bodo odslej tvorile garnizijo na tej važni atlantski bazi, kot naznanja obrambni minister Ralston. -o- Sinko umrl Staršem August in Callie Meserko, 8609 Kennen Ave. je umrl sinček novorojenček. Pogreb bo danes popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. So-žalje staršem. Na gazolinski karti mora biti tudi številka federalne znamke od avta Washington. — Kadar bodo lastniki avtov zaprosili za gazo-linsko karto "A," morajo navesti tudi številko od federalne znamke, ki jo imajo zdaj pritrjeno na sprednji šipi avta. Ta številka bo zapisana tudi na gazolinski karti. Kadar bo prišel lastnik avta potem pa gazolin in pokazal svojo gazolinsko karto, morajo gazolinske postaje primerjati številko te znamke z ono, ki je zapisana v gazolinski karti, če se vjemata. -o- Franco zagotavlja, da bo ostal v dobrih odnosa jih z Zed. državami Washington. — General Fran-|io^.,načelnik španske vlade, je obvestil predsednika Roosevelta, da se namerava izogibati vsemu, kar bi utegnilo motiti dobre odnošaje med Španijo in Zed. državami. Franco je tudi povedal Mr. Rooseveltu, da Španija iskreno želi miru tako zase kot za vse druge ljudi. To je bil odgovor diktatorja Franca na obvestilo predsednika Roosevelta, ki je 7. novembra obvestil špansko vlado, da ameriška ekspedicija v severno Afriko ne bo v ničemer ogrožala interese Španije. —:-o- Gusdanovičev pogreb V četrtek ob devetih zjutraj bo pogreb Michael Gusdanoviča v cerkev sv. Nikolaja in potem na Kalvarijo. Bil je član dr. žumberčka sloga št. 21 HBZ. --o-- Detroit, Mich. — Dne 3. nov. je po večletni bolezni umrla Mary Mihelič, stara 56 let iji rojena v Hrastu nad Metliko v Beli Krajini. Poleg moža zapušča pet sinov, štiri hčere in 13 vnukov. , • Vabilo jugoslovanskim državljanom-obveznikom za priglasitev v jugoslovansko vojsko V Windsoru (Kanada) je jugoslovansko taborišče, kjer se zbirajo dobrovoljci in vojni obvezniki. Tu se Tbodo sestavile čisto jugoslovanske enote, ki se bodo pridružile borbi Združenih narodov za uničenje nacizma in fašizma in sodelovale pri osvoboditvi Jugoslavije. Tako se bodo pridružile borbi našega naroda v domovini in izpolnile najvišjo dolžnost državljanov do kralja in domovine. Vladi Združenih držav in kraljevine Jugoslavije sta se sporazumeli, da bodo ameriške naborne oblasti (Local Selective Service Boards) poklicale vse jugoslovanske državljane v Z. D., ki ne morejo dobiti ameriškega državljanstva, ali ki irtso zaprosili zanj in prejeli prve papirje, k zdravniškemu pregledu in ugotovile njihovo sposobnost za vojaško službo. Ob tej priliki se bodo morali odločiti, da-li žele služiti v ameriški ali jugoslovanski vojski. Če se bodo odločili za jugoslovansko vojsko, bodo poslani v naše taborišče v Windsoru, če za ameriško, bodo takoj prideljoni kakšni ameriški vojaški enoti za službo v ameriški vojski. Jugoslovanske državljane v starosti od 20 do vključno 40 let vabimo, da takoj pošljejo svoj naslov našemu najbližjemu konzulatu ali naši ambasadi na naslov: Yugoslav Embassy, 1520 N. W. 16th St., Washington, D. C. — Vojni odposlanik kraljevine Jugoslaviji. H AMERlSKflWDOMOVINA 655le : AMERICAN HOME TSS*, N CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. BU P so včeraj vzeli letališče v Libiji 111°' 16. nov,—Kot se sodi, p 11 general Rommel doji 75>000 mož, ubitih in H^ ^tankom pa še vedno S ' zahodu. Najnovejša Utrdijo, da so pribežaif B ie onstran Bengazija in ■f^ajo pri E1 Agheila,, ■J 0o hoteli dati gazoli-Cjrte. Voznik si je po-H^Ug način. Povedal je ' ^ vozi dva mrtva vo- J* ^estropp toži y Press za $50,000 ijj* sodnica Lillian West-ftjivl°žila na okrajni sod-jL°Za $50,000 proti Cleve-L Ss in glavnemu uredni-■L Seltzerju. V imenovali >škem dnevniku je bil ■j f^občen kartun, ki ka-jm Jlv način reševanje li-1| lučajev Pred sodnico jI v°rojencek umrl ilw tra-i ob 1:15 Je umrl K, 8 bolnišnici Frank Pri- M v9 tednov- Za nJini ft b6 in mati' Frank in l^ijatel, 6710 Bliss l«Fo Vellk° drugih sorodni- ll^eb bo jutri popoldne pogrebnega zavo- iH&li ' Ave. Naše so- staršem . r f AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Ave. JAMI« OT33EVEC editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 far 6 months, $2.00 far 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 190». at the Post Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878._________ No. 270 .Tue., Nov. 17, 1942 - i. Izjava slovenske duhovščine Včeraj smo priobčili na prvi strani našega lista izjavo slovenske duhovščine z ozirom na slovenski kongres. S to izjavo je pokazala naša duhovščina vso svojo toleranco in narodno zavest, ker je priglasila svoje sodelovanje, čeprav javno ni bila vabljena na kongres. Bilo po nerodnosti sklicateljev kongresa, ali kakor že, v vabilu so bila označena definitivno razna društva in klubi, listi, narodni domovi itd, le glede slovenske duhovščine ni bilo ničesar rečenega, razen, ako se je ni morda smatralo v vabilu pod "in druge slovenske institucije." Ta nedostatek v vabilu je zbudil veliko nevoljo med narodom. No, naša duhovščina je šla širokogrudno preko tega in pozivlje katoličane na ta kongres. Vsa čast! Posebno se pa strinjamo s točko v izjavi naše duhovščine, v kateri svetuje, naj bi predstoječi kongres 5. in 6. decembra v Clevelandu ne bil nazvan vseslovenski kongres, ampak naj bi bil to le nekak sestanek vse slovenske javnosti v Ameriki, ki naj bi začrtal pot bodočemu! vseslovenskemu ali jugoslovanskemu kongresu. Po našem mnenju je to popolnoma na mestu, pa tudi zelo važno. Mi mislimo, da je veliko premalo časa za zadostne priprave za ta kongres, kot smo mi že enkrat prej omenili. Naj bi bilo to nekako zborovanje vseh slovenskih strank, ki naj si skupno začrtajo pot za bodočo akcijo, predvsem za pomoč naši novi domovini v njenem naporu do zmage. Naš nasvet je, naj se na tem zborovanju ustvari nekak narodni svet, kateremu naj se poveri naloga za bodoče delovanje ameriških Slovencev tudi glede pomoči stari domovi' ni in to v popolnem sporazumu z ameriško vlado. Ako bodo pozneje razmere dovoljevale in ako bo to potrebno, pa naj se skliče vseslovenski kongres in ako le mogoče, splošni jugoslovanski kongres, za kar naj bi izvoljeni slovenski narodni svet skušal pridobiti Srbe in Hrvate v Ameriki, Poudarjamo, da s tem nismo proti kongresu, ampak le za odgoditev Istega in to iz zelo važnih vzrokov, katerih ne moremo javno razpravljati. Vzroki so zelo važni in slovenski voditelji bodo storili prav, če to upoštevajo. Mestni očetje mislijo, da blagajna nima dna Kot znano je mestna zbornica v Clevelandu zvišala plače mestnim uslužbencem. Župan Frank Lausche je takrat zbornico svaril, da blagajna takega zvišanja ne bo prenesla ter je svetoval nekoliko manjše zvišanje. No, dobri mestni očetje svojega župana niso poslušali, prt so šli preko njega in vztrajali pri svojem. Župan, ki je'videl, da mestna blagajna nima denarja za to zvišanje, je vprašal davkoplačevalce za denar, za več denarja. Davkoplačevalci so pa pri- volitvah 3. novembra rekli, da nenarja ne dajo. Zdaj ni mogel župan drugega, kot da je stopil pred mestno zbornico, ji pojasnil položaj ter svetoval, naj odstopi od svoje prvotne zahteve in da mestnim uslužbencem zaenkrat nekoliko manjše zvišanje. Toda mestna zbornica je tudi zdaj ostala gluha napram nasvetom pametnega župa na in vztraja pri svoji prvotni zahtevi. Enkrat drugi mesec bodo izredne volitve v Clevelandu, kjer bo administracija zopet vprašala državljane za denar, da bo mogla plačati to zvišanje plač. Toda, ako ne bo mestna zbornica nekoliko bolj gospodarska in nekoliko umaknila s svojimi zahtevami, bodo državljani zopet rekli ne. To naj si zapomni velikodušna mestna zbornica in naj posluša župana, ki ne more dati več kot ima. S tako mestno zbornico, ki ne zna gospodariti z ljudskim denarjem, bo treba pri prihodnjih volitvah pomesti. Zaupajmo voditeljem Ko je od vseh strani deževalo zahtev po odprtiji druge fronte, ko se je celo natolcevalo, da zavezniki nalašč pustijo krvaveti Rusijo, smo rekli, da bo druga fronta prišla, kadar bodo zavezniki pripravljeni nanjo in naj se v tem popolnoma zanesemo na naše voditelje, zlasti na vrhovnega poveljnika ameriške bojne sile, na predsednika Roosevelta. No, zdaj vidimo, da so v času, ko je svet vpil po drugi fronti (razume se, da osišče pri tem ni sodelovalo), so naši voditelji delali načrte, ki so jih na 7. novembra, ko je v zgodnjem jutru udarila ameriška armada na severno Afriko, izpeljali točno in brezhibno, z najmanjšimi mogočimi žrtvami. Zavezniki niso hoteli udariti preko morja, dokler niso bili popolnoma pripravljeni, ker niso hoteli, da bi se zopet ponovila žalostna epizoda Dunkirka. Podobno je ravnal general Pershing v prvi svetovni vojni. Ko je pripeljal svoje netrenirane vojake v Francijo, so zavezniški generali zahtevali, naj pošlje vsaj nekaj čet na fronto, ker bo to, da bo sovražnik videl ameriško uniformo pred seboj, zelo porazno vplivalo nanj. trenirani. Tega se je držal in ko je svoje vojake popolnoma Toda previdni general Pershing je rekel, da ne bo po- izvežbal, jih je šele1 popeljal v boj z uspehom. lako delajo slal ameriških vojakov na'fronto, dokler ne bodo popolnoma pravi vojskovodje, ki cenijo življenje vsakega vojaka. iUHiiiin i nmn 1.1! 1111 mmuHi t* MU *i t n BESEDA IZ NARODA K tragediji v domovini klic Presercem ne postaje, za njo je pa Preva-lje, moja rojstna vas. Kamnik je največja vas v preserski občini, toda daleč od postaje Borovnica. Logično torej ni bilo to v Borovnici ampak v Pre-serju. Kje je bila železniška proga poškodovana? Ali so se zopet lotili onega mostu; kar pa to pot nič ne omenja kakega mostu. To bi potem utegnila biti železniška proga poškodovana med tako zvano bivšo Vrbičevo čuvajnico in Prevaljem. Tako bi tudi v tem oziru prišel v po-štev Kamnik kot naj bližnja vas, če tudi bo morda bliže Preval ju, ker pa pri takih poročil-nih niso talko natančni glede razdalje; pač pa označijo rajši kak večji kraj, kot je na primer Kamnik. Prvo poročilo o poškodovanem železniškem mostu in ustreljenih 18 Presercih izrecno navede Preserje, iz drugega je pa razvidno, da je zopet Presr-je. Da se tam okrog Preserja vrše bitke in sabotaže je prav umljivo, ker ta kraj je prav pripraven za to. Gorati že bolj kraški svet, ki je poraščen s temnimi gozdovi, kjer izborno uspevati jelka in smreka, se bohotno košati j o orjaške bukve, gabrje in hrastje ter drugi les, ki je glavni vir dohodkov ondotnega kraja; vse to daje gerilcem izborno zavetje in obrambo pred zemlje lačnim tujcem, katerega so ondotni prebivalci sprejeli z drugimi bojevniki vred z nič manjšim odporom kakor je odpor Mihajlovi-čevih četnikov d o I i v Srbiji. Zraven tega pa teče tam mimo dvotirna železniška proga, južne železn(ice, ki je biLa erifi glavnih prog še v bivši Avstriji ter potem v, Jugoslaviji in je zdaj v na križ razpeti Sloveniji. Prav možno je, da se radi tega vrše tam morda veliki boji in pa sabotage, za katere je kraj zlasti med vasjo Goričice (v občini Preserje) mimo Preval ja, pa tja do postaje Preserje najbolj pripraven. Bojim se, da ne bo tu žrtev samo vas Kamnik, pač pa utegne biti tudi Preval je, Goričice, za tem morda še Podpeč in pa vas Preserje, ki je pa oddaljena do železniške postaje kake pol ure. Pretresljiva, da grozna so poročila iz domovine; sto in sto Lidic je širom Jugoslavije in veliko število od teh je v Sloveniji in take Lidice utegnejo biti v naši preserski občini. Kako mi sprejemamo taka poročila? Skoroda brezbrižno, kot, da se gode kje na Kitajskem. Da ne omenjam samo Užic pa Šabca v Srbiji, pač pa Dražgo-že in Sodražico in še druge. Ali smo se kaj dvignili z kakimi protesti, ki naj bi našle odmev v Washingtonu? Do sedaj še ne in izgleda ne, da bi se. Ali ste videli Čehe? Ene same bore Lidice pax kakšen krava 1 so zagnali. Tako je bilo, da je že stvar mejila na pravcati cirkus. Saj ste čitali o Lidicah tam pri Jolietu. Parada govori, še naši Slovenci so paradirali, govorili. Naše vasi pa, kaj nas brigajo. Še "Community fond," do katerega so bili Jugoslovani prav tako upravičeni, kot drugi, če ne še bolj, je šel po gobe. Po čegavi krivdi? Well, pustimo to. Sedaj še nekaj besed našim Presercem. Rojaki in rojakinje, ki ste prišli sem v to deželo tam izpod zvona sv. Vida, ki je farni patron preserske župnije, kaj pravite na to? Ali naj tudi mi držimo takole roke križem? Mogoče boste mislili, da bom rekel: protestiraj mo, pišimo resolucije? Ne! Le pustimo to. Za proteste se še drugi ne bri- K tragediji v domovini, o tem se hočem nekoliko pomudi-ti na tem mestu in to seveda v prvi vrsti in predvsem o tragediji mojega rojstnega kraja, to je župnije, odnosno občine Preserje. Strašna tragedija je zadela našo staro domovino Jugoslavijo; zadela prav za prav vso Evropo in še izven nje, ampak Jugoslavijo pa najhujše. Kot bi se zarotile proti tej nesrečni državi vse peklenske sile. Strašno je trplenje Srbije in pa Slovenije; dasi tudi Hrvatska ni izvzeta, ampak za omenjeni dve je najhujše. Vasi gore kot niso gorele niti za-časa turških vpadov, ljudi pa streljajo in ubijajo kakor še menda nikdar v zgodovini in kar se dela z ženskim spolom, to je predvsem z dekleti,'je pa uprav peklensko. Ne bom posegal v te strašne prizore širom Slovenije, pač pa se bom omejil le na kraj iz mojih detinskih let, na občino Preserje. Prve vesti o tragediji mojega rojstnega kraja sem čital letos, začetkom meseca julija, kjer se je poročilo med drugim glasilo takole: "V bližini postaje Preserje, komaj 25 km od Ljubljane, je bil koncem februarja letos na progi Ljubljana—Trst dvignjen v zrak železniški most. Proga bo dolgo časa za promet nesposobna." Kateri most je to bil ? Ko sem prečital poročilo, sem takoj zaslutil, da bo to veliki železni most preko reke Ljubljanice. Pismo nekega privatnika je potrdilo to mojo slutnjo. Dalje pravi isto poročilo: "Radj tega je bilo dne 18. marca t. 1. Obsojenih na smrt in takoj ustreljenih 18 Slovencev iz Preserja in okolice. Pojoč slovenske pesmi so šli ti junaki v smrt —" Poročilo potem navaja kako strašno in nečloveško so ravnali Lahi s temi našimi ljudmi. Iz poročila bi seveda rad izvedel kaj več, kaj vse se je zgodilo tam pri nas doma. No, več kakor to nisem mogel izvedeti. Zdaj sem zopet čul o tem kraju; toda to pot pa ni bilo iz-rečno imenovano Preserje pač pa "Borovnica-Kamnifk." Ampak iz vsega popisa sem razvi-del, da je bilo to Preserje, ne pa Borovnica. Poročilo v listih se glasi takole: "Borovnica Kamnik." Dne 19. maja so partizani razstrelili železniško progo in prekinili promet med Ljubljano in Trstom. To se je zgodilo blizu postaje Borovnica. Italijani so takoj drugi dan poslali kazensko ekspedicijo. Vas Kamnik, ki je bila najbližje mestu, kjer je bila proga poškodovana, so popolnoma porušili in požgali -4-." Poročilo potem nadaljuje, da so vašča-ne obdolžili zvez z partizani ter da so" potem ljudi strašno pretepali, tri kmete pa na mestu ustrelili, a pet so jih pa potem med potjo in sicer med vasjo Breg in borovniškim mostom. Med potjo so jih pa po laški maniri še prej mučili. Poročilo, katerega so naši listi prinesli iz ilegalnega časopisa "Zarja Svobode," ki izhaja v Ljubljani, ni povsem točno.. Tu je, ali tiskarska pomota, namesto, da je zapisal blizu postaje Preserje, pa je zapisal Borovnico, ali pa dotičnik, ki je pisal ni dovolj poznal kraja, ali pa je Borovnico označil za to, ker je znana radi slavnega borovniškega viadukta. Eno ali drugo. Vas Kamnik, ako se upošteva tako zvane Laze, ki se pričenjajo kmalu nad postajo Preserje, je najbližja vas označe- gajo, resolucije pa prepustimo takim, ki še vanje verujejo kot otroci v Miklavža. Drugače dajmo! Ne tarnati pa jokati, ampak zberimo se skupaj, organiziraj mo se pa zložimo skupaj eno prav primerno svoto denarja; čim več tem bolje in kakor hitro se bo moglo poslati kaj tja preko luže, pošljemo to na ravnost v Preserje, na župana, ali župnika, ali pa oba in s to pošiljatvijo bi pa poslali imena vseh onih, ki so oziroma bodo prispevali. Tam bi bilo vse zabeleženo, kdo je dal in koliko. Rojaki in rojakinje iz Preserja, na plan! Mi smo tu v Ameriki, hvala Bogu, a naši očetje in matere, bratje in sestre, pa trpe strašno pomanka-nje; vse jim je uničeno, kar .Je ni, težko, da bi ne bilo uničeno. Potreba bo strašno velika, zato ne zaprimo srca. Zberimo se, pa dajmo, magari če si od ust pritrgamo. Zamislimo se tja v naš domači kraj, v Preserje, Kamnik, Žalostno goro in druge naše lepe kraje predočimo si veliko trpljenje svojcev, mnogim tam poje mrtvaški zvon, ker so bili ubiti od divjakov 20. stoletja in zvonovi bijejo plat zvona za gorečimi hišami, sirote pa jokajo povsem zapuščene, mnogi pa se potikajo po gozdovih Sr-botnika, Tisovca in Krima. Usmilimo se jih in pričnimo z delom, da jim vsaj malo polajša-mo strašno gorje, ko enkrat mine to strašno neurje, ki je zadelo svet. Nič ne čakajmo na tisto, kaj jim bodo drugi dali; sami napravimo tozadevne korake in dajmo. Jaz mislim, da bi se prav lahko storilo v tem oziru, saj nas je precej tu v Ameriki. So v Clevelandu, potem v Waukega-nu, Lorainu in Barbertonu in še drugod. Vse to bi se dalo kako organizirati za to akcijo, v kateri naj bi sodelovali rojaki iz preserske "žti^nije; tako vasi Presreja, Kamnika, Pre-valja, Goričice, Podpeči, Jezera, Doljnje Brezovice, Gornje Brezovice in Planinice. Vse to naj bi stopilo v nekak Klub Pre-sercev." Naš kraj je najbolj ogrožen in bo morda tudi največ trpel, zato na pomoč! Jože Grdina. Šesti september 1930 Ciril Kosmač, ki je napisal novelo iz cikla "Ogorek," katero prinašamo, je bil sam med obsojenci in je odsedel več let ječe v Italiji. Uspel je pa, da pobegne v Jgoslavijo, kjer se je lotil pisanja. Šteje med naše najboljše noveliste mlade generacije. Pozneje je živel štiri leta v Franciji, kjer ga je zajela vojna. Po dolgih mukah in težavah se je prebil preko Španije do Lizbone. Danes pa je v Londonu, kjer dela in pomaga dr. Kreku—za svobodo Slovencev in Jugoslavije. * "Bazovica" iz Egipta je prinesla v svoji 47. številki dne 18. oktobra, 1942. naslednjo novelo v spomin na 6. septembra, 1930. Slučaj je nanesel, da sem bil v tržaškem procesu prikljenjen na verigo poleg Marušiča. V petek zvečer, dne 5. septembra 1930., ko smo v mali podzemski dvorani ob svitu bledih luči in mrtvih pogovorov čakali na razsodbo, se je Marušič nagnil k meni in me poprosil za cigareto. Takrat sem imel nekaj denarja; oče me je prišel obiskat, mi dal petdeset lir in tako sem vse tiste dni nepresta»o kadil. Ob tisti pozni večerni uri pa sem imel samo še eno cigareto. "Samo še eno imam," sem rekel. "če ti je prav si bova delila." Veriga je zarpžljala z ubitim glasom. "Prav," je odgovoril. — Prižgal sem cigareto, enkrat potegnil in jo potem dal njemu. Tako sva izme- njaje vlekla vsak po en dim. Marušič je potegnil samo trikrat. Ko sem mu ponudil v četrto, je odkimal z glavo. "Ne morem več," je dejal. Potegnil sem še enkrat, potem pa je nekaj težkega padlo vame. Spomnil sem se, da je za Marušiča predlagana smrtna kazen, ki bo po jasnem Bidovčevem govorjenju najbrže tudi potrjena. Ta ogorek larko spravim za spomin, sem si mislil. Za spomin, sem mrmral in bilo mi je rezko pri duši. Odkod meni takrat tista hudičeva moč, da sem lahko videl poleg sebe mrliča in že računal na spomin, ki si ga bom ohranil nanj. Boril sem se v sebi, da bi se otresel te grde misli, ki je tako trdovratno sedela na meni; toda bilo je vse zaman. Dogajajo se v človeškem življenju, in to najrajši ob najtežjih urah, stvari, katerih ne moremo doumeti in za katere nas nihče ne more klicati na odgovor. Pridejo sam bogvedi odkod, se vržejo na človeka, ga kljujejo in mu ležijo na duši kakor neodpustljiv greli. Človek stoji ob mrliču, pa mu naenkrat pride na misel, da bi silno rad zažvižgal; ali pa misli na muho, ki se sprehaja po mrtvecem nosu, jo pazljivo ogleduje kakšne vrste je, razmišlja čemu je sedla ravno na nos, zakaj ne na čelo, na lice, ali pa na brado, in ugiba ali bo zašla v nosnice ali pa odletela, kadar bo prišla do konca nosu. Dobro se zaveda, da to ni prav, vest ga peče in v srcu čuti bolečino, toda čimbolj se skuša zbrati in otresti takih misli, tembolj legajo nanj in tem tesneje se ga oklepajo. Držal sem tisti ogorek, ki je bil težji od verige še precej ča-s v rokah in nisem vedel, kaj bi počel z njim. Ali naj ga pokadim do konca, ali naj ga vržem na tla, ali naj ga spravim? Po dolgih mukah sem ozmerjal samega sebe s slabičem, ugasnil ogorek in ga spravil v žep. Pogledal sem po svojih tovariših z boječim pogledom in zdelo se mi je, da jasno in razločno vedo za mojo pregrešno misel. Ob enajstih pred polnočjo je bila sodba izrečena. Na smrt obsojene so odpeli z naše verige. Stisnili smo si roke in.se poslovili. Zaprli so me v celico, kjer je bil pred mano zaprt Bidovec. Tam je bilo čez vso steno napisano z velikimi črkami Bidovec Ferdo. Bidovec je najbrže nekje izruval žebelj in z njim klesal v omet svoje ime. Slabost me je obšla. Naslonil sem se na steno, da ne bi psdel. Čakal sam. Česa? Ne vem. Nekaj se pač mora pripetiti sredi tega molka. Čakal sem . . . Zelo dolgo. Nič. Čas se je premaknil. Ura je nekje bila polnoči. Kmalu za tem so šli čez dvorišče obsojenci, Spoznal sem njihov glas, pognal sem se kvišku, se zgrabil za železne križe v oknu in zavpil: "Halo fantje! Halo!" je odgovoril nekdo. Stražnik je slišal moj krik, pa je pritekel in ves prestrašen dejal: "Ulezite se!" — "Saj nocoj sem vendar lahko pokon-cu," sem odgovoril. — "Ne, ulezite se in mirujte," je dejal tišje in izginil. Vrnil sem se k oknu in prisluhnil. Tako, zdaj so šli in nihče jih ne bo videl nikdar več. Samo spomin bo ostal za njimi. Spomin . . . Spomnil sem se cigaretnega ogorka. Vzel sem ga iz žepa i,n si ga pazljivo ogledal. Ogorek je bil dolg, dobro .............umni. mmmmmmtttt ohranjen in na njem s0^JL poznale zadnje tri H sa "Sport." Ob šestih zjutraj je p tJ]jL celico jetniški kaplan- P° J; na pragu in žalostno P0'^ — "Kaj je z njimi?" se* ,, I, šal. — "So že pri B°Jf'» p "Danes zjutraj ob odgovoril. Ko se je PreJS da ječar ne stoji več i"e . 1} ti, je segel pod plašč i" številko lista "II Secoj0 IJ trato." - "To je od M>'J J'» boste vedeli. Imeli b°®teblf nekaj za spomin." — ^n« sedah sem obstal. j| Spomin? je dejal kapl® jJ1 kor bi vedel za vse m0^ f zaradi cigaretnega °8%ilih Morda pa ve, sem ^ij nisem se upal pogle°a oči. — "No, kaj?" J'e J^1 vprašal. "Nič, nič," moHff n« 3 { ,e peU - Farmar in žena stasgt;vi< >4] iz mesta domov. Ob C.Q $ k. letališče, kjer si se ^ kaj dolarjev peljal P° 1 i "Stara," reče $ ij "mene pa mika, da b> s' M peljal s tisto le karjol° P^ | !fJ, Saj ne verjamem, daj b ti ampak videl bi pa le res-" - urlfi O "Jaz sicer tisti saJ^ upam," odvrne žena, si upaš ti, si upam tu 3v mega te pa ne pustu" one!" Pa sta šla in pil°ta "l* koliko računa za v°z je dolarjev za deset m'" vedaL fal-#r'.' ij "Kaj!" zategne u ^ 1 to je skoro en dolar ^ «a če bi natančno rat'11'1 v « krat bi se vseeno raj* ^ „0i) kot je senen voz- ^ 1 ePo# J ga načina, da bi šlis likodoli?" . s "No, če vam je re >l>- S tem, da bi se enkrat naj bo. Stavim vam ^ ako ne boste ves c*9 . eiie ■ žnje po zraku zim» ^ ^ sede, pa vam ne bom ^ ti Ako boste pa le en° „ plačali desjet dolarjev- ^ ^ "Si slišala, stara, mar ženi. "Mislim, ^ ko vzdržala, ne da bi ^ ^ zika. Posebno ti pO me včasih ne ogo^ trm mesec, kadar te P te." . Pa so se odpeUf ' v vi* pilot kakih 3,000 ] je začel obračati & ,„ kraje in na vse "f^r^ M čal je kozolce, v0 z <, t, robe, nizdol, navp*' vJ.a# do: poskusil je t»* . ^ ; vaje, ki jih je še^^ talom po zraku. 1 ^ ff' taii ij šnjo tako dobro čaii pri takem Pl'ev zraku." Farmar se P».J K' smehne in pr**' znam držati je** k ^ dar gre pa moram, da je n foU da nisem odprl u ^ takrat, ko je moJ« > iz letala/^^ imnniitfflfflmuwmOTmaffl«18^ DEKLETA IN ŽEN® ^ j Ne odlašajte! Naročite si f"\0g0 \ ali "STERLING" suknjo za b° Ttie $ WILL-CALL in to direktno ij p0 fl1'j. DAJ, dokler dobite še dobro bia^ f0Sl cenah. Za dobro blago in PoS bo se vam priporočam. IG jj^J BENNO B. LEVJ^^, ENfdicoti 3436 1034 ADDISONB^^tf^ - _______....___...... i i i i mailM) tTTli H * sose \ tgTgTTTggXTTTTTTTTTTTTTHTX»»TTTTTTT»«t«> zaklad v srebrnem jezeru ŠESTI SEPTEMBER 1930 ravno vedeti," sem glasno povedal in dvignil roko nad njim. Ječar pa me je samo prezer-Ijivo pogledal in se nasmehnil. "Ej, dečko, le mirno kri. Kaj (Nadaljevanje z 2 strani) voril. "Kaj mi lahko še kaj preskrbite?" sem ga poprosil. — "Bom skušal. Toda najbrže ne bo mogoče," je odgovoril. — In res ni mogel najti ničesar več. Štirinajst dni kasneje so me prepeljali v Gorico. Star ječar, ki me je ob vstopu v ječo pre-iskal, je obrnil vse žepe moje obleke in tako našel tudi tisti skrbno zaviti ogorek. Previdno ga je odvil in zapičil vame svoj pogled. "Kaj pa to pomeni?" je vprašal. Prebledel sem. Zadnje dni sem bral Pickwickovce, se nale-zel uši in tako med vsem tem nekam pozabil na tisti cigaretni ogorek. Zdaj pa se je nenadoma spet pojavil pred mano. Ležal je na široki ječarjevi dlani in bil začuda velik in svetel. Priklical mi je v misli mučne boje in težke noči. Vendar bi ga ob tisti uri ne odstopil za noben denar. Zato sem poskušal reči s čim mirnejšim in ravnodušnim glasom: "To? Saj vidite. To je navaden cigaretni ogorek." . Toda moj glas najbrže ni bil ravnodušen, kajti ječar me je razdraženo pogledal in dejal: "Vidim, vidim, ampak čemu je tako zavit?" Na to vprašanje nisem našel odgovora. Samo vrelo je v meni, da bi starega ječarja najrajši zagnal ob steno. Tesno bi rad šel zaradi umazanega ogorka v kazensko celico?" "Saj to je vendar otročarija," je dejal potem in počasi obrnil roko, da je cigaretni ogorek zdrknil z dlani in padel na tla. Stopil je nanj in ga zmečkal. -o—:- Poročila o godbi V pondeljek večer so imeli godbeniki fare Sv. Vida sejo in skušnje v solški dvorani, kjer so bili tudi nekoliko nagrajeni za več nastopov igranja na raznih prireditvah, kamor so bili povabljeni. Blagajničarka Miss Agnes Klemenčič je poročala, da je prejela darila za igranje od sledečih: Od Jugloslovenskega kulturnega vrta $15.00. Od konvencije SDZ $25.00, od SŽZ podružnice št. 49, $20.00. Na seji so sklenili, da se za darove zahvalijo javno, za vsaki čas pa tudi v bodoče priporočajo, kjer bi se godba potrebovala. Dalje je sledila razprava glede novih kandidatov za pristop k godbi. Več oseb je priporočalo, da naj godba prične sprejemati tudi dekleta v učenju za godbo.. Kakor so sedaj razmere, tako izgleda, da bo odšlo še več fantov k vojakom, eden od prvih godbenikov, ki je bil obenem tudi predsednik godbe Mr. Michael Klemenčič, odhaja v nekaj dnevih. Ker je pa godba že stala mnogo denarja za nabavo vseh gqdbenih oprav in je zelo škoda, da bi se to ne vporabljalo, pa je bilo soglasno sklenjeno, da se prične jemati tudi dekleta k učenju za godbo. Mr. Rosseti kapelnik je poročal, da obstoja taka godba z 50 dekleti in 45 fanti; pod njego- sem stisnil roke k telesu in zaprosil : "Pustite mi ga." "Pustiti? No, per sangue di San Gennaro! Kdo ve kaj tiči za tem? Morda vsebuje celo kakšen strup," je. dejal in me cšinil s prodirnim pogledom. "Strup?" sem se razvnel. "Kakšen strup? To je vendar spomin, drag spomin." "Od koga?" je vprašal. "Od — od — od — enega na smrt obsojenih, če že hočete vim vodstvom da ta godba igra že šest let v znanem Cedar Point parku. Taka godba je zasigurana obstanku bolj nego godba, kjer se vežbajo samo moški, ki so večkrat radi dela ali drugih okolnosti prisiljeni opustiti vežbanje. Za to je bilo po mnenju vseh sklenjeno, da se bo poskusilo s fanti in dekleti napraviti močno godbo, ki bi bila naselbini včast. Kdor ve za taka dekleta, naj jim svetuje, da pristopijo k učenju za godbo. Ni še dolgo, ko smo slišali tako godbo iz East High School, ko je grmela po St.' Clair Ave. o priliki "Defenc parade" iz E. 55 St. v Gordon Park, obstoječa iz fantov in deklet. Pred zaključkom seje so bili godbeniki obdarjeni vsak z par dolarji za tekoče leto igranja. Ker je bil navzoč tudi Joseph Grdina mlajši, ki se je prišel posloviti od godbe, ker je odšel v službo Strica Sama, so mu zaigrali navdušeno veselo koračnico v slovo, ker je tudi on nekaj časa otepal po bobnu pri godbi. Dekleta, priglasite se za učenje pri godbi, pri Miss Agnes Klemenčič na 5806 Prosser Ave., da se Slovenci enkrat pokažemo, da ljubimo tako glasbo kot pesem. A. G., poročevalec -o- Oba slavna pisatelja, Shakespeare, in Cervantes, sta umrla isti dan in sicer 23. aprila 1616. Zadnji trenutki ameriškega nosilca letal "Wasp," katerega so potopili japonski torpedi v bojih ob Salomonskem otočju. V krogu je videti letalS in nekaj mož, ki.so bili še v zadnjih trenutkih na krovu. [ Cul sem, da ste Nemec —." "Da." "Odkod?" "Saksonec, čistokrvni Sakso-nec, sir!" "Saksonec —? Glej, glej—! Iz kraljevine?" Hobble Frank je začuden ( gledal. "Da. Odkod pa veste, da je ^ razen kraljevine Saksonske še ^ tudi kaka druga Soksonska? Ste mar iz tistih krajev doma , tudi vi?" "Kaj pa da!" "Odkod?" J •'No, seveda tudi iz Sakson- j ske." , "Jej — jej —!" je veselo ( presenečen vzkliknil mali ^ Frank v domačem narečju. } "Tudi vi ste Saksonec —? Ali , je mogoče? j Iz katerega kraja pa, če smem vprašati?" In ugotovila sta, da sta či- ^ sto blizu skupaj doma in da sta si prav za prav v sorodu. Mrzla bratranca sta si bila. In ^ Hobble Frank se je spominjal izza svojih mladih let na ne- ] kega sorodnika, ki so mu pra- ] vili Sebastijan in še Melhijor povrh. "Da, da!" se je muzal Droll. "Sebastijan Melhijor Droll, tako je bilo ime tistemu sorodni- ( ku! Ali veste, kaj je bilo z njim ' _9>» s "Žal ne." 1 "No, pa mene poglejte! Jaz ( sem tisto, kar je postalo iz nje- ' Ba • 1 Osupel je gledal Frank. "Vi _ vi —?" "Da, jaz! Jaz sem Sebasti- ( jan Melhijor Droll! In prav dobro se še spominjam, kdo je * prihajal k nam na obisk, bratranec Frank namreč. Pozneje je postal gozdarski pomočnik." "In tisti gozdarski pomočnik sem jaz! Torej tukaj v divjini sva se srečala —! Pojdi sem, bratranec, da te pritisnem na srce!" Objemanje je bila sitna zadeva, ker sta stopala konja precej daleč vsaksebi in neenakomerno, pa posrečilo se jima je kolikortoliko In nato sta sedela roko v roki vštric, gledala nazaj in govorila o mladih letih. In ne bila bi se še kmalu domenila, da ni dolga vrsta nenadoma obstala. Prispeli so do konca razpoke, odpirala se je v širni canon. Solnce je viselo že nizko, njegovi žarki niso segali do dnaca-nona, pa svetleje je le bilo v njem ko v ozki razpoki in zrak je bil svež. Vsi so si oddahnili, bilo jim je, kot da so ušli podzemeljski ječi. Canon je bil kakih sto metrov širok, plitva reka je tekla po njem, ki je ni bilo težko pre-bresti. Ob reki je zelenela trava, grmovje je stalo na bregu in tudi nekaj drevja. Sklenili so, da bodo v canonu prenočili |ter drugo jutro potovali dalje proti Srebrnemu jezeru. Vzeli so ujetnike s konj, jim • spet zvezali noge in jih položi-' li ob potoku. Okoli njih so se 1 utaborili tudi sami. Konje so razdelili v dve čredi in jih spu-I stili na pašo zunaj tabora. In potem se je začelo pred-! stavljanje in pozdravljanje, i preprosto, pa prisrčno, kakor je v navadi med westmani. Old ! Firehandovi ljudje so bili dobro založeni z živili, dovolj je bilo za vse. Večerjali so, si pri-i povedovali in se posvetovali, kaj bi storili z ujetimi rdečka-, j rji. Winnetou, Old Firehand - in Old Shatterhand so predla-i gali, da bi jih enostavno izpu-) stili, drugi pa so zahtevali stro- - go,kazen. i Tudi lord se je oglasil. i (Dalje prihodnjič.) -0_- Kupujte vojne znamke! Ko se je mudila Mrs. Roosevelt v Angli ji in je bila na oglednem potovanju po vojni prizadetih krajih, se je povsod nabralo sila naroda, ki so želeli dobiti podpis soproge našega predsednika'. V krogu na desni je Mrs. Roosevelt h v jerogu. na levi pa angleška, kraljica. DOVOLJ POKORE (Povest. ■— Spisal F. S. Finžgar "Ne bo ga nocoj," meni Bo-lej. "Ob enajstih so ga že videli!" "Do polnoči morava čakati, ker sva že na preži." Cene je zadnjo besedo na pol požrl; zakaj prav blizu mrtvašnice je nekaj zahreščalo, kot bi kdo plezal po zidu in potem je naredilo 'žvok,' kot bi kdo poskočil na mehko zemljo. Bolej in Strgar sta se stisnila tesneje in pridrževala sapo ter strmela tja, od koder se je slišal šum. Kmalu sta oba zapazila majhno, temno, zibajočo se postavo, ki je šla od zida proti sredi pokopališča, kjer je bil Klemenov grob. Trava je šumela pod nogami, drugega glasu ni bilo. Sredi pokopališča obstoji senca. Kar na enkrat pa se črna prelevi v belo. Videla sta dosti razločno, kako je po zraku zafrfolala bela rjuha, v katejro se je zavila tista postava. Cene je dregnil Boleja: "Skočiva nadenj, to je človek, ne strah!" "Počakaj!" — Bolej še ni hotel iz mrtvašnice. Strah se je pričel gibati in gibati krog groba ter zdihovati in mrmrati nerazločne besede. Od tam je šel potem na novi Rožičev grob, pokleknil ob njem in razločila sta natančno, kako je molil za rajnika. Od groba se je zopet vrnil na sredo pokopališča in sedel pod železnim križem. Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem sta slišala zopet zdihova-nje in razločila besede: "Mrtvaške glave, ooooj mrtvaške glave! Oj prijateljice moje, pomagajte! — oooj — oooj, oooj. Klemen, aha, ti si črn, ožgan, tvoja glava ni umita — oooj — peklo te je — oh mene, preveč sem te — oooj — tudi--•' — oj oj — vso — hu uu — huuu--." "Matijec," pošepeta Bolej. "Matij ec," de Strgar. Še čakata. "Mrtvaške — uh — koliko vas je — prijateljice — sedem vas je — in devetnajst vas je— oooj — cela truma — osemdeset — več, toliko nikdar!" Bolej zapiska na prste, da je šlo skozi ušesa. Strah plane kvišku. Bolej zapiska drugič. Strah se prične križati: "V imenu Boga, pomagajte, peklenska moč gre, pomagajte — _»j Bolej zabrlizga tretjič. Strah vrže od sebe rjuho in hiti proti zidu nazaj. Cene in Bolej skočita iz mrtvašnice. Strah je bil že na zidu, a Cene ga potegne za pete nazaj in ga pesti na tleh. Bolej pa govori z votlim glasom: "Ali boš še strašil ?" "Nikoli več!" "Ali boš dal mrtvim in živim pokoja!" "Dal, dal — samo v peklo ne — o — oo —" "Če še enkrat prideš, te duhovi raztrgamo!" "Nikoli več!"-- Cene je izpustil Matijca, ki je nesel s čudovito hitrostjo su- he kosti črez zid in bežal in se križal in molil — ter zdihoval 'nikoli več.' "Nič naju ni poznal!" "Preveč se je bal." Bolej in Strgar sta odšla vesela od pokopališča. "Ali bova ljudem kaj pravila o tem?" "Morava povedati, da bo Klemen opran." "Tako je!" "Sedaj veš za požigalca, Cene!" (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO Voznik se sprejme Dobrega voznika truka se takoj sprejme; Slovenci imajo prednost. Oglasite se pri Nottingham Feed & Seed Co., 18617 Nottingham Rd. Telefon KE 0256. (272) Delo za 2 ženski Delo dobita dve ženski, da bi pomagale čistiti urade in dvo-t rane. Delo je za tri ali štiri dni v tednu. Katero veseli, naj se se zglasi v uradu SND, 6409 St. Clair Ave. (270) Stalna služba Išče se knjigovodkinja, ki ima nekoliko izkušnje. Stalno delo, dobra plača. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. ' (270) ŽENSKE za kvačkanje (crocheting) in šivanje na roke. Zglasitfs se pri PLATZNER KNITTING MILLS 2811 Vermont Ave. Fulton ali Detroit kara. (274) MALI OGLASI Za gospodinjo Starejša ženska bi rada dobila delo pri dobrem človeku, da bi mu varovala dom. Zglasi naj se na 1430 E. 53. St. (270) Peč naprodaj Naprodaj je peč na premog; v dobrem sta,nju ; vprašajte po štirih popoldne ha 1033 E. 62. St.___(271) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša na 19202 Cherokee Ave., ima 6 sob, vse v najboljšem stanju; cementni clohod, garaža. Oglasite se na 921 E. 185. St. (272) Mošt po $25 sod pripeljemo zastonj Naprodaj imamo tudi grozdje najboljše kvalitete. Morris Cohodas Geneva, O. V Qlevelandi} pokličite KEn-more 0138. Po sedmi uri pokličite MUlberry 2965. (270) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) \r O o o o o o S* Oblak Furniture Co. t TRGOVINA S POHIŠTVOM 4> Pohištvo in vse potrebščine O za dom «£> 6612 ST. CLAIK AVE. <> 11 Kn derson 297.8 <> Priglasite vojake za božično številko, Ime in priimek ....................................................................................................................... Služi pri: U. S. Army .................. Navy .................. Marines .................. Coast Guard..........Air Corps..........Merchant Marine.......... Ime in priimek dekleta ..................................................................................................■•■•• SlužI kot: Nurse ...................... WAAC ...................... WAVE ...................... Ime in naslov staršev ali sorodnikov .......................................................:................■••■ OPOMBA: Pišite imena razločno. NI treba pisati vsega vojakovega naslova, ker se njih naslovi vedno spreminjajo. Zaznamujte samo vojaško edinico, pri kateri služi, s tem, da napišete v dotični vrsti besedo "da," ali pa samo čekjrajte z navadno navpično črto. Izrežite ta kupon in ga pošljite takoj ali najkasneje do 10. decembra na: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. I pan je bil zelo razo-j "' i' n la med lovci in trdo ,jei sta jezdila dva, vr kila mnogo bliže, nego i i d ^slila, teta Droll in lin '"ank. Droll je vzel no- ] 1(i ,teittena, se zaslukaj na vi :p'2ajahal narobe, z ob- g ,1 jS'en nazaj, jii e Frank ga je zavzet i II t [IJ to pomeni —?" je J ' "Mislite igrati kome- t il ",Ste s .morebiti kedaj tuh v cirkusu kot jati . I Raster!" je dejal Droll s ; (5, "Pa sedel sem narodi .^mislite, da jezdi za \ 1 peset rdečkarjev! Ka- I .i,,8e"kaj pripeti, na kar " .j ,,llno ne! Ce pa gledam j j'11 ^am pred očmi, sa-, 0lH vzel vroke in če bo s 0 i^ nepokorneže užugal w>, s r?-" je prikimaval Hob- s ^ "Kar pravite, ni či- i) 9 -tglave —. Tudi jaz se I j .j"11' upam, da mi moje i: j "J 1x1 zamerilo." k ^ ( trenutkov pozneje je v ^ sedel narobe v sedlu p JVal rdečkarje. In ka- c zgodi, če se človek " Pa če jezdi v družbi, k J, ^ugemu se je vzbu- k a^anje za sopotnika, ^Vala sta se, izprva ma- -i^ato pa že radovedno, I a sta kako besedo. In JneJši so bili njuni po- s L ^ sta bila drug druge- g i^edovanje se je po-( Vse večkrat, besede so ;|°stejše in nazadnje je j rank enostavne pra s- j z daljšim stavkom: d .Hitlerite, sir, če vas p I Po imenu! Zdi se mi, t že nekoč in nekje! j !Pa?» „ J1 domišljiji." t»>? Kdo bi si bil mi- s in stanujem v va- r Koliko naj em->ram plačati? In ka- c i^Povedjo?" c i ? kakor hočete. Pa da- r i, domišljijo pri kraju, i V'dim živega pred se- ( 1 i% es tisti, ki ga mislim, \ da sem slišal mno- o vas." i i,je namuznil. , Pa mislite, da sem j Ofoll» !'.Je ste slišali . o, teti , u tam." ,;JPadu?" . Povsod, koder sem ^ ^innetouom in Old ij ^dom, gori v National 1 sPodaj Llanu estaca- ijj H^? Hm —! Pa tudi !i>, Cul o vas, Mr. Hobble k mi je pravil o vas j iV f «ed Pa?" ii0>es je bilo, da je re-| &le Prank je mali ju-\ . taborom Utahov smo Pedali tekmo." \4 J^ehljaj se je ralezel Vj.^ble .Franku po licih. Jl»iak —! Mali junak! ___! Kar zapisati si - ^ Wde! \ danili ste kdo sem! \v di jaz prav uganil?" \hPa ste ugotovili, da ^ Jroll?" j^i 5^eka mi je povedala, > obnašanje. Več-že čul, da je teta drzna osebnost in ko V| videl, kako ste užu-W^ja Utahov, sem si k.' tale je teta Droll in ^astno za mene! KWICTORY i UNITED ' W||, 'states ne mogel bolje. Zdaj pa povej, Milica, ali si resnično srečna, ko se pripravljaš postati zopet Egonova žena, in se ne bojiš bodočnosti? — Ne. On se je v teh letih iz-premenil, postal je mehkejši, ni več tako zadirSen in je miroljuben. Srečna sem, da sem ga zopet dobila in se mi ni treba ločiti od Jurija. Tudi grof je bil poln upanja v mirno in srečno bodočnost; spočetka je z začudenjem, pozneje pa z radostjo ugotovil izpremembo v Miliči-nem značaju. Postala je zrelejša, resnejša pod bremenom gorja in izkušnje. Ni bilo več sledu o prejšnji bojevitosti in ku-javosti. Mirno mu je zdaj vse zaupala in ni se upirala naravnim vzrivom srca. Grofu se ni bilo treba več bati mučnih bojev in razdražljivosti, ki so poprej izpodkopavali njegovo srečo. sednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Joseph Hrovat, 6731 Edna Ave.; blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Vratar Anton GregoraC. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v, dvorani stare šole sv. Vida. _ SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdintj, prva tajnica Prances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Louise Pikš, finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Erbež-nik, nadzornice. Genovefa Zupan, Jennie Brodnik, Agnes Udovich, redi-teljica Prances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnica za skupna društva fare sv. Vida: Mary Pristov, Mary Tekavec; za klub društev SND in konferenco SND Mary Stano-nik; društveni zdravniki: dr. Seliškar St., dr. Seliškar ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaskar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo, nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta. vornik Ivan Zupan, dfJ^eV8r, Jj ory Chapter John »« f* Znidaršič, Ludwig MrJfiM Baznik. Skrbnik pri Hlabše. 1082 E. 72. St. ^ ftjl pfl Društvo zboruje vsa* „ stjri H mesecu ob 7:30 zvečer v ^ J Vida. Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš. 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliškar. dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu._ DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note.__ SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik; Louis Erste. 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Andrew Tekavec, tainik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. Fortuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Frank Skerl, Frank Stefe.. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi,- da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društve-nih sejah._ DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše, 1082 E. 72. St.; tajnik Frank A. Turek. 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekavec. 1023 E. 72. Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60. St., nadzorniki John Prime. John Ježek in Matija Oblak, Zastopnika za klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavc in John Prebil, vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta.______ SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik »Jernej Kra-šovec, tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, Johii Sterle, Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4. staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Za leto, ki se začne z oktobrom, 1942, je društvo izvolilo sledeče uradnike: Duhovni vodja Msgr. B. J. Po-nikvar fare sv. vida; nadborštnar Frank Perme Sr., podborštnar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Kriz-man, finančni tajnik Charles Baznik, 1580 E. 133. St.: blagajnik Edward Baznik, tajnik-zapisnikar Matt Baznik, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevodi-telja Louis Erste, Frank Znidaršič, go- ■ cffl Irwin Kadens V ^ je vojaški begvW* ju ga je sedaj pri nekem %J ropu. Obdotfenje? ■ | minalnih napadi ske, dalje 17 r0p° tatvin avtov. ^^ Grof je sklenil ostati v Moskvi še nekaj dni, da uredi še nekatere ženine zadeve, nato pa je nameraval odpotovati naprej, da pripravi vse za sprejem Milice in Jurija. Pred odhodom se je Milica hotela pokloniti svetemu Sergiju. Morda je za vedno zapuščala domovino, v kateri je razsajalo prevratno gibanje. Povedala je grofu svojo željo in pristavila: — Morda bi šel z menoj. Še nikoli nisi videl starodavnega samostana, kjer počivajo ne-strohneli ostanki Velikega Svetca, zaščitnika naše zemlje. Zdaj, ko grem iz Rusije, bi se hotela pomoliti na njegovem grobu in prositi njegov blagoslov. Zanimal te bo ta zgodovinski spomenik s svojimi zakladi. Videl boš romarje, ki se stekajo iz vseh krajev države in prosijo svetnika pomoči in jo tudi večkrat dobe, ker čudežev sv. Sergija je brez števila. Ti poznaš samo našo tako-zvano "aristokracijo," ki je izgubila svojo narodno zavest, ki je razvratna in propadajoča, ali pa tisto pojudeno trohnobo, ki se imenuje " inteligenca" —, ki je brezbožna in gnila do mozga ; končno si videl še prole-tarskega puntarja, ki je lenuh, pijanec in tudi pokvarjen od zgledov mestnega življenja. Tam v samostanu sv. Sergija pa boš videl jedro našega pleme- na, pristni ruski narod, — ki je trezen in globoko veren. — Hvala za vabilo,' prav rad te spremim tja. Že davno sem si želel obiskati kraj, kjer počiva vaš narodni svetec. (Dalje prihodnjič} Najboljšo Garancijo Zavarovalnin« ^ Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensk* katoliška JEDNOTA DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpred- Več ženskih pilotk. — Jacqueline Cochram, poznana pilotka j a dospela v Forth Worth, Texas, kjer jo je sprejel general major Barton K. Yount. Nastavljena bo kot nadzornicaj)ri trenaži ženskih pilotk za armado Strica■ Sama. Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! gfliarJ^ptl Rolena je bila 17. januarja, 1891 v LaniSču, ^pt** nas je m vedno zapustila 15. oktobra, previdena s b • za umirajoče. w. »J, Iskreno se zahvaljujemo Rev. F. Baragi za gV kramente in Rev. Max Sodji za opravljeno pogreDiw cerkvene pogrebne obrede. j-gcU5^ tet Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki SmVojlV zdrav okrasili krsto s krasnimi venci v blag sponi" duSe, * vsem, ki so darovali za sv. maše za mirni pokoj nJ«» p0gteu tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago v društvft Nadalje se želimo posebno lepo zahvaliti članica«" ^e^. Marije Magdalene, št. 162, KSKJ in članicam P°°' j so ^