Kristina.
Oh, v hišici beli tam, tam  za   vodo
Pred meseci sem instruviral ;
Nalojjo je delal moj fantič — a jaz
Sem se skozi okno oziral.
Nasproti Kristina — to nežno dekle —
Imela je okno odprto,
A v roko predrobno, kot anj^^elićek sam,
Imela je glavo podprto.
In <jledala mene je. ;^ledal .sem nj(j,
Ha se mi je sladko smejala ;
In skoro, in skoro — a kaj je zato —
iMi j^lavo je ona /.niesalu . . .
Ha to je j)red meseci bilo nektiaj.,.
A zdaj za vodo se spreiiajam,
Spominjam nekdanjih se časov in rad
Pred hišico l)elo postajam.
Pa vidim Kristino — to nežno dekle —
Ki okence ima od])rto,
A z roko predrobno kot anjjeljćek sam
To j^lavico ima jjodprto. . .
Se vedno kol nekdaj to nežnt) dekle
Se ven skozi okno ozira —
Pa ikaj bi se ne. oh saj drnj^i student
Spet v hišici tam instrnvira.
B.  Potočan.