mm < 'v ' 8. februar 1949 PRIMORSKI DNEVNIK - f GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST torek 8. februarja 1949 Poštnina plačana v gotovini /i 1 OQ\ Spedizione in abbon. postale ot0V. Oz. \l LZZ) februar 1849 'tl ir* s* 7 ° t ^ ! %>■**<*' ^ w j/* ^ ir • ' -*T 0. e- !/f • tK-" l.i c fr a // ' •/ - //^ T <■ * "t OatJ,iX*nt. tn, e-^tO p ‘ Ju v7»j*t //« J K'Ut , m o ’ */ ' / jf ,40tt‘iuX> , "■/* * ♦ j7ey*tiA, >i pj j# \ o ol v tdcPc* ji cit fm Jc* ' e~jf <•*»•»» et? yt n.)O n A f y ■?. Jjoj ./ J e J ‘ 7 -x>eJ JCt vCyxJ/Ki. /' - ^ /f r a' t- cU A- >i ^a,rn. 'i M Ai ■*- < jU4.ua>., 'S . / L<-i >/ C- X CJ 0 # f. .//Jr j: , J-r ~ 7 {UU„rf- JI;J. -j* X, Z-tVt/ V *K*f Ji Ut p t. J icclUiC X (Vice-’ * /aUhtJltJ L z*- Kt-t-vu (7*7, U*. j 4/' 7' o ' ■ */a JTjUL s*»±U7Ufcv- Jllct Ue^U / / t '^> y / J ' > . ~ / / J pC'L4V'Cjl.(«a , Vl_ / »t^a. tf-t/fc. 7 • 7 , • ■o Xy». frt pj m e^lZi dUcl i 'It- J* O JicU V*J Jo Jtttni U%ri*j£ fijLcaJ? e«J J * P ,* £ ve Vi~CJ * ° J^it 'M c£o c<*sH.*Ut jU<*-tJm e\ Jon ce* £;uc, T ČUD f t r * J t ejp »A- 1^ pi 1 • <} *\ c r\Z> /7> ^ J} * t i>j o k. UtosL Čo ojjL. V La a /e. 4*J*ci • ** »r. *^o %A x -ia,- e czJlj.J „it U<~- *'j 1 o 'X a /u js. iktet/f* t t » //•/ , ' ^ v ^e*r« o3 $Uy jr % Uy 1 „ ^ C*xfcj oto 4 tol J £f X. EDVARD KARDELJ - SPERANS Prešernove ni e ste idilični zgctlevini slovenskega naroda 6 Ihbu, Hecna, diaga uah domača, hjel liiSa mojega Moji očeta..i DR. FRANCE KIDRIČ Ljabljana leta 1838 ko se je vrnil Prešeren * Dunaja f JI c: DR. FRANCE KIDRIČ. PREDSEDNIK SLOVENSKE AKA-LtEMIJE ZNANOSTI, NAJBOLJŠI POZNAVALEC PREŠERNOVEGA ŽIVLJENJA IN DELA Mesto ob vodi. ki prihaja od zapada sem z Vrhnike, v (asih, ko sta «Wiener Modenzeitungs in sMercure de Francev predpisovala damam tesno prepasano taljo, zvončasto krilo in avbi sličen klobuk s trakovi in z velikim nndčelnim senčnikom, gospodom pa dolg temen frak brez izrez-kov, tako zrani skvekerv, svetlejše. spodaj široke hlače, vzorčast telovnik, visok trdi ovratnik, temno ali svetlo ovratnico, ki so jo ovijali krog ovratnika, visok svetel ali temen cilinder in palico! Ljubljana v dobi gosjih peres, sveč, postilionovega roga in pari-zarjev, v letuj ko je stekla na avstrijskih tleh prva železnica, a to na Češkem! davno mesto avstrijskega kraljestvu Ilirije v trinajstem letu po dunajskem kongresu! V dobi utrjenih prizadevanj, da se zaduši vsak kiic'po političnih svoboščinah in vsak poskus političnega soodločanja podanikov, v dobi vohunov, pred katerimi ni bi-la varna nobena družba, 'v dobi izpričeval o morali, ki so jih izdajali župniki! Nekdanje bivališče Napoleonovih guvernerjev o času, ko označujejo meščana poleg skrbi za gmotno osnovo premišljene in počasne geste, filistrska, dasi dobrodušna omejenost, samozadovoljnost in želja po dovoljeni zabavi! Ljubljana v dobi Schubertovih melodij, a smotmostnih tendenc v likovni in besedni umetnosti! V dobi, ko so tvoji upokojenci kosom v kletkah žvižgali tisto značilno «0 du lieber Augustin», ki jo je dunajski šaljiuec Abraham a santa Clara spravil v promet! V letu, ko je šel na zmagoslavni pohod po Europi tisti uiolinist Pagamni, o katerem je poročal «Illyrisches Blattn že 1824, kako je v Milanu izvajal svoje čudovite variacije samo na četrti struni, «... na kar doslej še noben komponist in igralec ni m i sl In! Skratka: Ljubljana v dobi, ki so ji dvajset let pozneje vzdeli po neki tipični figuri v žaljivem listu ime: Biedermeler! yei momentov je dajalo Ljub-. Ijani 1828 nemški značaj, dasi je imelo neprimerno več prebivalcev slovenske priimke kakor nemške. Taki momenti so na primer bili: razgovorni in korespondenčni jezik meščanov in intelektualcev ter jezik aktov; napisi, med katerimi brzda niti na grobnih spomenikih pri Sv. Krištofu ni bilo slovanskega; pisava priimkov, kakor Snoy, Tschopp, Bnbnigg itd.; «Laibacher Zei-tungs in «Illyrisches Blatts, edina lista, ki so ju tiskali v Ljubljani. Toda kdor je prisluškoval, kakšne nazive so imele poleg nemških ulice in gostilne ali kako so govorili gospodje in gospe s posli doma ter s kmeti na trgu in v pisarnah, ta se je utegnil prepričati, da sloni nemški značaj simpatičnega mesta samo na privilegijih in tradicijah. Uradnikov je bilo v Ljubljani leta 1828. nad tisoč, torej razmeroma zelo reliko. Na število je vplivala tudi politična razdelitev: pod ljubljanski gubernij je spadala razen Kranjske namreč tudi vsa Koroška. Uradnik brez lastnega premoženja se je težko prebijal, ker je bil bolj slabo plačan, Gimnazijski profesor in licejski bibliotekar na primer sta dobivala po osem sto goldinarjev na leto, tako da sta morala iskati postranske zaslužke, če sta si hotela privoščiti novo knjigo ali slično zabavo. Bolje se je godilo policijskim uradnikom, ker je aktiven nadkomisar dobival devet sto goldinarjev ter napredoval do tisoč goldinarjev in pet sto goldinarjev doklade. Odvetnike sta imela v ljubljanskem gubemiju oziroma v območju celovškega apelacij skega sodišča Ljubljana, kjer jih je posloval o enajst, in Celovec, kjer jih je bilo po neki čudni logiki petnajst. Izmed ljubljanskih sla le Wurzbach in Eberl plačala toliko davka, kolikor trgovci druge davčne stopnje, namreč 100 gl., medtem ko so predpisali Ob-laku BO gl., a Burgerju, Hom/mu, Lindnerju, Pillerju itd. le po 40 gl. Čeprav je mogel vsak ljubljanski odvetnik računati z izdatnim poštenim zaslužkom, je bilo med njimi vendar vedno nekaj takih, ki so povzročili, da je marsikdo z nezaupanjem gledal ta stan. Duhovnikom, ki jih je bilo v Ljubljani bl.zu sto, je borba med janzenisti in protijanzenisti v njihovi želji po uveljavljanju sicer često škodovala, a kljub vsemu je ostal nosilec tonzure ugleden in v vsaki družbi dobrodošel mož. Prehodna doba, v kateri so se tudi nekateri nasprotniki janzeniZma še oklepali jože-finskega cerkvenega prava ter odklanjali gesla o potrebi romanj, bratovščin itd., se odraža tudi v imeniku članov bratovščine uFrommer Verein der Ge-sellschaft des suessesten Herzen .lesuv. ki je začela delovati pri frančiškanih dne 11. julija 1827: načeloval ji namreč ni duhovnik, nego čevljar, a tudi med člani iščemo zaman posvetnega ljubljanskega duhovnika. O sodelovanju duhovnikov pri necerkvenih akcijah prinadnost k tej ali oni strujj običajno ni odločala; oboji so bili med aktivnimi pre-poroditelji. med metelčičarji, nasprotniki metelčice, homeopiti in nasprotniki slovenske erotične poezije. Kaj malo se da povedati o življenju tistih dveh tisočev delavcev in treh tisoč e v služinčadi, ki so predstavljali v primeri z nemški govorečo gospodo po večini samo slovenski umevajoči služeči stan. «Razmerje službodajalcev iz boljših krogov do služinčadi J_ je bilo zaupno in zaradi tega kakor tudi iz drugih vzrokov je bila pokorščina teh ljudi često ne- znatna». Bilo je pač v teh odno-sih še precej patriarhalnosti in 0 služečem stanu samem še mnog0 vdanosti v usodo, tako da se rflZ' mišljanje o njegovem položaju m vsiljevalo. Pravih umetnikov je malo stalno živelo v Ljubljani, a v nobi' ni umetnostni panogi ni it*el glavno mesto Ilirije predstavn1’ ka, ki bi pomenjal zanjo tol*** kolikor Prešeren za slovensko " t eraturo. Stavbeniki in kamnoseki ^ l j samo obrtniki, da si prič*!. zlasfi izdelki poslednjih o kullš" vi ranem okusu, ki se je ob 1»®'-val v senci klasicističnega in pirskega sloga. Slikarstvo je kazalo bujne'J is sli' el- razvoj kakor p-i arhitektura kiparstvo. Trije «portretni karjin so živeli v jeseni 1828 Ljubljani. Medtem ko je bil •. nez Potočnik sicer domač uri nik, a že petinsedemdeseti starček, Vincenc Dorfmeister, v Čitelj risanja na ljubljanski n°r' malki, pa le tujeroden diletant, začenjal Kamnogoričan Mat°l Langus ustvarjati osnove za voj, ki je vsaj po smeri moO posta ti sličen literarnemu priP0" rodu. „ Jgflj Opere Ljubljančani že vec 1 niso imeli, a dramske predsta' so tičale na nivoju, na kateri so bile pred kongresom 1821. “ . gledališčnimi nemškimi igr0 ki so prihajali v Ljubljano, L bil le redko prav; umetnik, ° igralci so bili obenem tuj *;!T| ment, ki se ni mogel udom' Domačinov med igralci ni bil0/ . ista družba je igrala v Ljubi]0 malokdaj več kn v dveh ali tj, sezonah. Stanovi kot lastu' J gledališčnega poslopja niso na sestavo družbe nič vpiiv° ^ ravnatelj, ki se je za poslopje ^ inventar pogodil s predstavn' stanov, namreč z ((gledališč' vrhovnim direktorjem» in čl* M nekega ((gledališkega odbor*9’ sam sestavljal družbo in re^i. toar. Družabnemu položaju H cev je zelo škodovalo njih0 slabo gmotno stanje. Te odlomke iz Franceta Kidriča ((P te ren 1800-1838, Z iv1 j«™, pesnika in pesmi« ^ priobčili zato, da si stoletnici laže ustvai"-*^ živo predstavo o tem, * v šno je bilo življenj* Prešernovih časih v sr* šču slovenskega narod* v Ljubljani. Odlomki vzeti s strani 89-100, i2e ©lovensliirtu dndtvu-v Cjutljsnlje tisi gospod »odj« nirodske (trate » Hrajiiji itlosisi prigodek na tnanje. de je nas slavni pesnik gospod France Prešcrin, dohtar pravice m r. k. pravdosrrdnik v Ki hJuJI, H. dan lega mesca ob osmih dopoldne; po dolgi bolcsnl m previden h * inertnimi zakramenti umert fogrelvba v »ubot«t 10. dan trga mesca, ob desetih dopoldne) ftfjvliTrau' niuZti 'piis(rdnlo rasi skazati, povabi slovensko druilvo pfijattč Ih rhance rajociga, vae udo slo— Ved5kTga>druztva>Tii' (ploh' v>e domorodci:, naj pridejo v saltoto v HraJnJ k pogrebu. t' Ljubljani 8 dan svečana 1849. 1 PREŠERNOV GROB V KRANJU ti v ena točki je prišla avstrijskemu fevdalno-absolutističnemu režimu francoska okupacija zelo prav: uvedla je administrativni centralizem, ki ga je avstrijski režim v celoti prevzel. Odprli so se novi viri davčnih in drugih obvez, kj so stalno rasle vzporedno s tem, kolikor je splošna kriza fevdalne družbe spravljala sistem v večne gospodarske težave. Zato je tudi vedno bolj rasel odpor ne le slovenskih kmečkih množic, marveč tudi tujih meščanskih plasti na našem ozemlju, ki je vzbud.il pri nas živo politično aktivnost. Tako je avstrijska reokupaeija Ilirije potisnila Slovence v neposreden boj, kjer je vodstvo dobila Kranjska kot najbolj slovenska pokrajina in kot središče bivše francoske Ilirije. S tem ,ie dobilo tudi narodno gibanje večjj obseg. Stare ideologije: prosvetljenstvo, janzenizem, racionalizem so postale močna reakcionarna ovira splošnega družbenega in narodnega razvoja. Književno in jezikovno področje — na katerem se je dotlej manifestiralo slovensko narodno prebujanje — je postalo preozko, da bi moglo zadovoljiti socialne sile, ki so delovale na strmoglavljenju absolutizma kot sistema. Gospodarstvo, zemljiška odveza, državni sistem itd. to so b.la sedaj nova vprašanja, ki si jih je moralo postavit* narodno gibanje. Tudi soseščina je vplivala na slovenski narod.ni boj v smislu radikalizacije in razširitve. Boji italijanskega naroda za osvoboditev in združitev so tako zelo odmevali v naših krajih, da »ta policijski minister Sedlnitzky in za njim ljubljanski gubernij ponovno opozarjala deželo, naj se pazi «pred sploh škodljivim, vu-ki ino zapelovanjem družbe i* menovane karbonarji, ktera je nekie na Laškem svojo spako počenjala ... izhajale iz vrst slovenske drobne buržoazije, so naletele na dve oviri: na zapreke, ki jih je postavljala levdalističmo-absotuti-n» reakcija kapitalističnim težnjam sploh ter na nepremagljivi konkurenčni pritisk nemške buržoazije. Povsem razumljivo je, da so se v taki situaciji pojavljale vedno močnejše tendence proti fevdalnemu absolut.zmu in za politično osamosvojitev slovenskega ljudstva. V radikalnih oblikah. so se take tendence pojavile v prav majhnem delu nove slovenske drobne buržoazije, ki je tvorila levo revolucionamo-de-mokratično krilo v našem narodnem gibanju-. Bila je seveda slaba, ker tudi ni imela gospodarskih oporišč in zato samemu narodnemu gibanju nikoli ni mogla dati svojtega pečata. Eden najbolj znanih predstavnikov tega krila je bil Andrej Smole. Tej struji se je priključil velik del inteligence. Ta je videla v fevdalnem absolutizmu in nemški birokraciji sovražnika, ki je zapiral pot intelektualnemu življenju slovenskega naroda in gospodarsko izpodrival slovensko inteligenco. V kolikor ta nemška birokracija ni zvesto služila nemškemu fevdalno - absolutičnemu režimu, je korakala vštric z nemško buržoazijo in podpirala njene hegemonistične tendence. Tudi to birokracijo je bilo torej mogoče strmoglavit, samo s strmoglavljenjem absolutizma tn politično osamosvojitvijo Sloven-eev. Zato so se sredi inteligenc* revoiucionarno-demokratične težnje najbolj jasno pokazale. Po svojih socialnih tendencah I ■o spadali v ta tabor tudj deli kmečkih množic, ki jih je zajelo revolucionarno vrenje. — Zemlja —- je bilo geslo kmečkega gibanja. Imelo pa je pri tem istega »Ovražnika kakor kapitalistična buržoazija in inteligenca: fevdal-no-absolutistično reakcijo. Toda za nacionalni program slovenske buržoazije bi se mogel navdušiti kmet šele tedaj, če bi bila v njem tudi zahteva po revolucionarni rešitvi fevdalnih odnosov na vasi, to je, zahteva po zemljiški odvezj brez odškodnine. Kakor bomo kasneje videli, se prav to pri nas ni zgodilo, zato je kmet tudi dolgo ostal pasiven nasproti tistemu narodnemu gibanju, ki mu je bi. la na čelu buržoazija, a njegove revolucionarne tendence so prihajale do izraza v izoliranih sporadičnih uporih lokalnega pomena. Radikalno demokratični smeri •e j« pridružilo tudi delavstvo. Ni bilo sicer številno, razen tega največ pod vplivom nemških revolucionarnih smeri, toda kot politični faktor se je v teh desetletjih že pričelo pqjavljati in bi moglo postati važen zaveznik slovenskega narodnega gibanja. * Zavoljo splošne zaostalosti slovenskega naroda je bil revolucio-namo-demokratičn, tabor šibek. V politični praksi ni predstavljal močnega gibanja, četudi je bil ideološko zelo močan in povezan a progresivnimi ideološkim; tokovi tedanje Evrope. Ta tabor je ! dal slovenskemu narodu Franceta Prešerna, prt katerem so se obče demokratične težnje zlile v klasično umetniško obliko, po vsebini pa predstavljajo najbolj zrelo politično miselnost pri Slovencih v tem razdobju. To levo krilo je bilo edino, ki je pri Slovencih vzdrževalo duhovno zvezo z demokratičnim tokom v Evropi, zato tudi najdemo pri Prešernu ideološko višino, kj je bila Bteiwetsove&u krogu popolnoma nedostopna. Prešernova zveza z mladoheglovci je značilna za slovensko demokratično smer. Ta filozofska struja je predstavljala tedaj še skrajno levo krilo nemškega buržoazno-demokratičnega revolucionarnega gibanja. Ni slučaj, da se je Prešeren oklenil te miselnosti. Na drug; strani je bil povezan s slovenskim kmečkim LJUBLJANI PRED ljudstvom, zato je v vseh njegovih nazorih prevladoval demokratični moment. Nasproti temu demokratičnemu taboru je stala-socialno konser-vativnejša in oportunistična, toda močnejša skupina. Tvorila jo je predvsem stara, z absolutizmom in fevdalnim sistemom zvezana buržoazija. ki si je pridobila večja ali manjša posestva s kmečkimi podložniki in je predstavljala prav za prav zaostalj tip buržoazije epohe prosvetljenstva. Razumljivo je. da taka buržoazija ni imela interesa na revolucionarnem 2lomu fevdalnega sistema, še prav posebno pa se ni mogla ogreti za revolucionarno pot pri zemljiški odvezi, ki bi udarila tudi po njenih gospodarskih interesih. Ta zaostala buržoazna plast se je zato nagibala k legalnim reformam in h kompromisu z absolustisfičnim sistemom ter se je najodločneje borila zoper vsakršne revolucionarne demokratične tendence v slovenskem narodnem gibanju. Najbolj izrazit predstavnik te struje je bil sgm dr. Bleivveis. Vzporedno s to socialno skupino so šl; ostanki slovenskega cehovskega meščanstva, ki so se trdovratno borili za ohranitev zadnjih privilegijev, ki so še ostali od cehovskega sistema, in proti obrtni svobodi. V nemški liberalni buržoaziji, ki jih je ekonom- sko uničevala, so videli ti cehovski elementi glavnega sovražnika, zato je umljivo, da so iskali opore pri fevdalni reakciji. Tretji faktor v tem taboru je bil pretežni del slovenske duhovščine, ki se kot celota seveda ni mogla ogrevati za revolucionarno demokratične smeri, naperjene tudi proti privilegijem cerkve tem manj pa njeni vrhovi, ki so bili močno povezani s fevdalnim sistemom. Popolnoma enotna kajpak slovenska duhovščina ni bila, toda pri redkih duhovnikih je demokratično prepričanje popolnoma prevladovalo nad fevdalnimi interesi cerkve. Tak primer je morda Radovljičan Fuester iz Prešernovega demokratičnega kroga, ki se je končno ponemčil, ker ga je odbijala slovenska zaostalost. Po svojem socialnem po- DOBRIMI STO LEI. ! ložaju je bila duhovščina itak j. najbolj povezana z ono konservativno meščansko veleposestniško plastjo, ki je v svojem političnem delovanju težile h kompromisu s fevdalno-absolutisič-nim sistemom. Tak bežen pogled na razdelitev socialnih in političnih sil slovenskega naroda, k; je bila od njih grupiranja in delovanja odvisna usoda slovenskega naroda na pragu 1848. leta. je bil potreben. če hočemo odkriti prava izhodišča slovenske praktične politike v tem obdobju. Po Napoleonovem zlomu in padcu francoskih okupatorskih oblasti v Iliriji, avstrijska oblast ni mogla črtati vsega, kar so 'Francozi pustili, ker ni smela izzivati ljudskih množic, deloma pa tudi zato, ker so nekateri francoski ukrepi prijali avstrijskim oblastnikom. Zelo oprezno je likvidirala progresivne ukrepe, ki so mogli slabiti fevdalni sjstem. Kot administrativno celoto je sicer avstrijski režim iz čisto političnih razlogov Ilirijo ohranil. Smatral jo je za dober protiutež vplivu Rusije na Balkanu in za izhodišče avstrijske balkanske politike. Prav tako je bilo' priznanih več jezikovnih pravic kakor pred francosko o-kupacijo. Toda v splošnem se je gospodarski položaj ilirskih dežel po reokupaciji poslabšal, kaj- Slavimo velik, redek jubilej, ki ga praznujemo s ponosom, ljubeznijo in hvaležnostjo Prešeren je položil trdne temelje slovenshemo knjižnemu jeziku in dvignil slovensko književnost na evropsko Tišino Bil je prvi med Slovenci, ki je najbolj odločno in dosledno izpovedoval napredna demokratična načela, ki sto let niso izgubila veljave in katera smo uresničili med zadnjo svetovno vojno, ko smo prav za ta načela krvaveli in umirali Ljubljana, s. — ze 2. t. m. dopoldne so se v Ljubljani pričele slavnosti za proslavo stoletnice Prešernove smrti. Dopoldne je bila v razstavni dvorani narodne univerzitetne knjižnice slavnostna otvoritev Prešernovih rokopisov, tiskov in umetniških podob iz njegovega Časa. Razstavo sta priredila narodna univerzitetna knjižnica in narodni muzej. Otvoritvi so prisostvo Vali član politbiroja CK KPS in minister za prosveto dr. Jože Potrč, predsednik prezidija ljudske skupščine LRS Josip Vidmar, predsednik ljudske skupščine dr. Ferdo Kozak, pomočnik ministra za prosveto Ivan Bratko, prezident akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič, zastopniki društva slovenskih književnikov in republiških kulturnih ustanov ter množičnih organizacij. Istega dne zvečer je priredil izvršilni odbor Ljudske prosvete Slovenije v veliki Unionski dvorani proslavo obletnice Prešernove smrti- Prireditve so se udeležili predstavniki množičnih organizacij in kulturno prosvetnih ustanov ter številni politični, gospodarski in kulturni delavci poleg ostale publike. Na proslavi je govoril tov. France Bevk. Poudaril je, da slavimo velik ve-dek jubilej, ki ga praznujemo s ponosom, ljubeznijo in hvaležnostjo, kajti Prešeren je položil trdne temelje slovenskemu književnemu jeziku, dvignil slovensko književnost na evropsko višino, bil prvi med Slovenci, ki je najbolj odločno in dosledno izpolnjeval napredna demokratična načela, ki sto let niso Zgubila veljave in so bila pravkar Uresničena. O črtal je tedanjo dobo, v kateri je izbruh francoske meščanske revolucije poglobil nasprotja med fevdalnim absolutizmom na eni strani in ljudskimi množicami v bo-m za demokratične svoboščine na drugi strani. Odpor proti stoletnemu zatiranju, ki se je po padcu Napoleona v Avstriji še povečalo, pri ‘ovencih zaradi zaostalih gcspo-erskih prilik, ni mogel priti prav do izraza. Misel o narodni osamosvojitvi je gojil tedaj le dokaj ozek krog naprednega izobrazenstva in v tem krogu je bil najvidnejša beseda naš veliki pesnik. Tov. Bevk je dalje opozoril na nekatera velika pesnikova izročila, tako v epski pesnitvi ((Krst pri Savici» zlasti pa na pesniško obliko slovenskega pesniškega programa ((Zdravljico«. Poudaril je, da smo ta naš stoletni program uresničili med zadnjo vojno, ko smo zanj krvaveli in umirali. Tov. Bevk je zaključil svoj govor s sledečimi besedami: ((Prešeren nam je dal najlepše in najdragocenejše pesmi, ustvaril ? am je besedno umetnost. Bil je prvi Slovenec, ki mu je bila poezija poslušno izrazno sredstvo resničnih doživetij, življenjskih spoznanj in prizadevanj, krepko orožja v boju z mračnjaštvom. Njegove pesmi, ki so potekale iz virov njegove osebne usode in usode njegove domovine, so pretresljiva zpoved slovenskega izobraženca, ki svojega poštenja in zdravega mišljenja ni hotel prodati za udobno življenje. Kakor je bil pesnik za živih dni z zdravim tokom onih ljudskih sil, ki so stremili po svobodi in napredku, je danes za vedno povezan z vsem slovenskim ljudstvom, ki je na pragu stoletnice končno uresničilo svoj in njegov narodni pro-aram.» Nato so bili razglašeni rezultati tekmovanja z ljudskimi knjižnicami Slovenije in nagradili so tiste okraje, ki so pokazali pri tem največje uspehe, nakar je sledil pester program recitacij Prešernovih pfesmi in petja na Prešernov tekst, ki so ga izvedli člani ljudsko-pro-svetnih aktivov iz raznih krajev Slovenije. Na 3. t. m. so bile v okviru Prešernovega tedna v gledališču predstave: v Drami Kreftovi «Kranjski komedipanti«, v Operi pa Musorg-skega «Soročinski sejem«, na dan 4. t. m. pa Cankarjevi «Hlapci, 5. t. m. pa slavnostna predstava v Operi Mozartove «Figarove svatbe« s slavnostnim govorom dr. Bratka Krefta. Razstava Zveze upodabljajočih umetnikov Jugoslavije V nedeljo dne 6. t. m. pa je bila 0 Mia na čast stoletnice Prešer-ove smrti prva razstava ZVEZE UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV GgSLAVIJE v novozgrajeni MODERNI GALERIJI. Razstavlja slikarjev in grafikov in 21 ki-arjev jz vseh jugoslovanskih re-ublik, ne le iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, ampak tudi iz manjših kulturnih središč, iz Skopja, Sarajeva, Cetinja itd. Vseh razstavljenih del je 134 od tega 69 slik, 38 grafik in 27 kipov. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali JOSIP RUS, podpredsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ, RODOLJUB COLAKOVIC. mini- ster za znanost in kulturo vlade FLRJ, JOSIP VIDMAR, predsednik ljudske skupščine LR Slovenije s člani prezidija, člani vlade LRS, tovariš BORIS ZIHERL, dr. FR. KIDRIČ, prezident Akademije znanosti in umetnosti, Ivo Andrič, predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, zastopniki društev, književnikov in likovnih umetnikov po- sameznih republik ter mnogi drugi politični in kulturni delavci. Govorili so predsednik Društva upodabljajočih umetnikov Slovenije Božidar Jakac, dr. Ferdo Kozak pa v imenu odbora za proslavo obletnice Prešernove smrti in tov. Branko Sotra v imenu ZVEZE LIKOVNIH UMETNIKOV JUGOSLAVIJE, ki je razstavo tudi odprl. Proslava 30-letnice Drame V okviru proslav svojega 30-let-nega obstoja je priredila ljubljanska drama v nedeljo 6. t. m. razstavo, ki naj prikaže razvoj in delavnost te slovenske osrednje gledališke ustanove. Obenem je bila odkrita spominska plošča ter kipi igralcev in dramatikov. Govoril je upravnik slovenskih narodnih gledališč pisatelj JUS KOZAK in prosvetni minister Dr. JOŽE POTRČ. Sledilo je odprtje razstave. Na mramornati plošči je napis: «PRED TRIDESETIMI LETI JE BILA V TEJ HISI PRVA SLO- VENSKA PREDSTAVA JURCIC -LEVSTIKOVEGA ((TUGOMERA«. Z NJO SE JE ODPRL RAZVOJ SLOVENSKE DRAME«. Poleg so doprsni kipi petih slovenskih velikih igralcev: ŽELEZNIKA, VEROVSKA, BORŠTNIKA, DANILA in ZVONARJEVE. V gledališki avli pa so postavili k Cankarjevemu doprsnemu kipu še doprsji drugih dveh utemeljiteljev slovenske dramatike in prvobocev za slovenski oder: A. T. LINHARTA in FRANA LEVSTIKA. Na obeh hodnikih v prvem nadstropju ie razstavljen arhivni material: številni rokopisi dramskih komadov, vlog, lepaki in letaki, gledališki listi, slike in fotografije ter makete. Izvedba skladbe „bonetni venec** Zvečer istega dne so uprizorili LEVSTIK - KREFTOVEGA «TU-GOMERJA«. Predstave so se udeležili številni politični in kulturni delavci. Pred predstavo je govoril JUS KOZAK. Včeraj, v ponedeljek 7. t. m., je bilo ob 12. odkritje spominske plošče v Rožni ulici. Govoril je predsednik ljudske skupščine LRS DR. FERDO KOZAK, v Kranju pa je bila v Prešernovem gledališču matineja šolske mladine. Popoldne ob 17. uri so razne kulturne ustanove iz vseh krajev Slovenije kakor tudi s Tržaškega ozemlja, iz Goriške in Koroške polagale vence na Prešernov spomenik v Ljubljani. Zvečer ob 20. uri pa je bila slavnostna akademija v Unionski dvorani, na kateri je govoril BORIS ZIHERL. Prešernove pesmi je recitiral STANE SEVER, član SNG. Solisti, zbor in orkester Slovenske filharmonije pa so izvajali drugi del skladbe LM Škerjanca ((SONETNI VENEC«, sedem do 11 sonet) dirigiral je Samo Hubad. Istega dne je bila ob 19. uri zvečer v Kranju podoknica pred hišo Prešernove smrti, nato pa akademija v Sindikalnem domu. Danes, dne 8. februarja, na sam dan Prešernove smrti pa so velike svečanosti na Prešernovem grobu v Kranju, nato odkritje spomenika na Prešernovi hiši v Kranju. Popoldne slovesnosti v Vrbi, Prešernovem rojstnem kraju, kjer bodo izvajali Skrjančev ((Sonetni venec« pod vodstvom Sama Hubada. O današnjih svečanostih bomo poročal: jutri. Nedeljskih, včerajšnjih in današnjih svečanosti se je udeležilo veliko število delegatov prosvetnih društev Tržaškega ozemlja, Goriške jn Slovenske Koroške. M. B. Danes zvečer ob 20 bo v Skednju slavnostna akademija v počastitev stoletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna Prireditev bo v DVORANI KINA v Skednju (Spored na 4. strani) Sovjetska vlada predlaga Norveški sklenitev pogodbe o nenapadanju Jutri začne v Londonu razprava o mirovni pogodbi z Avstrijo Avstrijski zunanji minister dr. Gruber je že prispel v London Norveško delovno ljudstvo protestira proti izrabljanju Norveške za vojne priprave ZDA proti Sovjetski zvezi z vključitvijo Norveške v atlantski pakt -Odklanjanje sovjetske ponudbe bi bilo dokaz, da so sumničenja SZ utemeljena MOSKVA, 7. — Vlada Sovjetske zveze je v soboto 5. t. m. preko svojega ambasadorja v Oslu Sergeja Afanasjeva uradno predložila norveški vladi predlog za sklenitev pakta o nenapadanju. Noto o tem je Afanasjev izročil norveškemu zunanjemu ministru Halvardu Lar.geu. Agencija TASS poroča o tem med drugim sledeče: Norveški minister za zunanje zadeve Lange je izročil 1. februarja veleposlaniku ZSSR v Norveški Afanasjevu odgovor na noto sovjet-' ske vlade z dne 29. januarja. Norveška vlada izjavlja v odgovoru, (ja OZN še ni dovolj močna, da bi ohranila mir in varnost vseh držav in da je zato pričela iskati večjo varnost v racionalnem obrambnem sodelovanju atlantskih dežel. Norveška vlada trdi, da predvideva take sporazume tudi ustanovna listina OZN. Hkrati izjavlja, da ne bo nikoli sklenila kakršnega koli sporazuma z drugimi državami, ki bi III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije bo 9. in 10. aprila v Beogradu! BEOGRAD, 7. — Dne 9. in 10-„r S ko v Beogradu III. kon-••ed' -Hudske fronte Jugoslavije s ho ec’m dnevnim redom: politič-° tekočih nalogah, pro-kor< deklaracija in statut. Na igre* bo poslala LR Srbija 470 I30 n °v, Hrvatska 320, Slovenija keH sna *n Hercegovina 200, Ma-,W^a 120, Crna gora 60, Jugo-ahska armada 150 delegatov. im ^dsedstvo Ljudske fronte je ,0val° komisijo za izdelavo ih k °^a Programske deklaracije hove°nilS^° za izdelavo predloga statuta LF Jugoslavije. Pr-Darko Černe j poslanik FLRJ v Mehiki Prezir) ?BAD, 7. — z dekretom JUoooi!^3.. Ejudske skupščine FLR Da^.k JVbe je bil imenovan dr. Pravi Gerne). bivši poslanik v USPELA KONF ZVEZE PART v nedeljo k aKi 7 * • a J xt"a lu^os^ov«inskega po>lani-Mehiki. TRST, 7. — V nedeljo se je v Plavjah pri Trstu vršila konferenca Zveze partizanov Tržaškega ozemlja cone A v dvorani prosvetnega doma. Na dnevnem redu je bil politični referat, ki ga je podal tov. Maule Bruno, dalje organizacijsko poročilo tov. Lipovca Franca - Tineta in sklepi. Po obeh referatih je sledila zelo živahna diskusija, nakar so bili sprejeti sklepi za nadaljnje delo izraženi v posebni resoluciji, ki je bila na konferenci soglasno sprejeta. V imenu Centralnega komiteja Ko- I munistične partije Tržaškega ozemlja j je konferenco pozdravil njen gene- j j ralni sekretar tov. Branko Babič. V | j imenu SIAU Je konferenco pozdravil tov. Petronio Bortolo, v imenu ASIZZ tov. Zalašček Alma - Janka. Konference se je udeležila tudi posebna delegacija partizanov iz cone B, v imenu katere Je govoril tov. Valerio. S konference so partizani poslali posebno pozdravno pismo zaprtim tovarišem antifašistom v tržaških zaporih ter izglasovali resolucijo, ki obsoja provokatorsko pismo, ki ga je poslala Vidalijeva skupina partizanov raznim partizanskim organizacijam v inozemstvu. Zaradi pomanjkanja prostora bomo vsa poročila, pozdravne govore, diskusijo, pozdravno pismo zaprtim antifašistom kakor tudi resolucijo o pro-vokatorskem pismu vidalijevcev objavili v prihodnji številki našega lista. Mimogrede omenjamo, da so vi-dalijevci organizirali na Proseku nekakšno svoje partizansko zborovanje z očitnim namenom, da bi ovirali o-menjeno konferenco Zveze partizanov v primeru, če bi se ta vršila na Proseku Toda vidalijevci so na Proseku lahko na prste našteli partizane s Proseka in Kontovela,, kajti udeležiti so se ga le tisti, ki so se pripeljali iz Trsta s kamioni, med katerimi je bilo mnogo takih, ki partizanske borbe niso niti videli, a marsikateri ni bil niti aktivist. Partizani - domačini pa so se zbirali na vasi in prepevali partizanske pesmi ter razpravljali o sedanjem političnem položaju, poudarjali potrebo enotnega nastopa na volitvah ter odšli nato na nogometno tekmo. Norveško obvezal odstopiti oporišča na svojem ozemlju tujim oboroženim silam, razen v primeru, če bo Norveška napadena ali pa ji bo grozil napad. Afanasjev je 5. t. m. v omenjeni noti dal Langeu sledečo izjavo: »Sovjetska vlada se ne strinja z mišljenjem norveške vlade glede ciljev in značaja atlantske zveze. Sovjetska vlada ne more enostavno zamolčati dejstva, da norveška vlada ni dala jasnega odgovora na vprašanje sovjetske vlade, če bo prevzela Norveška zaradi vključitve v atlantsko zvezo kake obveznosti glede vzpostavitve letalskih in pomorskih oporišč na norveškem ozemlju. Norveška vlada v svoji izjavi jasno namiguje na napad s strani Sovjetske zveze, kar je popolnoma neutemeljeno, ker je znano, da je Sovjetska zveza vselej vodila prijateljsko politiko nasproti Norveški in je v drugi svetovni vojni pripomogla k osvoboditvi Norveške. SZ je prostovoljno u-maknila svoje čete z norveškega ozemlja in to celo prej kakor je želela sama norveška vlada. CE PA NORVEŠKA VLADA DVOMI V NAMENE SZ, KI JE DOBER SOSED NORVEŠKE, PA SOVJETSKA VLADA, DA BI ODSTRANILA VSAK DVOM GLEDE NAMENOV SZ, PREDLAGA NORVEŠKI VLADI, NAJ SKLENE S SZ POGODBO O NENAPADANJU.il Norveški listi poudarjajo, da «so pogoji sodelovanja z zapadnimi silami v študiju«. Hkrati pa se je izvedelo, da je zunanji minister Lange odpotoval v Washington. z namenom. da bi vključil svojo državo v atlantski pakt. Istočasno pa predstavniki norveških sindikatov pošiljajo protestne resolucije norveški vladi, v katerih zahtevajo, da se Norveška ne sme uporabiti s strani ZDA za njene vojne priprave proti Sovjetski zvezi ter da se Norveška ne sme vključiti v atlant ski pakt. «Reuter» javlja, da se v političnih krogih v Oslu izjavlja, da Norveška nima načelno nikakršne pripombe proti predlogu za pogodbo o nenapadanju s 9Z. kar pa «ne more menjati stališča norveške vlade izraženega v njeni noti Sovjetski zvezi preteklega tedna, po katerem je Norveška del atlantske skupine, kakor se po drugi strani ne bi mogla vzeti v obzir takšna pogodba o nenapadanju s SZ, ki bi vsebovala klavzulo, ki bi predvidevala zaščito s strani SZ v primeru, če bi bila Norveška izpostavljena pretnji napada.« «Humanite» piše, da bi eventualno odklanjanje ruske ponudbe s strani Norveške pomenilo dokaz, da so sumničenja Sovjetske zveze glede atlantskega pakta utemeljene. Kitajska demokratična vlada bo kmalu ustaoovljeoa NANKING, 7. — Kitajska komunistična partija je uradno objavila, da za čas ne namerava pričeti mirovnih pogajanj z nacionalisti. — Stranka ne bo sprejela nikakega odposlanca, katere koli nacionalistične organizacije in zlasti ne poluradne delegacije nacionalistov, ki bi jo vodil Yen Huei Cing. Ta delegacija bo vsekakor dobrodošla, če bodo njeni člani prišli v Peking kot zasebniki, vendar pa z izjemo Kang Cieg Huja, osebnega svetovalca predsednika Licungyena. Za tega, je dejal glasnik, da bi ga odposlali, če bi skušal priti v Peking. Agencija Nova Kitajska je objavila. da bo kmalu ustanovljena enotna demokratična vlada za osvobojene pokrajine osrednje kitajske ravnine, kjer živi 45 milijonov oseb. V polnem teku so priprave za skli canje začasnega ljudskega koVigre-sa, najvišjega organa ljudske oblasti, ki bo sestavil začasno vlado ter izdelal nien program. Kongres bo sklican na predlog organizacijskega urada CK kitajske KP. Po predlogu, ki ga odobrava vse prebivalstvo teh pokrajin, bo sestavljalo prvi ljudski kongres 800 ljudskih predstavnikov, od katerih bo predstavljalo različne pokrajine 29 različne poklice, ljudske organizacije in narodne manjšine itd. Tudi muslimani, ki prebivajo v teh pokrajinah bodo izvolili svoje predstavnike. TOKIO. 7. — Kot noroča agencija France Presse je japonska KP sklenila. da bo sodelovala z majhnimi in srednjimi kapitalisti ter da bo branila majhne in srednje zemlji- ške posestnike. Delovala bo proti velikim kapitalistom in tistim, ki jih podpira tuj kapital. Ta sklep je bil sprejet na dvodnevnem zasedanju izvršilnega odbora. Novi Delhi, 7. — Indijski radio je sporočil, da bo prihodnji četrtek izrečena sodba v procesu proti morilcu Gandhija, LONDON, 7. — Avstrijski zunanji minister dr. Gruber je prispel včeraj zvečer iz Pariza v London, kjer bo imel preden se sestane konferenca štirih, razgovor z britanskim zunanjim ministrom. Kakor smo še javili, je pred dvema mesecema avstrijska vlada poslala posebne note vladam Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije s prošnjo, da bi se obnovili razgovori o sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo. Vse štiri vlade so privolile v ta predlog, imenovale svoje zastopnike in se sporazumele, da se bodo ponovni razgovori o avstrijskem vprašanju začeli jutri 9. t. m. v Londonu. Znano je, da je jugoslovanska vlada na konferenci v Londonu maja lanskega leta zmanjšala svoje zahteve, s čimer je hotela pospešiti sklenitev, mirovne pogodbe z Avstrijo. Toda -zahodne sile so zavrnile jugoslovanske upravičene zahteve, ki jih je podrl le predstavnik Sovjetske zveze. Kljub pripravljenosti jugoslovanske vlade, da na demokratičen in pravičen način reši sporna vprašanja med Jugoslavijo in Avstrijo, avstrijska vlada ni doslej pokazala n. kake volje, da se ta vprašanja čimprej rešijo. Z nezmanjšanim pritiskom nadaljuje z zatiranjem in nasilno germanizacijo koroških Slovencev. Hkrati pa noče tudi nič slišati o tem, da bi vsaj delno nadomestila škodo, ki jo je utrpela Jugoslavija zaradi udeležbe Avstrije v vojni na strani Hitlerjeve Nemčije. Poplerav MiioiKi Černuta kot glavni sekretar Uomovjiske Irenin SOFIJA, 7. — Vladimir Popterov, član političnega urada bolgarske Kp in predsednik zunanje politične komisije v sobranju, ie bil izvoljen za generalnega sekretarja glavnega odbora Domovinske fronte namesto Cervenkova, ki je predsednik komisije za kulturo, znanost in umetnost ter jq kot minister že preveč zaposlen. KRAUČEliKO PUSTOLOVEC lil ŽENSKAR Pričevanje inženirja Romanova ter Zinaide Gorlove prikazuje človeka, ki si je „izbral svobodo'', v zelo grdi luči PARIZ, 7. — Danes se je pred še bolj številnim občinstvom kot sicer nadaljeval Kravčenkov proces. Kol priča je prvi nastopil sovjetski inženir Romanov iz Moskve. »Kravčenko in jaz sva rojena v Dnjepropetrovsku«, je dejal Romanov. ((Poznam ga 26 let. Delal sem z njim, njegovimi brati in njegovim očetom. Brata Evgenij in Konstantin sta večkrat dejala, da se Kravčenko razlikuje od ostale družine. V svoji mladosti je bil ambiciozen ter je ljubil lahkotno življenje. Skušal se je uveljaviti. Večkrat sem slišal brata Evgenija, ki se jg pritoževal zaradi škandalov, ki jih je Viktor povzročal v družini. Njegova mati se je morala često zateči v zastavljalnico, da je plačevala stroške, ki jih je povzročal sin. Med mladimi delavci se je Kravčenko odlikoval po svoji eleganci«. ((Zaradi bolezni,« nadaljuje Romanov, «je le malo časa služil vojsko. sicer je delal kot nadzornik, ki je kontroliral proizvode, ki so prihajali iz tovarne. Svojega načina Življenja pa ni spremenil ter je živel dokaj razbrzdano življenje. Rad se je hvalil s svojimi uspehi pri ženskah.« ((Kravčenko je sklenil, da mora postati slavna osebnost. Na grd na Čin je izrabil zaupanje. V naši tovarni je bil oddelek, ki se je bavil s preučevanjem novih iznajdb. Neki starejši delavec je predložil neko iznajdbo. Načrt je bil sprejet iz ob- zira do starega delavca, toda ni se uporabljal. Tedaj se je Kravčenko polastil tega načrta. Ker pa pri tem ni dosegel zaželenega uspeha, je na vse mogoče načine delal na to. da bi le postal slaven.« Romanov je govoril potem o delegaciji za nabave v ZDA, katere član je bil poleg Kravčenka tudi on. Pri svojem prihodu v Ameriko se je Kravčenko držal zase in se je skoraj izogibal družbe svojih tovarišev. Ko je sodnik pripomnil, češ kako je mogel Kravčenko opravljati važno delo. če ni užival zaupanja, je Romanov odgovoril: «Do tedaj Krav-, čenkovo ponašanje ni dalo povoda za odločnejši odpor proti njemu. Vsekakor pa sem opozoril našega šefa generala Rudenka o nedostojnem Kravčenkovem obnašanju, ki je pozabil na trpljenje, v katerem je takrat živela naša domovina. Kravčenko pa mi je odgovoril: «V Ameriki se dobro živi«. Nekega ponedeljka v marcu 1944 Kravčenka ni bilo na delo. toda ker so se podobne stvari često dogajale, ni zaradi njegove odsotnosti nihče mnogo razmišljal«. Odvetnik Nordmann je tedaj postavil vprašanje, na katero je Romanov odgovoril, da Kravčenko ni bil nikoli član Komsomola, ni nikdar šel v Harkov in mu ni bila nikoli poverjena važna misija, o kateri se hvali v syoji knjigi, in tudi ni bil nikoli kak visok funkcionar. Sklepajoč po vsem tem, poudari od- vetnik Nordmann, je več poglavij iz knjige «Izbral sem svobodo« gola izmišljotina. Zasliševanje, se je tukaj prekinilo ter se čez čas nadaljevalo z zasliševanjem priče, ki je za občinstvo najbolj privlačna, t. j. bivše Kravčenkove žene Zinaide Gorlove. «Težko in mučno je zame«, je pričela Gorlova svoje pričevanje, ((spominjati se tega dela mojega življenja. Ljubila sem tega človeka in to je bila velika zmota v mojem življenju. Imela sem 19 let in moj oče je vedno trdil o Kravčen-ku. da ni nič drugega koa puhlež in ženskar; toda s svojimi ljubezenskimi prisegami je uspel prepričati me, da sem ga poročila, ne da bi v to privolili starši, ki ga niso hoteli sprejeti v hišo. Ko je dva meseca po poroki zvedel, da bova imela otroka, je pričel uprizarjati razne scene ter me hotel prisiliti, da bi se podvrgla operaciji. Zaradi duševne in tudi telesne izčrpanosti sem se končno res morala podvreči operaciji. Ko se je vrnil s Kri. ma. kjer je bil v nekem sanatoriju, je spet pričel z nasiljem in me je tudj večkrat tepel. Ko sem 1933 zopet postala nosna, je spet vzrojil ter mi dejal: «Cas je, da greš. Ni mi treba, da bi imel otroke«. Hotel je, da bi zopet napravila aboitus. toda tedaj sem se vrnila k staršem. Leta 1935 sem se ponovno poročila in moj drugi moj je otroka posinovil. Stalin ponovim član moskovskega komiteja KP(b) MOSKVA, 7. — Radio Moskva poroča, da je bil generalisim Stalin ponovno izvoljen za člana moskovskega mestn. komiteja KP(b), *njrf S. °^° ‘'banico Prešernove dal 1 si slovenske založbe za-rnj -i1 P°/ da z novimi izdaja- lke0130^0 že. lep<> vrsto sl°-2aložn' ■( esernlane. Slovensko svečam’ « ie po letu 19,J<)- P°* Poz<)rn° Presernovemu delu večjo vrsto p ^a^ imenujemo le dVe AJantarjevih izdaj Poezij, in 1913) ,Cevi ,i2daj' Poezij (1902 krasotn veiiko ilustrirano in z*l, d- V nunier'rano izdajo Poe-ce^uJ* Asimilirano izdajo Pred*8" !ok°P'sa- V zadnjih le-zen p.. . v"in° pa smo dobili ra-v izdaii S*rn°\eSa zbranega dela So zažel U jevec'Glonar tudi dol-Kidrjj,,/^0 *n težko pričakovano 415)36 ;n 'j izdajo v dveh knjigah s«žen vrhJ3B)' 8 katero ie bil do‘ ^ t*‘rn našega prešemoslovju. s°tnih 'zšlo tud. več kru- Itaia ?Pi J (Gradnik, Maleš) in daia (19:19)P~^Ubliena icP,la iz- bile: ”U Wj be bo: !e P°kazala "Ta ljubezen do pes-v vsem obse- ‘c borbe « 'iSU nar°dnoosvobodil-rrešern0’vmar. !Ia!" izPr‘čuje vrsta UsrU izd ai’ ni,d njimi dvo ^^toletni^j1 “Edravljice« ob njc- r’itn odnasUbein'i° m K prečišče-?0veg7ZT d° Pesnlka in nje-nib nieo~ Pa Mopamo k izda-° f'iegoveJV^sla d,,la in razprav Pomenu in vrednosti v teh prvih letih svobode. Ob izdaji iz leta 1946.. ko smo prvič v svobodi proslavljali Prešernov dan (Slodnjakova ljudska izdaja Poezij, ponatis miniaturne izdaje, brošura Prešernov dan. Prešer-niana) so čakale založništvo za to leto nove naloge iti nove dolžnosti do Prešerna. Nekaj teh nalog je deloma že v celoti ali delno izvršenih, nekaj jih bo izpolnjenih v teku leta in se bomo tako pripravili za 150 letnico pesnikovega rojstva. Glavni delež'pri tem je prevzela Državna založba Slovenije. Za slavnostne dni ob proslavah je dala na knjižni trg naslednje .izdaje: Pet Prešernovih pesmi, izbor samospevov v redakciji Antona Lajovca in dr. Dragotina, Cvetka. Zbirka v obrisih prikazuje, kako so pesnikovo delo glasbeno oblikovali naši skladatelji v samospevu v vseh razvojnih in stilnih dobah do zadnjega časa. Pod tem kriterijem izbiranja so prišli v to izdajo samospevi: «Strunam» (K. Mašek), «Kam» (D. Jenko). ((Nezakonska mati« (B. Ipavec), «Mornar» (F. S. Vilhar) in gazela «...da jo ljubim« (J. Michl). Edicija se po odlični opremi in tisku uvršča med naše reprezentativne izdaje. Izdaje slovenskih založb v počastitev stoletnice Prešernove smrti IJ rž ai/ n a j u b i I b j n a i/ilaja „Pm:ziju ,,Prešernov album“ žepne izdaje,,Poezij” -,.Prešernovabibliografija • ..Prešernova korespondenca” Konec januarja je izšla Prešernova številka glasbene revije Naši zbori, v kateri je objavljenih sedem novih skladb na Prešernove besede. Kakor doslej se je tudi tokrat večina skladdeljev. ki so se odzvali vabilu uredništva, lotila že večkrat komponiranih Prešernovih tekstov Tako so v lem zvezku tri nove ((Zdravice« (M. Polič. M. Pirnik in L. M. Škerjanc), dve «Soldaški» (P. Sivic in V. Vodopivec), ((Strunam«, M. Polič) in doslej še neobjavljena ((Zapuščena« od B. Ipavca. V knjižni prilogi revije razpravlja P. Sivic o dosedanji glasbeni obdelavi Prešernovih pesmi. Uredništvo je ob tej priliki prejelo še nekaj skladb in jih namenilo za naslednje zvezke revije, iz katerih naj pevski zbori vseh vrst in stopenj izpopolnijo svoje spo- rede s Prešernovo pesmijo. Kot dopolnilo Prešernove številke «Naših zborov« je izšla zbirka «Sedem Prešernovih pesmi« z izborom znanih pesmi za mc šane moške in mladinske zbore V tej zbirki so pesmi St, Prenn--la ((Zdravica« (za mešani in za moški zbor). E. Adamiča ((Zapuščena«, «Soldaška» (od K. Maska in P. Sivica), D. Jenka in Hubada «Pod oknom«. Poleg vseh teh pesmi bo zs proslave v tem letu in v bodoče zelo primerna V. Mirkova skladba «Na Prešernovem grobu« (besede Frana Levstika), ki je na prvem mestu v naših zborih za 1. 1949. Ker so vse te izdaje že izšle, smo jili postavili na prvo mest«. Nedvomno ni naš glasbeno knji|-ni trg še za nobeno ohletniro našega velikega pesnika dobil tako bogatega in pisanega prispevka. Pred nami je že tudi prva polovica obsežnega in dolgo zaželenega dela, ki pride v izdajj Državne založbe Slovenije kmalu na knjižni trg. To je «Prešernov album«. Z njim bo dr. France Kidrič v veliki meri dopolnil prešerno-slovjc, šaj bo v' knjigi velikega formata v obsegu nad 320 strani zbrano vse slikovno in dokumen-1 rno gradivo, ki spremlja pesnika Prešerna od rojstva do smrti. Knjiga ima dva dela. V prvem ielu je zbrano gradivo pod naslovom «Kralji, listine in sodobniki«, drugi del pa obsega reprodukcije upodobitev pesnika in ilustracije njegovih pesmi. Vse slikovno gradivo je tiskano na umetniškem papirju na mlečno-rumenem podtisku«. V knjigi bo tudi več barvastih slik (Prešeren, M. Cop, Primičeva Julija in dr.). Poleg uvoda bo imela knjiga še podroben komentar k vsemu objavljenemu gradivu in štiri Prešernove rodovnike. Tako bo v tej knjigi v celoti na enem samem mestu zbrano vse slikovno gradivo o pesniku. Pri Slovenskem knjižnem zavodu je izšla kot rokopis v pomoč predavateljem brošura s člankom. E. Kardelja ((Prešernovo mesto v politični zgodovini slovenskega naroda«. Članek je popravljen in dopolnjen ponatis četrtega poglavja iz knjige ((Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« (Sperans). Z izčrpno analizo dobe po padcu Napoleona nam pisatelj pokaže revolucionarni vpliv Prešernove poezije, demokratičnost Prešernovega kroga in Prešernov ostri boj za slovenstvo. Drugi članek pa je ponatis članka, ki ga je Boris Kidrič objavil v knjigi ((Prešernov dar,«, izdani za Prešernov teden 1946 pod naslovom «Nekaj misli ob obletnici Prešernove smrti«. Ob prikazu meščanstva v Evropi v 1. 1848. in nedozorelosti slovanskih narodov za demokratično in času ustrezno revolucionarno dejanje r.am pisec osvetljuje Prešernovo naprednost in njegovo popolno povezanost e slovenskim ljudstvom. Prav tako je tudi že v tisku državna jubilejna izdaja ((Poezij«, ki izide pri Državni založbi Slovenije. Pesmi bodo tiskane v originalu in opremljene z vsemi naglasi. Uvod bo natisnjen v slovenščini in v srbo-hrvatskem prevodu, imenski ter stvarni tolmač, ki bo hkrati tudi komentar, pa samo v srbsko-hrvatskem jeziku (latinica). Izdajo sta pripravila Alfonz Gspan in dr. Mirko Rupel, uvod, ki predstavlja pesnika še posebej drugim jugoslovanskim narodom, pa je napisal Josip Vidmar. Ista založba je že izdala in delno že razposlala po vsej Sloveniji dve seriji po 10 razglednic v bakrotisku. V seriji «Vrba» so slike Prešernovega doma in okolice po fotografijah Mihe Maleša, v seriji «Prešeren v slovenski umetnosti« so reprodukcije upodobitev pesnika (slike in kipi) po A. Ganglu, F. Veselu, M. Gaspariju, I. Vavpotiču, B. Jakcu, B. Kalinu. E. Justinu, Fr. Miheliču. Fr. Smerduju in M. Mulešu. Posebej izide še razglednica Goldsteinove slike. Na zadnji strani je povsod označeno leto nastanka slike. V isti založbi izide še ta teden nova naklada miniaturne žepne izdaje Poezij. Tako bo dosežena pri tej izdaji naklada 30.000 izvodov v letih od 1939 do danes, kar je tudi lep dokaz naše ljubezni do pesnikovega dela. Pri Akademiji znanosti in u-metnosti so v tem letu predvidene tri izdaje, ki so temeljne važnosti za spoznavanje Prešerna. Dr. Janko Slebinger je pripravil za tisk «Prešernovo bibliografijo«, ki bo obsegala celoten pregled vsega, kar je doslej znanega in kar je bilo kjer koli objavljeno v zvezi s Prešernom. Dr. Franc Kidrič je pripravil izdajo Prešernove korespondence z vsem potrebnim komentarjem. Prav tako je skoraj že pripravljen za tisk sedmi zvezek ((Biografskega leksikona«, v ket^em je sedaj na vrsti Pr« * ren v prikazu dr. Fr. Kidriča. SPORED elana,'inie blama&tm IheS&moiig pio&laue v Skednju 1. Venturini: Zdravica: Zapuščena. (Pojejo komorni zbor, zbor iz Skednja in zbor iz Sv. Ivana). 2. Prešeren: Vrba (recitira Drolc stefka, čl-ica SNG). 3. Prešeren-Jenko: Kam? (tenor P er lot Dušan). 4. Prešeren: Slovo od mladosti (recitira Raztresen Stane, s lan SNG). 5. Preseren-Vilhar: Nezakonska mati (sopran Potrata Pavla). 6. Prešeren: Gazele (recitira LukeS Jožko, llan SNG). 7. Prešeren—Vilhar: Mornar (tenor Pertot Dušan). 8■ Prešeren: Lepa Vida (recitira Gabrijelčič Nada, članica SNG). 9. Prešeren Jenko: Strunam (sopran Kozem Rožica). 10. Povodni mož (recitira Drolc Štefka). 11. Prešeren:Orglar (recitira Raztresen Stane). 12■ Oton Zupančič: Pesem (zborna recitacija srednješolcev in visokošolcev). 13. Kajuh-Vrabec: Slovenska pesem (poje komorni zbor) O Francetu Prešernu bo govoril na proslavi prof. Miroslav Ravbar. (St) 4 S' * letnici Jhoju. clliiSlua ” JheSeim „ u Boljuncu Se kot iniad študent sem čutil Posebno simpatijo do našega največjega pesnika Prešerna. Videl sem v njem pravega revolucionarja v slovenski literaturi. Rad sem ga prebiral in študiral njegove pesmi, občudoval njegovo življenjsko pot, ki mu ni bila posuta s cvetjem, in njegovo borbo za obstanek. Prešeren nam je še danes, po 100 letih njegove smrti, vzor slovenskega pesnika ter narodno in socialno pravičnega učitelja. 11. februarja 1001 sem sklical (bil sem tačas študent koprskega učiteljiščaJ nekatere vaščane Boljunca v dvorano pri Giovani-nu. Nekaterih udeležencev se še danes spominjam, in sicer: Uče Toman, Nin od Vane, pok. Jože Kozina, mladi in stari Jože ter Toni Piklo, Pepi od Marjete, Pepi od Mim (Kralje), Rikce, Jože Dražen, Jože Ventič, Jože Cuk, Vane Nine, Vane Mizo, Tone llalotca, Vane Burja, Jape Buču, Etka in Jožek s kasarne, Bika in Jože Botan, Giovanin, Vane Piklo in še mnogi drugi. Po kratkem nagovoru sem navzočim pojasnil pomen sestanka in predlagal ustanovitev prosvetnega društva, kar so vsi navzoči z veseljem sprejeli. Po prečitanju pravil smo na moj predlog dali novemu društvu ime #Prešerena. Lepo se je društvo razvijalo in dosegalo lepe uspehe. Postalo je blizu in daleč splošno priljubljeno. Ze leta 1W? je društvo razvilo dragoceno zastavo, Pravočasno sem jo rešil, da ni prišla fašistom v roke. Krasne prireditve še izpred prve svetovne vojne so gotovo marsikateremu še danes v lepem spominu. Društvo je imelo tudi bogato knjižnico. Fašizem je vse uničil! Po drugi svetovni vojni — takoj leta 1945 — so Boljunčani društvo zopet obudili k življenju in zelo vesel sem bil, da seme, ki sem ga ieta 1901 vsejal, ni zamrlo, pač pa zopet vzklilo, ko je zasijalo sonce svobode, in obrodilo v treh preteklih letih prav lep sadi Dne 29. januarju t. I je bil v Boljuncu sestanek Prosv. društva »Prešeren«. V imenu ShlPZ sem se sestanka udeležil tudi jaz. Navzočih je bilo 65 oseb. Neki Gombač — baje iz Trsta — je hvalil »krasno« udeležbo, nato mlatil prazno slamo in «razlagal», kakšen mora biti pevski zbor, dramska skupina in knjižnica. Gospod Gombač ne ve, da je vse to v Boljuncu. ie cvetelo, da se je sestankov še ne davno tega udeleževalo 290 do '100 oseb in še več, to je, dokler niso prišli v vas razdiralci in prinesli po Vidalijevem receptu pre. p ir in sovraštvo. V petek U. fe-bruarja t. I. bo tedaj 48-letnitfa, ko sem ustanovil v Boljuncu Prosv. društvo «Prešeren». Trda ob 48-letnici nisem imel besede. Kljub temu ni izumrlo v meni Prešernovo prerokovanje: Vremena bodo se zjasnila in lepši dnevi bodo nam zasijali! — ini. Nabavite si sliko tašega velikega pesnika ir. FRANCETA PREŠERNA Pripravljalni odbor za pro-lavo 100-letnice Prešernove imrti je v počastitev spomina tašega največjega pesnika po-latisnil njegov portret v obliki n velikosti, ki je najprimernejša za okrasitev vsake slovenske niše. Nizka cena posamezni sliki omogoča nakup vsakomur. Slike so naprodaj v knjigarni Stoka, Fortunat in pri odseku za ljudsko prosveto SHPZ (l.argo Panfili I lil.) Pripravljalni odbor. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU osi vse, ki imajo izposojene knji-ali revije, naj jih zaradi pre-editve knjižnice nemudoma vr-jo v Ul. Montecchi 6/I1L Knjiž-:a je odprta dnevno od 8-14 ure. Uprava TRŽAHK I DNEVNIK Kji; so vsi tisti delavci hi so i/ zadnjem času izgubili delu V svojem zadnjem poročilu obravnava gen. Airey v šestem poglavju tudi vprašanje delavstva ter ugotavlja, da je bilo na področju Tržaškega ozemlja v zadnjem četrt-letju 13 manjših stavk, od katerih eno, naj bi bili proglasili «iz poli-tičnih razlogov, ostale pa iz gospodarskih razlogov*. Delavci in z njimi tudi sindikalne organizacije se pač ne morejo prav nič pritožiti. Vse je lepo razporejeno ter vključeno y posebne rubrike — politične in gospodarske. Kar je v tem poglavju najbolj zanimivo pa je prav odstavek, ki obravnava vprašanje brezposelnosti na Tržaškem ozemlju. Po uradnih podatkih je bilo na Tržaškem ozemlju Zaposlenih meseca julija 85.056 ljudi, katerih število se je do decembra meseca povišalo na 91.833 ljudi. V posebni opombi, ki je priložena temu poročilu, naglasa gen. Airey, da je v številu za-poslenih iz meseca decembra vklju-čenih tudi 6.050 kmetov, ki «ves čas osebno delajo na svojih kmetijah, ali obdelujejo zemljo, pa prej niso bil! prikazani kot zaposleni*. Število brezposelnih pa se je po tem poročilu v zadnjih mesecih celo znižalo, saj je znašala uradna številka brezposelnih meseca julija 24.277 ljudi, meseca decembra pa samo 20.295. Vsakdo, ki je v zadnjem času sa mo površno sledil sindikalnemu življenju, se bo upravičeno vprašal kam so izginili vsi tisti delavci, ki so bili samo v zadnjih mesecih odpuščeni z dela iz raznih tržaških tovarn. Kam so na primer po rnne nju odgovornih oblasti izginili »si tisti delavci, ki jih je odpustilo z dela vodstvo tovarne OMMSA, Tovarne strojev, raznih drugih manj-ših in večjih tovarn in podjetij? Kje so dobili ti delavci pri takem Brezuspešna pogajanja za rešitev vprašanja v CRDA Včeraj so bila ponovno pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij, koordinacijskih odborov CRDA in med predstavniki združenja industrijcev za končno rešitev vprašanja kovinarskih delavcev CRDA. Kot smo že poročali, so se že pogajali za rešitev tega spornega vprašanja, zaradi stališča delodajalcev, ki so odločno izjavili, da bi bilo v sedanjem trenutku vodstvu CRDA pooplnoma nemogoče povišati plače svojini uslužbencem, ker se nahajajo ladjedelnice v zelo kritičnem položaju, niso prišli do zaželene rešitve. Na konkretne primere, ki so dovolj jasno prikazali težak položaj tržaških kovinarskih delavcev, so delodajalci odgovorili, da se je njihov življenjski položaj v zadnjem času celo «izboljšal» ter da ne bodo pristali na noben povišek plač. Na zadnjem sestanku, ki so ga sklicali, da bi rešili končno tudi ta problem, so delodajalci v dolgem poročilu z vsemi mogočimi številkami dokazovali, kako kritičen je položaj, v katerem se nahajajo tržaške ladjedelnice, zaradi česar je delodajalcem kljub «dobri volji* popolnoma nemogoče ugoditi zahtevam svojih uslužbencev. Njihovo poročilo je bilo tako dolgo, da niso mogli predstavniki sindikalnih organizacij odgovoriti na lažne trditve delodajalcev in so zato pričakovali, da jim bo vsaj na seji. ki je bila včeraj, mogoče stvar pojasniti in s statističnimi podatki prikazati neresničnost trditev delodajalcev. Toda tudi ta zadnji sestanek, ki je bil sklican samo zato, da bi se končno razčistilo vprašanje, ki danes zanima vse prebivalstvo Trsta, ni imel nikakega uspeha. Nasprotno kaže, da se je stališče delodajalcev še bolj zaostrilo in da je prav zaradi tega res zelo majhna možnost, da bi bilo vprašanje v kratkem rešeno. Po mnenju delodajalcev se življenjski položaj delavcev v zadnjem času ni poslabšal, ker naj bi krušne doklade, ki so jih pred časom dodali mezdam, krile razne poviške cen nekaterim življenjskim potrebščinam. Na podlagi raznih uradnih podatkov in s primerjavo življenjskih pogojev predvojnih let, so delodajalci celo «dokazali». da se je Življenjska raven za delavce izboljšala. Tako moramo torej na žalost ugotoviti. da ostaja vprašanje kovinarskih delavcev, kljub njihovim upravičenim zahtevam, nerešeno. V primeru, da bi se stališče delodajalcev še zaostrilo, bodo delavci odločno nastopili v obrambo svojih pravic. pomanjkanju dela po Aireyevem poročilu delo? Ce se je število brezposelnih zmanjšalo, vsaj tako zatrjuje poročilo, so morali biti pač nekje sprejeti na delo. Zakaj gen Ai-rey ni pridal k svojemu poročilu tudi podrobne podatke o tem, kje so sedaj zaposleni vsi tisti delavci, ki so v zadnjem času izgubili delo, pa kljub temu niso vključeni v uradne podatke o številu brezposelnih. Potem bj pa hoteli še nekaj vedeti: Kako to, da je gen. Airey prav sedaj vključil v število zaposlenih na Tržaškem ozemlju tudi vse tiste kmete, ki si sami obdelujejo zem-liu? Saj so si jo vendar obdelovali tudi prej, pa niso bili vključeni v to število. Ali so bili vključeni samo zaradi tega, da se je število zaposlenih dvignilo ter bj bilo na ta način mnogo laže dokazati trditev odgovornih oblasti, da se .ie namreč izboljšal gospodarski položaj Tržaškega ozemlja po njegovi vključitvi v Marshallov plan. Zanimajo nas vsa ta vprašanja, zato bi bilj odgovornim oblastem ali bolje rečeno gen. Aireyu zelo hvaležni, če bi nam lahko odgovori] ter nam s konkretnimi podatki dokazali pravilnost svojih trditev. Iz Zgonika 0 vodovodu Devin-Opčine Dela za vodovod Devin-Opčine kolikor tohko napredujejo. Pravijo, da ga bodo dokončali do maja. Vsi bi bili prav veseli, če bo to res. Nov vodovod bo dajal vodo vasem: Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje, Slivno, Sempolaj, Prečnik. Praprot, Tmovica, Samatorica, Salež, Kolu-drovica, Zgonik, Gabrovec, Mali Repen. V. Repen. Briščiki jn Tabor. Po vaseh bodo postavili vodnjake ali pipe za pitno vodo in napajališča za živino. V Zgoniku pravijo, da bodo ena pipa in dve napajališči, tako tudi v Koludrovici. Pa ni še nič gotovega. Na vsak način naj ne štedijo s pipami in napajališči za živino, ker vse vasi zelo občutijo sušo in so ljudje ter živina odvisni od enega vodnjaka ali napajališča na vasi. Kdor si želi, si bo lahko napeljal vodo v hišo, seveda če mu bodo gmotne razmere dopustile. Za napeljavo do 20 m od vodovoda bo treba dat] 40 tisoč lir, kar je vsekakor preveč za naše kraške kmete. Prav bi bilo. da bi cene znižali in dali možnost vaščanom, da si napeljejo vodo v hiše. To bi lahko storili, če jim je količkaj pri srcu zdravje in higiena kraških vasi. K TISKO VNA KONFERENCA NA PREFEKTURI Ali so seje in pokrajinskega sosveta tajne ali ne ? Zakaj ni poročil o sejah občinskih svefov v Nabrežini, Zgoniku, Repenlaboru, Dolini in Miljah DOM Torek ». februarja Janez, Vojmil Sonce vzhaja ob 7.18, zahaja ob 17.20 Dolžina dneva 10.02. Luna vzhaja ob 11.41, zahaja ob 3.17. Jutri sreda 9. februarja Apolonija, Dobrana SPOMINSKI DNEVI 1(49 JE UMRL V KRANJU DR. FRANCE PREŠEREN, NAJVEC-JI SLOVENSKI PESNIK. RODIL SE JE 3. DECEMBRA 1*00 V VRBI. Piva tiskovna konferenca na prefekturi je bila včeraj popoldne. Prisotni so bili vsi predstavniki tržaških časopisov, za VU pa major Sasson. Prvi odgovor na postavljena vprašanja je dobil naš časopis. V odgovoru na naše vprašanje '■» m *"•> Svat Na vprašanje popoldnevnika «11 Lavoratore*. ki je že 13. 1. t. 1. vprašal tiskovni urad VU, kaj je s povišanjem cen listkov na parniku, ki vozi iz Milj v Trst in obratno, je včeraj predsedstvo cone odgovorilo, da je podjetje, ki oskrbuje ta promet s parnikom, občinsko. Cene, ki jih je miljska občina uvedla, pa so sedaj predmet preučevanja pa pokrajinskem uradu za določevanje ceri. «Voce libera* je vprašala, kaj je z izplačevanjem vojne škode. Odgovor je sledil, da bo na podlagi navodil italijanske vlade tukajšnja finančna superintendanca dokončno izplačala vojne škode, v višini dc Ogenj uničil mizarsko delavnico V nedeljo zjutraj ob ..30 je iz neznanih vzrokov izbruhnil požar v poslopju št. 13 v Ul. S. Maurizio. Požar je izbruhnil v mizarski delavnici, ki je last nekega Viktorja De Rosa. Čeprav so gasilci kmalu pritekli s svojimi pripravami za gašenje, je bilo njihovo delo precej težko, Sele po treh urah napornega dela se jim je posrečilo omejiti požar. Toda škoda je vseeno ogromna. Vse prvo nadstropje, kjer je bila delavnica, je uničeno. Pod ruševinami pa je ostalo skrivljeno železje obdelovalnih strojev. Skupna škoda, v kolikor je bila do sedaj ugotovljena, je približno 4 do 5 milij. lir. Na žalost ni bila delavnica zavarovana proti nezgodam. Vse kaže, in bo najbrže tudi držalo, da je požar povzročil ogorek cigarete, ki ga je verjetno kdo vrgel v soboto na tla med žaganje. Okoli 1 zjutraj je v Barkovljah med železniškima čuvajnicama št. 58 in 65 nastal požir, ki je zajel vse gozdičje v tem okolišu. Ogenj je uničil 200 m2 grmičja, drevesja in suhe trave. Nekaj pojasnil našim lalelj Marsikateri čitatelj se bo vprašal, zakaj naš časopis to ali ono poročilo, ki ga imajo drugi časopisi, ne prinese. Zakaj na primer ima naš časopis pomanjkljivo poročilo o tej ali onj zadevi, medtem ko imajo italijanski časopisi popolnejše poročilo. Vprašal se bo tudi, zakaj celo naš časopis z enodnevno ali celo dvodnevno zamudo prinaša kakšno poročilo, pa naj si bo to o sejah občinskega ali pokrajinskega sveta. Za vsa ta vprašanja velja isto, kar je napisal nedeljski «11 Corrie-re di Trieste* v odprtem pismu županu odv. Mianiju. Tudi omenjeni Časopis se pritožuje, da veljajo dvojna merila. Čeprav so seje občinskih svetov tajne, jih klerikalno glasilo «11 Giornale di Trieste* objavlja že naslednjega dne, medtem ko drugi časopisi, in med njimi tudi naš, morajo čakati na suhoparno uradno poročilo. Toda to, kar velja za omenjeni organ, velja v našem primeru za vse urade, naj si bedo to poTdržavni ali zasebni. Ne gre tu za to, ali je kronist tega ali onega časopisa spretnejši od našega. Dejstvo je pač to, da uradi v Trstu hote. ignorirajo edini slovenski dnevnik. Tu gre pač za praktično izvajanje fašističnega mišljenja. In prav proti temu mišljenju se mora naš dnevnik dnevno in na vsakem koraku boriti. Zaradi tega naj naši čitatelj? to upoštevajo in naj nam ne zamerijo, če smo kdaj v objavljanju za drugimi časopisi. S PREMIERE SNG „Dedek Mrciz“ Včeraj so naši otroci skupaj s starši napolnili prostorno kinodvorano Ljudskega doma v Skednju. Slovensko narodno gledališče za STO je namreč 6. t. m. imelo premiero prve mladinske igre svojega programa. Predvajali so M. Surinove pravljično igro v 4 slikah »Dedek Mrazit, ki jo je prevedel na slovenski jezik Bogomil Fatur. Dejanje igre nas povede v obsežne ruske gozdove, ki jih na debelo pokriva zimski sneg. Glavni osebi sta dobra in pridna pastorka Daša (Neva Lipovčeva) in pa lena in razvajena Paša (Tea Starčeva), ki ji njena mati Starka (Vera Remčeva), daje vso potuho. Dogodki se vršijo v pravljičnem gozdnem okolju, kjer nastopajo stari in dobri ((Dedek Mrazu, Medved. Veverica, Zajček in Kuža, ki pomagajo Daši, ker je pridna in dobrega srca. NUjemur-na in lena Paša, ki ni bila z ni-čeme.r zadovoljena, pa je dobila zasluženo kazen. Vodilo igre je borba med do-rim in slabim, v kateri je dobrota zmagala in dobila svoje plačilo (Daša je nagrajena od dedka Mraza), medtem ko je slabo kaznovano. Otrokom so posebno u-gajali nastopi živali in vse njiho- ve kretnje so spremljali z živahnim zanimanjem. Igralci so svojo nalogo dobro rešili, zlasti Tea Starčeva, ki je imela glavno vlogo. Tudi inscenacija je odgovarjala in pričarala pred male gledalce pravljični svet. Poznalo pa se je, da je oder premajhen in inscenator ni imel prostora za tisti razmah, ki bj bil potreben in bi pomagal do boljšega razvoja nekaterih scen, ka- ALI SI ZE NAROČNIK ((PRIMORSKEGA DNEVNIKA* kor prizora, ko se igrajo z Medvedom slepe miši, ali na koncu, ko pripeljejo na oder novo hišico itd. Vidi se pač, da Slovenci nujno potrebujemo primerno dvorano v mestu, ki bo imela dovolj prostoren oder, da se bo lahko na njem razvijalo dejanje. Ce je vkljub temu igra zadovoljila občinstvo, je to predvsem zasluga igralcev, ki so znali pritegniti pozornost malčkov, da jim je kot blisk minul čas in niso hoteli verjeti, ko je bil konec. Vodstvo odseka košarke pri ZDTV vabi referente vseh včlanjenih društev na sestanek, ki bo jutri 9. t. m. ob 19 na sedežu v Ul. Cavana 25/11. 200 tisoč lir, na račun obleke in pohištva zaradi bombardiranj, poleg tega pa še obrtnikom, profesionalcem in malim podjetjem. Urad. ki se bo s tem bavil, bo začel poslovati prihodnji mesec. «Giornale di Trieste* je vprašal ali misli predsedstvo cone izpreme-niti odredbe, ki so določile, da se mora promet vršiti po novi avtomobilski cesti. Dalje, kaj je z vprašanjem pristanišča, ki naj bi služilo za ladjedelnice. Odgovora še ni. «11 Lavoratore* je vprašal, kaj je z ustanovitvijo češkoslovaške trgovinske zbornice v Trstu. Pred meseci je bila tukaj češkoslovaška delegacija, ki je skušala doseči ustanovitev te zbornice. Odgovor je bil. da to ne spada v kompetenco predsedstva cone. Isto tako je vprašal omenjeni časopis, kako misli predsedstvo cone urediti vprašanje izplačevanja podpor partizanom povratnikom iz koncentracijskih taborišč in njihovim svojcem. Tudi na to vprašanje ni bilo odgovora. «Corriere di Trieste* je zastavil vprašanje, kako je z občinskimi sveti, ali so njihove seje res tajne. To vprašanje je bilo v zvezi s tem, ker demokristjanski «Giornale di Trieste* večkrat prinaša poročilo o seji takoj naslednjega dne, medtem ko vsi ostali časopisi prinašajo šele dva dni kasneje le uradno poročilo o tej seji. Odgovor, ki so ga vsi sproti dajali na ta vprašanja, ni bil pravi, dokončni odgovor. Zastopnik lista «Voce libera* je na primer dejal, da gre pač v tem primeru za ((spretnost* novinarja, ki se mu posreči. da preko posebnih zvez dobi poročilo. Odvetnik Manzutto ih nekateri drugi so spregovorili, da so seje tajne in da naj to stvar uredijo novinarji z G. Mideno, načelnikom tiskovnega urada. Skratka odgovora ni bilo, dejstvo pač' ostane, da igrajo vmes politična prepričanja svetovalcev, ker nekatero časopisje in v tem primeru demokrist-jansko dobi poročilo seje še isti večer, kljub temu da so te seje tajne po zakonu. Ostalo časopisje in med temi tudi mi mora čakati na suhoparne drobtinice iz uradnih poročil, ki ne povedo ničesar. Torej dvojna mera je tu v polni veljavi. Se zadnje vprašanje je zastavil zastopnik lista «1] Lavoratore*, in sicer po kateri poti so »Ultimissime* dobile fotografije o Dovieru, ob priliki tragične nekreče v Miljskem zalivu, ker jim jo njegovi svojci niso dali. Jasno je, da jih je časopis dobil iz kakega urada, kar je protizakonito. S tem ie bila konferenca zaključena. Odgovori na nekaj vprašanj pa bodo sledili po možnosti v ponedeljek. PRESKRBA 4Cu$JbuLhja. Antonio Illersberg: JRITTICO" Vse hvale je vredna pobuda direkcije tržaškega gledališča «Verdi*, da se jc odločilo uprizoriti glasbeno delo domačina — skladatelja Antonia Illesberga. llles-berg je v tržaških glasbenih krogih znan pojav, predvsem kot skladatelj zborovskih del in zborovski dirigent. Kot vnet pristaš polifonije (večglasnega glasbenega stavka), je ravno on zborovsko petje v Trstu, kjer sicer ni | bito pri italijanskem element,t nikdar preveč ukoreninjeno, dvignil na visoko umetniško stoppjo. Zaradi svoje osebne skromnosti in tipične tržaške zagledanosti v tujino, pa se Jllesberg doslej ni uveljaVU kot skladatelj večjega formata in še posebno ne kot orkestralni skladatelj. Sobotna premiera njegovega zTrittiča* po je pokazala, da so sile sodbe o njegovih zmožnosti preskromne iu da bodo »Tritlicu* sledila še druga večja dela, ki I odo ponesla slavo njegove ustvarjalne moči tudi preko mej Tržaškega ozemlja. »Trittico* je sestavljen iz treh delov, v katerih so prikazane scene preteklega tržaškega življenja. Prva — Karneval, nas puvede za sto let nazaj med veselo karnevalsko druščino, 1:1 je zbrana v gostilni «Pri treh kraljih*. Povsem drugačen značaj ima naslednja slika, ki prikaže nočno idilo malega trga ob Tor Cucherna. Tu-jinstveno — poetično razpoloženje poudari zlasti zbor, ki nam tolmači karakteristiko scenskega dogajanja. V tretji sliki je tip.čni košček tržaškega mesta kakor izrezan; morda je prikazan nekoliko romantično, vendar pa tako doživeto, da učinkuje _ prepričljivo . Vse tri slike poveže med seboj glavna ženska vloga, ki nam prikaže v prvem dejanju dekle *Lu Puta», ki na karnevalu sreča svojega ljubimca, kateri jo je zapustil; v drugem dejanju mlado ženo, ki v božični noči porodi dete ob vznožju zidov Tor Cucherna; v tretjem dejanju pa starko, ki se ob pogledu na razigrane mladenke — «Le bele putele« in svojo Nino, ki se je zaljubila v mladega fanta »Toni de la chita-ra», spominja svojih mladih let. Skladatelj lllesberg je dal scenskemu dogajanju idealen glasben okvir. Uspehu je v veliki meri pripomogel v tržaškem dialektu napisan libreto Tržačana Morella Torrespinija. Logično in nevsiljivo so v celotno glasbo povezane tržaške popevke, ki pa vendar prav nič ne motijo celotne glasbene zamisli, v kateri je skladatelj uspešno uporabil tudi moderna izrazna sredstva. Le redka novejša melodramatska dela izkazujejo toliko lepote pri izpeljavi melodičnih linij kakor «Trittico». Nobenega posnemanja ni tu, pač pa prikaz velike skladateljeve in- Pevskl zbori Pevovodjem ponovno sporočamo, da je glasbeni odsek Slovensko-hrvatske prosvetne zveze že določil in razmnožil pesmi za prvi maj, in sicer: 1) R. Simoniti: Le vkup uboga gmajna! (stara puntarska pesem). 2) V. Mirk: Na morje in vihar (priredba ruske narodne). 3) Markovac-Petrovič: Veseli kovači (hrvaška pesem borbe in dela). 4) Aleksandrov: Leninova zastava (ruska borbena pesem). 3) M. Kozina: Naša vojska (partizanska pesem). Vse pesmi so za mešam zbor ter so pevovodjem na razpolago pri SHPZ, odsek za ljudsko prosveto. Haj izdaja slovenski knjižni trg? venci je. Dobro je poudaril tudi ritem, kadar to zahteva scensko dogajanje. Solisti, zbor in orkester so pravilno doumeli veličino skladateljevega dela ter rešili nalogo najbolje. Dirigiral in v pravem ravnotežju je vodil med seboj orkester, zbor in soliste Umberto Ber-rettoni. Zborovske točke je odlično naštudiral Roberto Benaglio. Igralsko in pevsko je bila na višku sopranistka Tatjana Menotti v glavni ženski vlogi «Lu puta* oz. «La vecia«. Prikazala je zares lik poln življenja, ki ne sloni na praznih zunanjih efektih, pač pa na globokem doživetju. Niso zaostajati ostali pevci: Tillv Gašperini, Vladimiro Lozzi, Luciano Donaggio, Ottauio Šerpo. Angelo Mercuriali itd. Premiera je imela pri publiki zares topel "odziv, ki je prešel v spontano navdušenje čim se je pojavil na odru skladatelj. Skoda, da zaradi visokih cen velik del onega tržaškega ljudstva, iz katerega je vzeta vsebina «Trittica». tega sijajnega dela ne bo mogel slišatiI — r V prvih mesecih po osvoboditvi so se ustanovila v Sloveniji razna založniška podjetja, ki so si zadala nalogo izdajati knjige, ki jih bodo pisali domači pisatelji ter razne klasike in novejše pisatelje iz svetovne literature. Tako si je zadala Državna založba nalogo izdajati izbrana dela domačih pesnikov in pisateljev ter zbirko svetovnih klasikov. Slovenski knjižni zavod pa ima nalogo izdajati domača dela, od del svetovne literature pa najvažnejša sodobna dela. Glavne naloge Cankarjeve založbe v Ljubljani pa je izdajanje klasikov marksizma-leninizma, sodobne politične literature ter najpomembnejših naprednih, zlasti sovjetskih pisateljev. Publikacije «Mladinske knjige» pa so namenjene pionirjem in mladini. Poleg tega imamo v Sloveniji še razna druga knjižna podjetja, ki pa imajo le vzporeden pomen. DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE Državna založba Slovenije je izdala v svoji prvi zbirki izbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Poleg tega je tiskala še: nadaljevanje Jurčičevih in Gregorčičevih spi sov in prvi zvezek Levstika in Kersnika. Ob priliki tridesetletnice Cankarjeve smrti je izdala tri knjige Cankarjevih pisem, ki so v marsičem osvetlile Cankarja ter ga približale ljudstvu. V letošnjem letu je izdala v okviru zbirke svetovnih klasikov znani roman Charles de Co-stera «Til Uhlenspiegel«, v novem prevodu Balzacove »Izgubljene Rusije*, u drugem zvezku pa' Shakespearova »izbrana dela* v Zupančičevem prevodu in sicer: «Beneškega trgovca», uKar hočete» in «Julija Cezarja». Vzporedno z izbranimi deli izdaja ta založba še »Klasje*, ki je namenjeno predvsem mladini. V zbirki »Klasja* so izšli Cankarjev »Hlapec Jernej», Stritarjevi «Kritični spisi*, Jurčičevi «Ro-kovnjači» in Tavčarjeva «Visoška kronika». Ob Zupančičevi sedemdesetletnici je izšla zbirka njegovega pesniškega dela, v enem izmed zadnjih zvezkov pa »Zgodbe o Leninu*. V okviru te založbe je izšla tudi Melikova «Jugoslavija», ki je prvi geografski opis Jugoslavije, ki je izšel po vojni. Beletristiko zastopa Zupančičeva knjiga «Ali veš poet svoj dolg?», ki je jubilejna izdaja Zupančičevega dela ob njegovi sedemdesetletnici. Poleg drugih del so izšla še Andri-čeva «Travniška kronika«, Kozakove «Lesene žlice*, Tarleov «Napoleonov pohod» in druge. V letu 1948 je izšlo 12 številk Novega sveta; začele so izhajati tudi dve manjši periodični publikaciji «Slavistična revija» in «Zgodovinski časopisii ter tiSlovenski književni trg», ki ima informativni in propagandni cilj. Slovenski knjižni zavod je izdal pesniško zbirko Antona 1od-nika «Srebrni rogu, Potrčevo povest tiSvet na Kajžarju« in ((Novelo* Maksa Snuderla. Od starejših so izšle Tavčarjeve satire «4000», povesti in črtice Ivana Cankarja ob tridesetletnici njegove smrti ter druge. V ta niz domačih del stopita tudi dva jugoslovanska avtorja in sicer Andrič s svoji m romanom «Most na Drini« ter Cesarec s svojo pretresljivo knjigo uPankrac in njegove žrtve«. Našo slovensko književnost je obogatila zbirka makedonskih poezij v prevodu najpomembnejših slovenskih pisateljev. Sovjetske avtorje zastopajo Ju-rezanski s svojim romanom «Ukročena reka« in drugi. Od za-padnih pisateljev pa imamo Stendhala s svojim «Lucien Le-venom« ter znanega naprednega danskega pisatelja Martina Andersona Noxbja s svojim romanom »Na božji zemlji«. Knjiga Oskarja Daviča »Med Markoso-vimi partizani» pa bo marsikateremu čitatelju prikazala, kakšni so Markosovi partizani in zakaj so se uprli monarhofašistom. Poleg tega izdaja Slovenski knjižni zavod iiMalo knjižnico«, v kateri je izšel niz krajših novel in jjovesti jugoslovanskih avtorjev, svetovno literaturo pa za-stopnjo Puškin s svojimi »Belki-novimi povestmi«, Amerikanec Jack London \n Francoz Louis Aragon. Poleg tega izhaja,o v tej zbirki tudi znanstvena dela. Širokim krogom je namenjena narodna zbirka Prešernove knjižnice »Spomini na partizanska leta«, roman Solohova iiZorana ledina« itd. Izven te zbirke je bil izdan zbornik »i uk Karadžič», Novakova razprava »Narodna prehrana v Prekmurju«. Ker se nam. zdi važno, da v okviru naših kulturnih člankov pokažemo tudi na široko knjižno zbirko domačih in tujih pisateljev, ki jih izdajajo naši slovenski knjižni zavodi v Ljubljani, bomo v enem izmed prihodnjih člankov prinesli še dela ostalih knjižnih zavodov v Ljubljani, tako da bodo imeli naši knjižničarji pogled, kaj izdaja slovenski knjižni trg. Delitev birovega drožja. V torek od št. 1 do 30; v sredo od 31 do 65 in Piščanci; v četrtek od 66 do 100; v petek od 101 do 140 in Gec; v soboto 141 do 190 in Padriče; v nedeljo Gropada, Domjo in Oreh; v ponedeljek 191 do 270 in Boršt. Konservirano meso za bolnike so pričeli danes deliti na dodatne nakaznice. Po 2 škatli prejmejo oni, ki imajo dodatno nakaznico za 50 gr mesa dnevno (rdeči tisk) in 4 škatle, ki prejemajo 100 gr mesa dnevno. Delitev se konča 28. t. m. Cena je 100 in 101 lir za škatlo. Olje in bele testenine za menze in kuhinje. Upravniki menz in javnih kuhinj naj dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za olje in bele testenine. ENOTNI SINDIKATI Skupščina pekovskih nameščencev. V sredo 9. t. m. ob 17 bo na sedežu v Ul. Imbriani 5 skupščina pekovskih nameščencev. Zaradi važnosti vprašanj, ki se bodo obravnavala, vabimo vse pekovske nameščence, da se sestanka gotovo udeleže. Nameščenci hotelov in menz. Na sedežu ES v Ul. Imbriani 5, soba 7 je na razpolago za nameščence restavracij, gostiln in podobnih nova mezdna pogodba, ki jo prizadeti lahko dvignejo dnevno od 9 do 12 in od, 15 do 19. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO sta darovala slavljenca in gostje ob 55-letnici poroke Ivana Rijavca 3000 lir. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa so bile 4. Cerkvene poroke: trgovec Kocsis Lovrenc in pletilja Kresevič Tereza, mornar Ambrosi Marijan in gospodinja Tomasin Argia, trgovski pomočnik Micheli Bruno in gospodinja Trevisan Umberta, mehanik Bologna Germano in prodajalka Trojan Malvina. Umrli so: 69-letna Bassi Eufemi-ja, vd. Onorati, 77-letna Valčič Ivanka, vd. David. 71-letna Cisilin Emilija, vd. Jazbic, 81-letna Furlan Marija, vd. Giacomini, 61-letna Purič Josipina, vd. Kaučič, 76-let-na Grumulato Emilija, 70-letni Šušteršič Valentin, 72-letna Brattina Ema. vd. Leonardi, 50-letna Pizza-rello Marija. Dne 6. in 7. februarja 1949 se je v Trstu rodilo 15 otrok (en mrtvorojen), umrlo je 16 oseb, poroka pa je bila 1. Cerkvene poroke: pismonoša Pi-cone Vincenc in gospodinja Gasparini Ida. Umrli so: 62-letni Bettinelli A-chille, 68-letna Ferrigutti Alojzija, vd. Dose. 72-letna Bergman Ana. por. Calligaris, 80-letna Klinnak Ana. vd. Komplita, 58-letna Vale-rio Ana, por. Ballig, 59-letni Roma-gnoli Julij, 3 mesece star Coriglia-no Franko, 18-letna De Ruvo Mi-rella, 53-letna Djurdjevič Ivanka, por. Gressi, 77-letna Braida Romil-da. por. Benedetti, 71-letna Debe-liach Frančiška, por. Rizzi. 50-letna Ambrosini Ortensia, por. Mar-zari, 62-letna Puntar Tereza, por. Zaccaria. 65-letni Cresciani Rudolf, 54-letni Carpani Anton, 45-letni De-vide' Marcello. S LIIV EIV 8 K (1----------- l\l A K UII i\! U !■ LEI) /\ LIŠ ČE y.:t Tržaško ozemlju V četrtek 10. t. m. ob 18 gostovanje v dvorani Prosvetnega doma na Kontovelu z mladinsko igro M. Surinove: DEDEK MRAZ URADNE OBJAVE Prekop grobov. Prekopali bodo grobove kripte XXVII (odsek IV) na pokopališču pri Sv. Ani, kje? so pokopani umrli od 11. januarja do 5. marca 1939. Do 10. marca 1.1. naj prizadeti, ki želijo prenesti ostanke svojcev in spomenike, alt samo slednje, vložijo prošnjo na odsek pri uradu za javna dela, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5/III, soba 43. V nasprotnem primeru bodo ostanki umrlih preneseni v skupno grobnico, a spomeniki ostanejo na razpolago mestni ob" čini. KI RADIO i:M TRST II. Torek 8. februarja 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glaS' ba. 7.45: Poročila. 11.30: Simfonična glasba. 12.00: Novi svet. 12.10: Fister spored solistične glasbe. 12.45! Poročila. 13.00: Ruska lahka glasba^ 13.30: Operne arije in dueti. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Citanje večernega sporeda. 14.30: Zaključek- 17.30: Plesna glasba. 18.00: Znane orkestralne skladbe. 18.30: Filmska glasba. 19.00: Človek in priroda. 19.15: Glasbene slike. 19.45: Poroči* la. 20.00: Koncert dueta: Barbič -Sancin. 20,15: Vesele slovenske P°* pevke. 20.30: Iz domače knjižne police. 20.45: Češki plesi. 21.00: P®* ster večer. 21.30: Lahka glasba. 22.00: Koncert komorne glasbe. 22.30: Južno-ameriška plesna glaS' ba. 23.00: Serenade in romance. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Plesna g'aS' ba. 24.00: Zaključek. KINO RODITELJSKI SESTANEK Uprava Dijaškema doma v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk na III. roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 13. februarja ob 9 uri dopoldne v prostorih Dijaškega doma. Na sestanek so vabljeni starši tistih dijakov in dijakinj, ki prihajajo v Dijaški dom samo k učnim uram. ROSSETTI. 16: »Pozabljena žena«. Greer Garson, Robert Taylor. EXCELSIOR. 15.30: «Slavolok», ingh" Bergman, C. Boyer. FENICE. 16: ((Človek senca se vrač* domov*, VVilliam Povvell, Mirna FILODRAMMATICO. 16: ((Blodne du' še*. J. Cravvford, V. Heflin. ITALIA. 16: »Banda Pelletier*, HedV Lamar. ALABARDA. 14.30: ((Srečanje ali "t jutri*, Norma Shearer in R. Tayk"j IMPERO. 16: ((Bele dovrske čeri*, Re" ne Dunne in Alan Marshal. . VIALE. 16: «Gianni in Pinotti k°‘ detektiva*. NOVO CINE. 16: »Fantom*. GARIBALDI. 15: «Ponosna Kreolka«. Maureen 0’Hara. . MASSIMO. 15: »Pustolovci*. Erro« FIynn. KINO OB MORJU. 15: .(Rdeči tom. ček*. Sovjetski film. IDEALE. 15: »Vsak ima svojo usodo*. Olivia Oe Haviliand. MARCONI. 16: «Plnocchio». ARMONIA. 15.30: »Pustolovščina * VVijmingu«, vvallace Beery in Carlilo. ODEON. 15.30: «Beg», H. Bogart in “• Bacali. AZZURRO. 16: ((Krasti je preCOV«* dano*. RADIO. 16 ((Gospodovalci*. J 'NsH' ne, B. Bornes VITTORIA. 16: «Krvava noč*. BELVEDERE. 15.30: «Bambi». SAVONA. 15.30: «Raje imam svoje«* moža*. Erroi Flynn in E. Parker. ADUA. 15: »Rdeči vragi*. VENEZIA. 15: »Tarzan in zelena 0°* glnja*. r SKEDENJ. »Kralj rdečekozcev*, * O’ Brien. NOČNA SLUŽBA LEKARN Alabarda, Istrska ul. 7; Cipolla, Belpoggio 4; Crevato. Ul. Roma 13; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6. Nekaj besed o znižanju cen nekaterih življenjskih potrebščin Eden izmed tržaških diitOi.ikov je objavil pred dnevi članek, v katerem poln uptimizma ugotavlja, da so se cene nekaterih življenjskih potrebščin v zadnjem času zni-Žale in da je pričakovati, da bodo V mesecu februarju cene še nižje. Da bi nihče izmed njegovih či-tateljev ne vzrojil pri čitanju te vesti, ki je v tako živem nasprotju z današnjim gospodarskim položajem na Tržaškem ozemlju, dodaja pis-ec Članka v opravičilo te trditve, da so se sicer res nekatere stvari pocenile, da pa so se zopet di uge prav v tem casu podražile, tako da so ostali Tržačani prav za prav v istem položuju. Res je, da so se v zadnjem času znižale cene sladkorju, surovemu maslu, masti in jajcem in sicer na sledeč način: cena sladkorju je danes lir 270 (prejšnja 350); cena surovemu maslu je padla od 1500 na 1350 lir za kg; masti od 680 na 630 lir za kg; jajca pa stanejo sedaj 27 lir komad, medtem ko je bila njih cena pred časom 35 lir. Niso se pa niti najmanj znižale cene mesu, ribam, testeninam in drugim živilom, ki so prav tako važna v prehrani. V zvezi s temi znižanji cen bi hoteli poudariti, da je prav za prav to reden pojav v mesecih januarja in februarja in da torej niso sedanja znižanja cen ni-kaki znaki, ki bi kazali, da se bo gospodarski položaj na našem ozemlju izboljšal. Poudariti hočemo samo to, da so se v zadnjem času povišale cene raznim neobhodno potrebnim stvarem, kar je seveda še prispevalo k poslabšanju že tako kritičnega gospodarskega položaja na našem ozemlju, zato pač ne moremo postati naenkrat optimisti, če so se nekatera živila pocenila. Pač pa so pričele v zadnjem času razne trgovine s čevlji s tako imenovanimi »razprodajami*, s katerimi razprodajajo trgovci po nekoliko znižanih cenah vse tiste čevlje, ki jih od prejšnjih pošiljk še niso mogli prodati. Povsod velika reklama in radovednežev seveda ne manjka. Toda kljub znižanju ostale še vedno cene čevljev visoke, da sj jih delavska djrUŽid^ le s težavo lahko kupi. Hoteli bi samo še pristaviti, bi bila potrebna še drugačna t1}' žanja cen življenjskih potrebšf1'^ če bi hoteli sploh govoriti o kem izboljšanju življenjskih P L, na našem ozemlju. Dokler se bo P* ena stvar pocenila, pa se bo dl'U»^ zato vsaj dvakratno podražila' .. moremo govoriti o nikakem i/b°||, šanju, pač pa še vedno o in kritičnen) gospodarskem P0*0?^ ju. ki se ne bo spremenil vse llej, dokler ne bo i/.premen jen8 di sedanja gospodarska politik8 Tržaškem ozemlju. NOGOMET /a prvenstvo Tržaškega ozen',! - Skedenj - Rojan 4:0: Koštalun* „ Magdalena 3:1; Dreher - Sv. A 2:0; Umag Meduza 2:0; Prl* -niščniki - OMMSA 2:1; AurofAj. Tovarna strojev 2:0: Ponziana ran 2:1C Arrlgoni - Milje 5:1- -0. Okrožno prvenstvo. Vesna - ..p col 7:2: Arzenal - Montebell° ' Primorje - Nabrežina 3:2; Sv. ko - Kolonja 3:1: Col IIva - Tr* 2:0. . f,. Prvenstvo prve skupine. ‘t’v .no-lojz - Rojan 4:2: Nabrežina ika'1 . lom) - Koštalunga 5:0; Rozah'“,.q; Elektra 1:0: Redivi. - Opčine Partizan - Magdalena odložen8- TEK CEZ DRN IN STRN ,. Rezultati: 1. Govorčin. 11 2. Sedmak: 3. Meneghet! (Dijaško FD); 4. Koren (Sv. D8 5. Schillanl (Sv. Ivan); , pf ghettl Livij (Dijaško FD); 'jfčtr j Gasperl (Tomažič); 8. Richter jo. lonja); 9. Blokur (Dijaško FD'' Kocjunčič (Kdeču zvezdah KOŠARKA Moško prvenstvo Tržaškega °l IJa. Tomažič - Arzenal 31:21- j*- Zensko prvenstvo. DSZ - i*1 lena 28:15: Koper - Col 19;?- cgf Okrožno prvenstvo (moški)-denj - DSZ 32:20; Magdalena * .jj. Alojz 57:24; Rinaldi - Vesna J 'nt. Zensko okrožno prvenstvo, Barkovlje 15:8; Skorklja 43:10. . T( G O RIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI » SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Zborovanje zastopnikov brezposelnih UsP«|a miadinsha priredite« » v, ■ -m ■" i -vv ... u .11. . ■ f . / ■ .. . ■ ■ ^ .. . i I . f — -J - — Delegacije 12 občin so obravnavale v Gorici vprašanje brezposelnosti Delavska zbornica za Gorico in Pokrajino je po številnih poprejšnjih sestankih po raznih občinah °*?anizirana preteklo nedeljo v Gorici na svojem sedežu zborovanje zastopnikov občinskih odborov, ki je prav dobro uspelo. Sestanka so se udeležili zastopniki 12 občin in sicer iz Gorice, radeža, Gradiške, Zakraja, Ronk, M^ica, Romansa, Šempetra ob Soči, Škocjana, Starancana, Fare, Turjaka in Krmina. Prisotni so bili in so pomagali pri delu tudi člani no-b-anjih komisij, podjetij Montiglio. alog in CRDA. Zastopnikov Šolajta ni bilo, ker so imeli svoj sestanek v Rossignanu, vendar pa so adi oni dali svoj pristanek. Resna in globoka razprava je prodala delovni program posamezni odborov, ki so ugotovili, s kakš-o solidarnostjo in preko interesov Posameznika čuti in razume delav-11 ,razred splošne koristi. S prav alističnim smislom in čutom so-aine odgovornosti so pokazali tudi rešrr’ ^?ko £e treba te Probleme se to b° še bolj jasno iav °’ k° b0m° lahk0 iavili tudi mneniu vse podrobnosti. v ,. a zborovanju so imeno-rim! p°krajinski odbor, ki bo imel nhi.eZ.av.° z občinskimi odbori in z j,r,as £er bo izdelal splošno po-selnm • Program zahtev brezpo-ii in odločal o načinu agitacije, nr- . .raključku zborovanja so raz-ia YJali in odobrili vsebino za cij0.* raz§£as in naslednjo resolu- zbra>'3^nSk* odbori brezposelnih, (la .Hj .na pokrajinskem sestanku rioi j u Delavske zbornice v Go-Sleri c 6' februarja 1949. so pre-pf,ua}. Položaj brezposelnih naše Dr)siHJlne !n možnosti njihove za-skih l* bl' iavnib delih in kmetij-delih oni£ikaciiah. kakor tudi pri vidno S?lošneSa značaja. To je raz-tev , . iz enotnega programa zah-ja a i! 86 lako izvedejo, in opozar-nadaVCrajinske oblasti' da bi vsako uprav*-30 zavlačevanje povzročilo Kašo 1C^n odP°r med brezposelnimi ^e Pokrajine. stj ai° z 1asti na čut solidarno- cev O govomosti zaposlenih delav-borha13'1 au£D° in razumejo, da je Proti brezposelnosti ne samo Rojstva, smrti in poroke od 3rf01^ki mestni občini je bilo 18 lunuarja do 5. februarja t. 1. vkni i ’ 12 Primerov smrti, 9 XSh *rk in t! borok- • LaVra Bosio Marijan. Zorut Pia ti. , vfeRč Flavija, Luisetto c*o'ki^ ** Diva. D’Agostini Lu,- ja, p ,, e Marta, Pellegrini Mari- e>ja' r e,?r*ni Ana, Pantarotto Lu- KoJoi r s Franc- GolIes Roman, ^eiico ka- Rraidottj Gualtiero. Ravsi n «»Ur^' ^nidrčič Margarita. “vsic Marija. Francka slara Toresan Perrun •’ 2'|etni uradnik Sambo ''Ido 7-°! 1B"*etni mizar Lorenzon Ivank- ' na Sospodinja Marušič ni vd ’D o£na gospodinja Bulto- Pratti' resarin° Milka- 1 leto stara dinj t lanlranca, 68-letna gospo-Sa L iTSChintz vd' Malabarba Ol-b'rnp Ii ' gospodinja Šuligoj vd. grim «.t urijana. 5 dni stara Pelle-IfornKn aiA1^’ 67‘Ietni upokojenec '■dumo • tS-letni zdravnik teljj m' dr. Franc. 72-letrm uči-t0ri: a Dollini por. Golmajer Vik- splošno človeškega značaja, ampak ima tudi socialen pomen, ker brezposelnost direktna grožnja vsem, ki žive od svojega dela. Zato jih poziva, da so solidarni z brezposelnimi, bodisi s tem, da jim pomagajo pri njihovem gibanju kakor tudi da delajo v svojih podjetjih za sprejem nove delovne sile in za odpravo nadur. Zborovalci so prepričani, da bodo upravičene zahteve brezposelnih upoštevane, in- vabijo brezposelne in zaposlene delavce, naj bodo složni in ne odnehajo v borbi. Obenem poziva tudi sindikalne organizacije, naj nadaljujejo s svojim sodelovanjem in vodstvom te borbe za kruh in delo naših delavcev.* Danes Prešernova proslava v Štandrežu Danes v torek, ob 19 uri bo v standrelu. v dvorani gostilne Lutman proslava stoletnice smrti natega velikega pesnika Franceta Prešerna. Proslavo prireja domale prosvetno druHvo dinja Rampani Elsa. Skes />°'llo£i lvan in delavka Bor-ske kastni italijanske voj- bello Antop in gospodinja Vja- KINO VERDI. 17: ((Obsodba«. R. Milland. VITTORIA. 17: «Vlak se ustavi v Berlinu«, M. Oberon. CENTRALE. 17: «Rdeča hiša«, E. Robinson. MODERNO. 17: «Pismo ob zori«, F. Giucchetti. EDEN. 17: »Prisega pripornikov«, H. Boaart. 'ana. Srečko n,"lvana- trgovec Birjnk d8f Min ,• Hvalič Ivanka, zi- Letizja n Aldo io tkalka Kumar Sij jn ’ocementist Tomasin Remi- krian rpgosPodinja Boschin Ivanka, ^iiligoj fj() " Edvard in gospodinja Rproke * ga<;ii i„ o lneban‘k Interbartolo r'Ja, U1? tkalka Plesničar Anama- ,avka M«'- Marchi Mario in d«" Hullo p s Ivanka- uradnik Gar-UoM.-' enna>-o in tkalka Tribušon , *°reš ^ido Poštn i agent Graziani ‘l,Q in i,* * t- ^>«č.iai! *°dčastnlk , , .UCa Tra”i Joland: ranc -lanske vojske Jereb >tta, ^Podinja Soberti Ro-’n «bsS”]e!r Hartočini Albert d,nJa Cocntti Danica. IZGUBLJENE OSEBNE IZKAZNICE Rojac Elvira iz Gažonov štev. 114 izgubila osebno Izkaznico 24. januarja. Kerin Ida iz Fieroga štev. 1. izgubila osebno izkaznico in 500 jugo-lir dne 20. i. Babuder Valerija izgubila 20. I. osebno Izkaznico. Markežič Albina por. Budika 'f. Kopra je ob svojo osebno izkaznico, ker ji jo je. 3. II, burja odnesla v morje. Ker se duplikati osebnih izkaznic zelo težko izdajajo, opozarjamo vse, da polagajo več pažnje pri potovanjih. Vzrok vseh teh številnih primerov je predvsem nepazljivost. V.V.W.V.V.V.>V.V.VW.,I Šmarje Prešli smo takoj na delo V soboto je bil na množičnem sestanku članov SIAU predstavljen novoizvoljeni odbor krajevnega tajništva SIAU. Razen tajnika in predsednika so vsi drugi člani novi. Ljudstvo je s ploskanjem sprejemalo vsakega člana posebej, ko je na poziv tajnika zavzemal svoje me- Std Tovariš tajnik je nato podal obširno poročilo o guspodarskem programu in se dotaknil tudi političnega položaju. Ob zaključku sestanka I je novi odbor pozval vse člane k so-1 I delovanju za uresničenje zadanega : programu. Z istim navdušenjem, kot smo šli j na volitve, bomo prijeli tudi za I delo. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Kmetnaproza in sestanki Stalni stiki s članstvom so neobhodno potrebni za razpravljanje o praktičnih ukrepih zadruge SLUŽBO DOBITA DVA NATAKARJA I KAVARNA «loggia» v kopru j na Titovem trgu sprejme v službo I dva natakarja — Nastop takoj! Napredni razvoj naših zadrug vleče za seboj tudi članstvo in vzbuja vedr.o večje zanimanje za delovanje azdrug, posebno kmet-noproz ali kmetijsko nabavno prodajnih zadrug. Zanimanje bi bilo že veliko večje pri vseh zadrugah, ko bi upravni odbori znali postavljati pravilno probleme, ki se pojavljajo in jih tudi predočiti članstvu na množičnih sestankih zadružnikov. Upravni odbori se najraje izgovarjajo s potrebo {iotrpljehja, reorganizacijo, pomanjkanjem blaga itd. gli pa celo s svojo odsotnostjo. Ljudstvu ni treba prikrivati dejstev, marveč dejstva pograbiti za lase in jih ljudstvu tolmačiti. Blaga imamo po naših zadrugah dovolj in vsakovrstnega blaga. Ravno tako so polna blaga skladišča raznih podjetij, Zgolj naključje lahko dovede do tega, da se določena vrsta dobi samo v prosti prodaji ali zajamčeni preskrbi in je po vezanih cenah ni ali obratno. To so napake, ki se dajo popraviti. Zato ravno je potrebna povezava s članstvom in razpravljati o tem na članskih sestankih. Zadruge, odnosno upravni odbori, sledeč razvoju zadružništva, ustanavljajo razne odseke ne da bi o tem poprej govorili in te zadeve razpravljali na članskih sestankih. Našega kmetovalca bolj zanima, da-li bo zadruga nabavila plemenskega bika, plemenske svinje, bo li ustanovila postajo za izposojanje poljedelskih strojev in orodja itd., kakor pa razpruvu o reorganizaciji. Ljudstvo se opri jemlje bolj praktičnih primerov kakor abstraktnih razprav, posebno če se to nanaša na gospodarska vprašanja, ki jih pobliže zanimajo. Kako si moremo zamisliti zadružno gospodarstvo brez posvetovanja s člani? Zadružno gospodarstvo ne more biti samo zato tu, da dvigne dohodke zadrug, marveč mora biti vzorno gospodarstvo, ki naj služi za vzgled ostalemu članstvu in kjer naj članstvo črpa gotove potrebe, ki si jih samo ne more nabaviti. Zato mora ureditev te vrste gospodarstva sloneti na popolnem soglasju s članstvom, ki bo med razpravo dalo svoje mnenje in povedalo svoje praktično izkustvo, ki je lahko samo v korist. Tolmačenje raznih problemov na sestankih in večkratno razpravljanje o teh je najboljša šola za članstvo in tudi za upravo. Na ta način ste vzgajajo mladi kadri v praktični šoli razprav s., preizkušenimi kmetovalci in gospodarji, pri tem se učijo tudi ostali člani, ki zaradi svoje mladosti ali preskopega zanimanja niso imeli prilike seznaniti se z naprednimi problemi in z gospodarskim razvojem. Torej sestanek je šola in to velika šola izkustva, kjer so teoretične razlage le pobuda za razprave. Naravno ne smemo zamenjati predavanja, ki je čisto študijsko, z navadnim sestankom. Na prvem se postavljajo v glavnem problemi iz znanstvenega ali kulturno prosvetnega gledišča, na drugem pa iz organizacijskega ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? praktičnega vidika. Z delovnim človekom, posebno pa s kmetom, ki živi v prirodi in ima opravka s stvarnostjo, katere ne proučuje, a jo opazuje ter vidi njene spremembe in raznolikosti, je treba govoriti samo stvarno in praktično. Ce bodo gospodarski ukrepi, ki jih bodo podvzele zadruge, praktičnega značaja in po želji članstva. bo zanimanje za zadrugo vedno večje. Zadruga bo v tem primeru članu njegovo drugo gospodarstvo, pri katerem se bodo upoštevale 'tudi njegove želje in predlogi in bo s tem videl tudi del svojega dela. Človek ne ceni nobene stvari bolj, posebno kmečki človek. kot ono, v katero je vloži! del svojega truda. V interesu nupredka zadružništva in zboljšur.ja življenjske ravni na vasi je torej neobhodno potrebno, obdržati stalne stike s članstvom s sestanki, na katerih naj se razpravljajo praktični ukrepi zadrug. S. C. Danes Prešernova proslava v Kopru Slovensko prosvetno društvo «Oton Zupančič» v Kopru priredi danes v torek ob 20 uri v dvorani kina v Verdijevi ulici Prešernovo proslavo. Vabljeni vsi člani in ljubitelji lepe Prešernove besede• Dua uspela prosuelna nasiopa u Kopru Mladinci dramske družine iz Buj in ofvorifev prostorov koprskega krajevnega kluba NZ Šmarje Občni zbor obnovitvene zadruge V petek je bil v Šmarjah občni zbor obnovitvene zadruge, katerega so se zadrugarji polnoštevilno udeležili. Dnevni red je obsegal pregled izvršenega dela v preteklem letu ter naloge za to leto. Tajnik zadruge je polal pregled dela in podrobno navedel vse naloge. ki so si jih zadali v preteklem letu in koliko so bile te naloge dosežene. Obnovitvena zadruga v Šmarjah lahko z veseljem ugotavlja, da je bilo njeno delo kronano z u-spehi. Da ni vse to le govorjenje opazi lahko vsak kdor danes pride v vas, ki je bila v tej vojni tako hudo prizadeta, in vidi uspehe, ki jih je ljudstvo v tako kratkem času doseglo. Pri nalogah za to leto so sklenili, da bodo do konca marca končali z notranjimi deli vseh že pokritih hiš, ki so jih lansko leto zgradili. Prav tako so odločili, da bodo letos zgradili še 20 hiš in bo tako v glavnem rešeno vprašanje obnove in zabrisana 'sled vojne. Postavljen je bil tudi zelo pameten predlog, da naj bi bila v vasi mizarska delavnica v okviru obnovitvene zadruge. S tem bi bili namreč prihranjeni ogromni stroški raznih naročil drugod. Ta predlog so vsi odobravali in je pričakovati da bo v kratkem uresničen. Govor je bil tudi o elektrifikaciji, ki naj bo do konca maja dokončana. Obnovitvena zadruga v Šmarjah dobro dela v splošno korist vsega prebivalstva ter zasluži, (la si jo tudi druge vzamejo za vzgled. Tek čez drn in strn Teka čez drn in strn. ki ga je organizirala ZDVT na cesti proti Reki, se je udeležilo lepo število lahkoatletov. Zmagal je Govorčin brez velikega napora na dolžini 3200 metrov v 11 minutah. Edina resna konkurenta sta bila Sedmak in Me-neghetti. Pod pokroviteljstvom -italijanskega ljudskega prosvetnega centra za Istrsko okrožje je italijanski kulturni krožek v Kopru organiziral umetniški večer, na katerem so sodelovali mladinci dramske družine iz Buj, Prireditev, ki je bila lepa kulturna manifestacija, je bila iz-vedena v počastitev zadnjih volitev v SIAU. Nastop bujske mladine je privabil veliko število obiskovalcev, tako da je bila dvorana nad kavarno Loža polna. Najpreje so podali igralci dramo v dveh dejanjih nL’Illusa», ki je po svoji esebini močno socialno podčrtana. Igra je bil/i podana zelo dobro, tako da so prisotni nagradili igralce in igralke z dolgim aplavzom. Za tem so sledili poedini nastopi. Tako smo slišali nekaj lepih recitacij, komični nastop tov. Barbo Serbola, ki je s svojimi improviziranimi žaljivkami vzbudil vihar smeha in veselja. Poslušalci se kar niso mogli ločili od njegovega zdravega humorja. Naravnost z Zvenečim glasom je tov. Aganis odpela nekaj ljudskih pesmi, ki so prav tako pokazale, da so bujski mladi umetniki dosegli prav zarid-ijit’0 višino igralskega in pevskega podajanja. Tudi vse ostale točke so bile namreč podane popolno! Prav bi bilo. da nas bujska dramska družina kaj kmalu zopet obišče. Pred nekaj dnevi pa ie okrožno vodstvo klubov Narodne zaščite odprlo prostore koprskega krajevnega kluba. Pri tej priložnosti je s sodelovanjem vojaške godbe iz Portoroža in svojega pevskega z bora priredila prosveten večer, ki so se ga udeležili predstavniki JA. množičnih organizacij in mnogi povabljenci. Tov poročnik Terčon in Dim in; sta uvodna orisala požrtvovalno delo naših zaščitnikov, ki so '■ bili v osvobodilni borbi prvi in najboljši borci, danes pa delajo poleg svojega poklicnega dela tud prosvetno in pomapajo s tem dvigati kulturno raven Istrskega o-krožja. V ta namen naj jim služijo ravno njihovi klubski prostori. Po končanih govorih so se pričele razne točke programa. Godba je odigrala razne partizanske pesmi, nato pa preludije iz opere Otelo in Tosca. Pevski zbof- zaščitnikov je odpel več partizanskih pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku, na kar je vojaška godba zaigrala številne poskočnice in zopet venec narodnih jn partizanskih pesmi. Vsi navzoči so sprejeli vse odigrane in odpete točke z velikim odobravanjem. Tako so se koprski zaščitniki P svojem prizadevanju, da bi se izpolnili,'prav lepo izkazali. ne z BOG v Danes 8. t. m.: Buje: v osnovni šoli, ob 8: Sv. Ivan: v os. šoli, ob 8.30; Kastanjari: v o. š., ob 9; Kratica: o. š.. ob 9.30; Grožnjam o. z., ob 10; Marinčiči: o. š., ob 14; Poropati: o. š„ ob 14; Triban: o. š., ob 14.30; Bibali: o. š., ob. 14.30. Jutri 9. I. m/ Momjan: o. ob 8: Skorušičl: o. š., ob 8: Brda: o. š., ob 8; Kučibreg: o. š.. ob 8.30; Marušiči: o. š.. oz 8.30; Kuberton: o. š.. ob 8.30; Merišče: o. š., ob 8.30. Krkavče Še en odmev volitev v Sl Tako smo oddaljeni od središča, da ni o naših volitvah prodrl še noben glas v javnost. In vendar je bilo zanimanje in navdušenje veliko. In to ne samo v besedah, ampak tudi v delu. Ves teden pred volitvami smo bili na prostovoljnem delu pri pripravljanju kamenja za naš Ljudski dom. Vsak dan je bilo na delu po 15 članov SIAU in so delali po osem ur. Pripravili smo tako nad 130 kub. m kamenja. Pri delu so sodelovali člani iz vseh naselij: Hriba. Skrljevca, Abramov, Pučarjev. Zvabov, Giričev. Rova, Glavine in drugih poleg centra. Izid volitev pa je bil 92 odst. S tem pa ni rečeno, da se bomo sedaj ustavili ob teh uspehih. Delali bomo naprej, ker moramo čimprej zgraditi naš Ljudski dom, da se bomo imeli kje zbirati, da bomo tako i dobili primerne prostore za kultur-j ne prireditve, za prosvetno društvo I in ie za gospodarske potrebe. To j za danes, v prihodnjem dopisu pa i več o snovanju prosvetnega društva. BILO JE Siliti m ninup LENINGRADU... LJUBEZENSKA zgodba vojnega dopisnika Ko °kol Ze zdanilo. sem se vrnil na tankovsko poveljstvo. Okoli bilo '«vuii ni«. . —’ a c ymu '»d icmivuvaKu jjuvcij^lv ' bk° kakor i* t'"° ,z*£a*e razbite kotanje. Granatnih drobcev je ono biia zadet £CSenk ^ vtn|. kako se je zgodilo, da naša koliba ° z“ Brispei'1 p nJeJ So Pričakovali Paškovskega Njihov radiogram Al U I Sfc lf* klf (lil nvlADinn I1 n7i*lnl 7 n in VlHpl n&iš' ‘"tke rt)j . ie skozi grlovino (ožino). Ze je videl najt Se Prestk-1 3m' b°te* na pomoč. Del posadko je pustil na cesli Bričau, ane sovražnikove sile ne mogle več združiti... so kovanje hadalje,, znova pričelo. Ali »o vrne al . v bor “i se «V rnii l0Val° °bstreljevanjc. Ali se vrne ali ne, In zopet bo« ie Prepričano rekel polkovnik. Seveda se bn . - -------------------- r ((Da bj ^ p vrnil«, je potrdil načelnik štaba. jn aškovski ne vrnil«, je s temnega pograda ugovarjal v‘nil tudi L Vedeb komu prav za prav ugovarja. »Da. on se 'Grlov,n, rVemlje!» *kliuh < y/ a>>’ reke| načelnik štaba po dolgem trenutku. On, n; n lomu bo prebil!>) na Pričnah ,e , je oglasil z debelim basom ,JWW/*e, prevzetne trgovske meščanke Primičeve Julije mu je navdihovala tako dovršene umetnine, kak >r so n pr n. im venec. Krst pri Savici in C."zrle: iz njegovega preprostega človeškega razmerja do Ane Jel^vškove pa so se nrui utrinjale pesmi kakor Nezakonska mati idr. Prešernov jezik je živa priča o tem, kako dobro je pesnik poznal ljudsko dušo in ljudsko govorico. Kako preprosta in Jasna Je kitica iz pesmi ((Dekletoma: Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš ker si zala; varuj, varuj, da priletna samka se ne boi jokalal \ odnikovo ljudsko preprostost posnema " «V spomin Valentina Vodnika«: Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi. Pristno ljudski duh preveva vso pesem «Od železne ceste«, n.pr.: Smo poštene me Kranjice vsak sleparček ni za nas; me pa hoč’mo bit’ ženice, ljub’ce ne za kratek čas. Kakor «Rošlin in Verjanko« zvenijo trivrstične kitice v prelepi romanci ((Judovsko dekle« in podobno dvovrstičnice v ((Romanci od Strmega grada«. Od narodnih motivov prekipeva »Zdravilo ljubezni«, n.pr.: Ga mati tolaži, tako govori: nJaz imam tri brate, ti ujce tri...» Živahne ljudske poskočnosti je poln ((Povodni mož«, n. pr.: Možake je dolgo vodila za nos, ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. Ljudska modrost je razsejana po «Zenski zvestobi« v dognanjih kakor to, da stara ljubezen ne zarijovi, devetkrat se vrne, ponovi. «Nova pisarija« se le navidezno norčuje iz ljudske govorice, odklanja le. kar je v njej grdega, surovega in neestetskega, in zavrača reakcionarno omejenost v poeziji. Za Prešernove visoke umetnostne smotre ne ljudstvo ne narod njegove dobe nista bila zrela. Narodni prvaki ■/. Bleiweisom na čelu so dajali prednost prisiljeni poeziji Koseskega, kj je opevala votlo avstrijsko rodoljubje. Pomlad narodov 1. 1848 je prišla prenenadoma in je prehitro minula. Treba je bilo odločnega moža iz ljudstva, Frana Levstika, in izobraženega esteta Josipa Stritarja, ki je tudi izšel iz ljudstva, da sta Slovencem Prešerna nekako znova odkrila in pokazala njegovo ceno narodu in ljudstvu. Treba je bilo dolgoletnega ljud-skoprosvetnega dela, da so razne Prešernove pesmi lahko prodrle v srednješolske čitanke in v ljud-skošolska berila. Naši skladatelji so se končno zazrli tudi v Prešerna in uglasbili nekaj njegovih najlepših, ki so nato prodirale v prosvetna društva, na naše koncerte in tudi na ljudske veselice. Pred sto leti preprosto ljudstvo po krivdi reakcionarnih voditeljev še ni moglo ceniti svojega največjega pesnika, kakor bi bila zahtevala njegova veličina. Sto let slovenskega kulturnega dela je Prešerna ljudstvu tako približalo, da ga danes ni več Ijudskošolske-ga otroka in je ni ženice v zadnji gorski vasi. ki ne bi poznala Prešernovega imena ali tudi več njegovih pesmi. Narodnoosvobodilna borba je dala njegovo ime Prešernovi brigadi in združila tako najvišji Prešernov napor za kulturno osvobo-jenje vsega naroda z najvišjim naporom vsega naroda za dosego popolne politične svobode v duhu in smislu Prešernove Zdravljice. Slovenski knjižni zavod je približal ljudstvu vse pesnikovo delo z ljudsko izdajo iz 1. 1946, ob stoletnici Poezij. Tako postajajo Prešernove Poezije po sto letih prava ljudska last. Velikega pesnika so v življenju obrekovali, da se je ljudstvu odtujil. Njegovega genija to ni zbegalo. Premeril Je do konca svojo pot. V sto letih je potegnil ves narod za seboj. Cim več Prešernovih obletnic obhajamo, tem bolj zmaguje Prešeren. Članek «Prešernovo mesto v politični zgodovini slovenskega naroda v na 2. strani je odlomek iz 4. poglavja knjige E. Kardelja -Sperans a ((Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Odlomek je vzet iz rokopisa predelane druge izdaje tega dela, ki ga avtor pripravlja za tisk. mm ROŽNA ULICA ST. 5 V LJUBLJANI, KJER SO NASTALE GAZELE IN SONETNI VENEC BORIS PAHOR Popotnik pride v Afrike puščavo (Odlomek iz afriškega dnevnika) Zdaj nismo daleč od Tobruka, potem bomo odšli na egiptovsko jronto. Nismo več sredi prave puščave, naši šotori niso več na pesku, ki gori, ko da so ga polili s špiritom. Tudi obala in palme so daleč. Zdaj je kamnit, trd svet pod kolesi topov, ki jih naši fantje vlečejo po kraških arabskih klancih. Naši fantje so Fabič, Ritoša, Stefanič in Jožko Mami-lovič iz Golca od reški cesti. Kadar ni vaj s topovi, tavamo po kamniti gmajni in v italijanskih uniformah smo kakor divji lovci, ki zasledujejo spomine med kamni in bodičastimi grmi. Predvsem Fabič. Mimo našega taborišča drvi Arabec na malem konjiču, tedaj se Fabič zagleda o čarobnega jezdeca in kolne. Da. tudi arabski konj mu prikliče istrske vole, očetove vole in mlatilnico, ki jo voli vlečejo. Mlatilnica stoji na dvorišču in ropota, ropota. Tudi kadar je noč nad našimi šotori, ko sije mesečina skozi luknjice v platnu, drdra mlatilnica Fabiču. On zmeraj molči, preklast dolgin je Fabič, vznak leži v šotoru. Kadar mlatilnica glasneje zadrdra, se njegovo telo krivi, njegova stopala se uprejo v preperelo platno. »Fabič/« vzklikne Ritoša. »Fabič/ šotor.« vzkliknejo v zboru. Toda on se nikoli ne pomiri; drugi čebljajo, on leži vznak in molči. Le kdaj se zgodi, da se predrami iz molka in upora: tedaj je zaupen in nežen, tedaj nihče ne zine. Fabič se smehlja; kakor da gladi volu svilene boke, in vsi mu sledijo in občudujejo njega in vole in vsi poslušajo drdranje mlatilnice. Zvečer, v arabski vasici, pa je Fabič tudi glasen in hud. Morda zato, ker so ulice ozke kakor v Istri; ker ni več topov; ker smo z Arabci in pijemo njihov čaj. Zunaj, za vasjo, čepijo kamele, počenile so na tla in v njihovih grlih grgra kakor voda v fojbi. Tedaj polni stari Arabec kozarčke z vrelim čajem in Egipet je daleč; arabska točilnica je za hip domača koča, naša, in slika Arabkinje na steni kakor stara podoba pri nas. Arabci so tedaj naši bratje, ponosni sužnji kakor mi Primorci ponosni sužnji. Tedaj so fantje glasni, kričijo, spomini kričijo iz njih. «Na Nanosu so bili tudi oglarji«, reče Jožko. Fabič pa kliče Arabca: «Ti, Ali. oj Ali!« Daj no. saj ne razume! Daj no!« ga mirijo. vMene vprašaj o poreških dekletih, Ali, mene vprašaj« ves hud vpije Fabič. Srkajo čaj na glas, po arabsko in čaj je gost in lepljiv. «Viš, nič ne razume!«, reče Jožke. «Saj ne govorim po laško!« Fabič je še zmeraj hud, potem se namah smeje dovtipu; «Ha ha ha!« Stari Arabec je oprezno vljuden, toda Fabič je zdaj doore volje, z dlanmi napravi košate vzbokline pred prsmi: dekliška nedrja so to, stari Arabec! dekliška nedrja, o katerih pravi Fabič! In staremu se vžjejo oči m se smeje: «11 i hi.« Toda prisiljeno se smeje, vsi Arabci se prisiljeno smejejo italijanski m vojakom. Vsi Arabci imajo bistrovidnost v očeh. in mržnjo, vsi imajo za očmi, za čelom ostra, jeklena rezila, ko so vljudni z italijanskimi vojaki. In naši fantje so tudi italijanski vojaki zanje! Arabec ne ve o Fa-bičevih volih v Istri, o mlatilnici, ki. ropoče vso noč pod šotorom ob robu puščave. Arabci ne vedo, da mi gremo kakor oni v krvavo smrt brez Upanja na svobodo. uBuono italiano,« reče stari Arabec. «Hudič!«, kolne Fabič; «n»i nismo Italijahi!« Toda Arabec junnirljivo ponavlja; «Buono, buono italiano.« Zmeraj tako, prizanesljivo in Z ostrini rezilom v zasedi, za ponosnim čelom: uBuono, buono.« In Fabič vpije in starec je zmeraj bolj v zadregi. Ker Fabič je visok, s tropsko čelado na glavi. Njegova platnena obleka je razcefrana in gumbe na jopiču je pritrdil z žico, toda kakor razsrjen general je sredi male točilnice. Znova in znova preti. «Nismo Italijani, budalo! Ne razumeš, da ne govorimo italijanski. a?« «Daj no, daj no«, ponavljajo fantje. ((Buono italiano, buono ttaUa-no,» ponavlja stari Arabec. Davi smo imeli, kakor vsak dan, vaje s topovi, prestavili smo jih v irrsto, razpotegnili smo telefonsko žico. Ko da smo na fronti; in komandant baterije se zadira. Potem je odmor in fantje se zleknejo po tleh; legel sem stran od njih. Ker vem: Fabič bo molčal, pripeljal bo svoje vole in uporno molčal. «Zakaj moramo tudi mi na fronto? Zakaj?«, bo vprašal Stifanič. Mali Jožko pa jim bo nagajal. Jožko je suh in droben, šilasto bradico ima. njegova tropska če-lata je prevelika, skoraj da mu skriva ušesa, toda na čelado je s tintnim svinčnikom napisal vse okoli: Golac - Tripolis - Derna. Kakor da je popisal z istrskim vinom platno rumene čelade. Jožko Mamilovič piše po slovensko domov — Ritoša, Stifanič in Fabič pa v italijanščini. Zato jih draži. e Vi niste Slavenci!« pravi. Tedaj Fabič plane pokonci in fantje ga mirijo. Italijanski vojaki gledajo kakor teleta, Fabič kolne Boga in Madono, zmerja Jožku mater. Jožko beži in se smeje, nato vsi molčijo. Tudi topovi čakajo in molčijo. Stari avstrijski topovi; morda so nekoč tako čepeli na kraški gmajni, pokali v Doberdobu. Ležim in iz hlačnega žepa sem privlekel pomečkano knjižico. Prešernova miniatura se je stuli-la, ob mojem bedru se je zvila. Vse mesece v hlačnem žepu, v Sahari, ponoči in čez dan, in ko jo odpreš, odpihneš iz drobnih strani pesek, ki se je vsul vanje. Kakor da se je razbila stara ura na pesek, stara klesidra, ki je štela vsa naša suženjstva. Je to naše suženjstvo poslednje? Se je res tu, na arabskih tleh, razbila naša ura? Popotnik pride v Afrike puščavo. Tako se začenja stran, kjer sem odprl! Mrščavica se mi razteza po telesu. Da, zapisal je za nas, slovenske popotnike v afriški puščavi! Fabič je pod mano, vznak leži in čelado je vrgel daleč od sebe. Fabič popotnik, ki mu ves čas in vse dni šklepeta mlatilnica za senci. In Ritoša, ki je dober kakor deklica. In Stifanič; in Jožko. ki je iz Golca gnal ovce na Nanos. Mi vsi Prešernovi popotniki, ki pretapljamo svojo mladost v neveselo pesem; vsi z zadušenim kričanjem v prsih, ko da so pljuča polna jeklenih drobcev; razdražene prsi, ko da se v njih meljejo steklene črepinje. In hkrati poprotniki, ki se pod palmami, v mesečini, ko je v daljavi ritem arabskih tamburin, zberejo in pojejo. Tedaj je slovenska pesem kakor oaza sredi gorečih dun, kakor mala Prešernova knjižica v žepu italijanskega vojaka. Tedaj je ta pesem voda za puščavo in kamele, svoboda za minarete in arabske vodnjake, za nas, ki smo Arabcem bratje; ki nas bodo jutri gnali nad angleške blinde; ki bomo pili filtrirano morsko vodo iz kositrnih zabojev za bencin. Na mojo čelado je priletel kamenček, petem drugi; kakor zrna toče, ki padajo na poveznjen lonec. ((Jožko!« sem rekel. njim se pasejo ovce, pod njim se stresajo zvonci, vse polno zvoncev. zbor zvoncev, da ni več slišati niti drdranja Fabičeve mlatilnice. Bral je: ((Popotnik pride 'tl A-frike puščavo.« «Da.« sem rekel. «Hm,s je zamomljal. Potem 'e dejal: «To smo mi.» «Da.» «Ti, tukaj piše tako, kakor ffif govorimo/» je rekel «Da.» Potem je molčal. Potem j« položil knjižico na kamen in legel znak in pokril obraz s čelado. Kakšne podobe se premikajo v mali izbici pod kupolo rumene čelade? Kako more tako silen, mlad vihar čustev ostati vklenjen pod plutovinastim obokom obtolčene čelade? Zakaj ta deček molči? ne vpraša, kdo je pisal o njemu, popotniku brez mladosti? «Ti, v Vipavi je gostilna 2 vrtom«, je rekel. «Da». «/n izpod skale teče voda«. Nato je spet tiho, po kamnitem grebenu prihaja Arabec na konju, ko ga vidi, zdrvi stran °d nas. pošev preko gmajne. Veter zadiši tedaj po svobodni puščavi, po uporu v zasedi. Veter i* posnel z Arabca, s čistokrvnega konja vonj neodvisnosti, vcmj pristne, divje dišave. Toda Jožko molči. Zaradi Prešernovih besed je užaljen? Potrt kakor Fabič? «Ti, ali se bomo kdaj vrnili?* je vprašal. Nato je še vprašal: «A?». Obadva molčiva in Prešernova knjižica je na tleh, zvita ie’ skoraj okrogla. Rumeno - žlate platnice ima, kakor obrabljen cekin leži na tleh. «Meni zmeraj nekaj pravi, dene«, je dejal. tiBeži, beži!«. Ne smeš biti tak! Bodi raje poreden, Jožko! Bodi hudomušen ** neugnan za nas vse, kakor si V*e dni. Bodi nam živa podoba lega, kar smo zmeraj bili, kar )e bil Prešeren in kar smo dane* mi, popotniki v puščavi: kljub11' joča zavest svobode, zmeraj sV°' % 1 m MATIJA COP M. Mol** On je v rebri nad mano, vem; bežal je pred Fabičem, zaaj čepi in je poreden, kakor vse dni. Moj prijatelj je, pa»tir Jožko iz Golca, moj prvi prijatelj. Zato pritrkujejo kamenčki na mojem pokrivalu. »Kdo je tega otroka poslal v Afriko-« sem reke!. 'Tedaj je prišel in legel k meni, pokril si je obraz s čelado. «Ti zmeraj čituš,« je rekel pod čelado. Kakor da je na paši, je miren in vem, da se reži. «Zakaj dražiš Fabiča?« sem vprašal. On molči. Dvignil se je in sedaj sedi; čepi kakor pred meseci pod šotorom, na slami. Spet ima čelado na očeh in njegovo šilasto lice je sivo. Je kakor pastirček. ki so ga ošemili v vojaka. Vendar je tudi kipec užaljenega bogca. Skrčil je noge, po turško sedi. uSi videl oglarje na Nanosu?« je vprašal. «Da.» »Kaj - ne - da!« zloguje in se smeje. Oponaša slovenske oglarje; pri njih. v Golcu, ne rečejo nikoli: kajneda. To mu ie ostalo v ušesu. zato v«e mesece poje: knj-ne-da. kaj- ne-da. Tudi zaradi tega podcenade Fabiča in ga draži. «In cerkvico pod vrhom?« sem rekel. lit bode; zmeraj otroška trm0’ ^ upor, mlad, ponosen Arab*c; . dirja po Sahari na čistokrv01 valil «Beži, beži«, sem rekel. , jj 4n zdaj spet sedi ob ntenu ^ ni zbegano njegovo lice, na^0(i. otrok je, čelada mu visi n° ^ itd toda pod robom čelade, V ^ se oči svetijo kakor voda skalo .Potem vstane, si P°P' gamaše, porine čelado na 11 «V tisti knjigi piše Ntr ■ ■ -kel ■■ kor mi govorimo!« je re s0 zi1 ((Svetega Jerunina. da.« Naši štirje topovi so pod nami; kakor četvero okamenelih evropskih živali na afriškem kontinentu. Toda Jožko jih ne vidi: pod deri. Toda nič ne sprašuje, - p. se kakor tedaj, kadar d'0-' V* biča ,da je Italijan. M0> šel in mu spel nagajal■ .$! Zdaj sva spet prijatelj®’ ga tudi jaz dražim. ((Da, piše v knjigi, da ta ti si Cič!« sem rekel. .. c C’ H'. O »Cič, Cič«, ponavlja. «ClC' ~ j« in ne ve, kakč naj se maR se smeje. Nenadoma pa se zrovh° ti“ in s petami, stoji v pozoru g sloni dlan k čeladi in salu «Mi smo Slavenci!« re^e'll 1,1 Kdo ve zakaj Slavenci 1. fii-Slovenci. Toda, prav je 1 ' t>' ti ne ve, kako edino prač ,/tf ko! Vsi (isoči slovenskih *'* ,/i' skih vojakov, potnikov s'' puščave, zdai. v letu ,ai:l ženejo v Egipet in smrt ^ ^ 2a svobodo. In vendar j*’ . ti®' Jožku blazna neugn°n0st'rlgji čudežen privid gajivost, dni. Da, spet bobnajo kamen moji čeladi! Jožko *eu r(H' maščuje; zato ker sem '“** Cič/ mu UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. 6, 111. naa. — Telcloci Sl 9300» — UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA. Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18. teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirlril I stolpca: trgovski 40, flnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir I Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski di evnlk« Trst Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA n. Z O. Z. — TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica Svetogorska ul 42 . Tel 749 2600 lir; Cona B: 144, 414, (92, 1440 Jugoltr; FLRJ 55 i«& «0 -11-5374: za FLRJ ,,Primorski dnevnik!: Morava?- .mm6-9°*°‘ Koper, ul. Baltlsti 301/a . Tel. 70 — Ljubljana, Tyrševa cesta 3*4. DR. ANTON SLODNJAK Nekaj o Prešernovem Krstu pri Savici Prešernova «povest v verzih» Krst pri Savici (1836) je vzbudila, fcacor nam pričajo nekatera mesta iz pesnikove korespondence, ze kmalu po izidu živo zanimanj.; in veliko pozornost. V ',ju-bczersko-domoljubni, miselno-ob-tožujoči in satirično-borbeni melodij- dotedanjih. Prešernovih pesmi j'e zazvenel spev o Črtomiro-vem krstu in misionarstvu kot nekaj novega, skoraj neuml;ive-oa. Celo tako dobremu poznuval-tu starodavne in sodobne poezije, kaker je bil Prešernov prijatelj, Poet in poznejši tenkočutni kritik Stanko Vraz, se je zdel Krst, elež-ko razumljiv». Poglavitni Prešernov. nasprotniki, Metternichovi cenzurni poma/ači, pa so bili s Krstom zadovoljni ter so pesnika kmalu potem, ko jim je izročil Ki st v cenzuro, dovolili spet priobčevati v ljubljanskem Ilirskem listu pesmi, in to po večini take, ki so se po duhu in vsebini hudo ce nekaterih kitic. Nekateri so se izražali tako, kakor da je Prešeren s tenu besedami oponesel Ce-lakovskemu sodelovanje pri Časopisu pro katolicke duchoven-stvo odnosno njegovo prevajanje Avguštinovega dela ' e civitate dei (O meste božjm). Pojavila se je celo misel, da bi s tem stavkom Prešeren mogel prositi Cela-kovskega, prepričanega katolika, milostne sodbe glede na nekatere ne povsem dogmatične misli v Krstu. Podoba je, da je med Prešernovo omenitvijo Avguštinovega imena Čelakovskemu in njegovim Krstom mnogo tesnejša in intimnejša zveza. Dne 22 februarja 1834 je Prešeren dal na svetlo Sonetni venec, genialno izpoved Iju- Doktorja Pruncelu Prešerna, Sim dolgo upal fn ii! bal., Slovo sim upu~, Strahu dal j Serci} je prazno . srečno ni-, Nazaj st Op i'n strah zeli. & N;at'&T)TI Jožef Blaznik. 1847. *®žlikovale od Krsta, kakor so ga P°movali oni. ra dni ie Krst izzval sfco- Ijtid 0 .0 razlag, kolikor je bilo oe r' iKi S0 Pisal‘ ° njem. Ta ga tTet a°al tako> oni spet drugače, jaj -!,ga ie občudoval, četrti grajal ®ra^ci so ga večinoma uži-Čul-2 neP°srednim, naivnim ob-7ie,lem Hlede na verjetnost ali So erl'etnost njegove zgodbe ter se le malo zmenili za učenost u„?*?rn0s tovcev. Prav glede sih lhsko stran pesnitve je dvnrrP ta onl uŽeni kritik vrš t nad nieno umetniško do-jp enosti° ter miselno in življenjih '^ulčnostjo. Nekaterim je bil ■trient **etresViv življenjski doku-y0 0 pesnikovem notranjem tj; !u' drugim samo živa podoba atovega duševnega preloma. kolT ]e spregovoril o Krstu, ro^|, ^ se nam je ohranilo spo-Prii »’ ,otjširneje samo v pismu rn„ J u Františku Celakovske-pes_ ”e 22. avg. 1836. I. Ta češki i tk m znanstvenik je, vzpod- na vča- bu vir,en■ po velikem češkem zgodo- ‘Uarju in nnlif.l... v ...... r,- tac) Čas la,uThi in P°Utiku Františku Pa-i en t I832 1. ugodno ocenil QSflrvl U' V II .1 «■> •tvezt U beškega muzeja prve tri tirni Kranjske čbelice. V ob-Poud °Ccni 3e radostno priznal in dosin'/1 ^ePot° Prešernovih mla-Pesni'i Pe,mi in njegovo veliko Preveri nndarienost ter je tudi siej j !.lri njegove pesmi. Od-n°»i j, ,Heci n?‘7n in Prešer-prija, j.r Čopom pravo, iskreno Tas!ien ,stvv’ ki se je kazalo kljub ževni v nadarjenosti m knji-tovnn„Uvnosti o skupnem sve-litične aZorskem, narodnem in po-r,lrn "l Pogledu na važnost lite-slal pa Ustvarjanja. Zato je po-1llu ^36. 1. Celakovske- liitgn ,njeHovem prijatelju Amer-e,‘en„Sln.7Zvode Krsta, in sicer cha, ostay’ L'ne°a 2(1 Pesnika Ma-^Qt*l'a k dVa ((,:a m°rebitna pri-šiljk ■ ran)ske književnosti«. Popito i„e Pr‘l°čH nenavadno dtiho-*il fs„i5?nmiiuo Pismo m zaoro-KrstČ°koV!>kega. naj presoja, J"° hotoi *n**fr*®no nalogb, ki sem Prikupi fj tU(Ii 2ato. du se Pm duhovščini». lee ^ “Opam, da me premija-*aradi' ,vonitina ne bo preklel ^'hovni e nekaterih kitic. dovoli OOSPodie so /,il, tokrat 0c,|>ustiti L* m(,noj in mi hočejo Te ln Pre)šnje grehe...n razlar,mile ,:tC; ' t0k0- kakor JtP^bnegn 1 mel kdo ve k Hjkdo seT nenja 0 Krst«. kam sem meril. Drugi no *nano Vsai kolikor mi " ’« ZmkT’M‘ta> ne bo preklHi Ar'tru- Preklel zaradi tenden- bezni do Primičeve Julije in domovine. Kako je preslepil ali obšel budno cenzuro, tega ne moremo danes ugotoviti. Julija ni mogla ume ti kljub vsej nežni preprostosti Prešernove ljubezenske poslanice, kaj bi pomenila njena ljubezen za pesnikov človeški in umetniški razvoj, in je zato kazala iz same sebe ali pod vplivom ošabne matere ali svojega tihega zaročenca Jožefa Schuechen-stuela pesniku od dn do dne ne-prijažnejši obraz in se slednjič dala izzvati po novih Prešernovih ljubezenskih poslanicah do sovražnih pogledov in prezirljivih besed. Iz Sonetnega venca pa vemo, da je Prešeren zidal rja Julijino ljubezen najsvetlejše nade o tako mogočnem ustvarjalnem razmahu, da bo njegova pesem zado-bila čarobno moč in božanski vpliv na nezavedno slovensko meščanstvo. Zato so ga Julijini mrzli pogledi in njene trde besede užalili do smrti. Cenzura se tudi ni dala več preslepiti in je ovirala ponovno objavo Sonetnega venca in drugih njegovih pesmi. Prijateljstvo med njim in Cbeličnim urednikom Kastelcem se je krhalo. Dne 6. julija 1835. I. pa ie zadela Copa. najmilejšega njegovega prijatelja in najbistrejšega literarnega sobesednika, kap med kopanjem v Savi. Ta tragična doživetja so pritiskala s toliko močjo na Prešerna, da se je naenkrat začutil kot «naj-omahljivejši trst v puščavi kranjskega slovstva» 2e dlje se je moral boriti v sebi s samomorilnim nagnjenjem, ki je dvigalo čedalje bolj glavo v njegovi zavesti, odkar se je prepričal, da ga Julija ne bo nikdar vzljubila. In morebiti ga je prav Čopova smrt s svojo presunljivo bridkostjo rešila vsaj za nekaj časa tega temnega nagnjenja. Z mrtvega prijateljevega obličja je razbral, da mora prav zaradi njegove prezgodnje smrti vzbajati na ustvarjalni poti, ki sta jo zasekala s pokojnim prijateljem skozi puščavo slovenskega kulturnega in narodnega življenja. Zložil je Copu prelepo žalostinko v slovo in spomin in izpovedal v nji tragiko njegovega in lastnega življenja. Cenzorji so mu iztrgali iz nje šest osrednjih, bistvenih kitic. Stisnil je zobe in poslal pohabljeno pesem v Ilirski list. Cenzorjema, ljubljanskima kanonikoma Pavšku in Stelzichu, pa je zagrozil v sonetu, da ju bo preganjal s satiro, dokler ne zblazneta od njene ostrine, ako mu ne nehata kljubovati v trpljenju, ki ga je razoralo do dna. Zagnal se je v ustvarjalno delo, da bi si z njim pomiril srce in očistil dušo. V novem umetniškem delu je hotel preustvarjeno zapisati vse, kar mu je s toliko boleti no polnilo srce. V njem naj zaživi njegova svobodoljubnost, naj 2adobi večno podobo novo prepričanje, da je bolje častno umreti, kakor živeti v sramotnem suženjstvu, kar velja za poedin-ra in za narod, v njem naj začuti prevzetna Julija vnovič bes žar njegove ljubezni, a naj najde t idi vzor takšne ženske ljubezni, o kakršnj se ji niti ne sanja. V rovi pesnitvi mora z novo močjo zaživeti tudi tistih šestero kitic, ki rta jih «korarska volkova» Pavšek in Stelzich iztrgala iz ža-lostinke v Čopov spomin. Toda kako naj vse to združi in kako naj izrazi, da mu bo dala cenzura dovoljenje za objavo? To je bila velikanska, skoraj nezmag-Ijiva umetniška naloga ki jo je zmogel samo v resnici genialen pesnik. In pri njenem reševanju je pomogla Prešernu prav Avguštinova knjiga, ki je bila v Ce-nosno licejski knjižnici. In kakor lakovskem prevodu v Čopovi, od-knžejo gotovi dokazi, o katerih je Pa še prezgodaj govoriti, je imel Cop prav to knjigo v poslednjih tednih svojega življenja večkrat v rokah. Avguštin jo je spisal od 412 -426. I. kot veličastno vizijo bodoče krščanske družbe in države, da bi odgovoril na siloviti protest umirajoče antike zoper krščanstvo ob vdoru krščenih arijanskih Gotov pod Atarihom v Italijo in ob osvojitvi ter ople-nitvi Pimd (410. I.) Poganski svet se je zdrznil spričo tega, česar so bili zmožni germanski učenci krotkega Kristusovega nauka. Prim., kako brani v Krstu Duhovni Kristusov nauk ljubezni in miru pred Crtomirom, ki ga opozarja na divjanje Valjhunovih krščanskih trum v Karantaniji! Prešeren pa je našel v Avguštinovi knjigi tudi poglavja in odstavke,, ki so zadirali naravnost v njegova samomorilna nagnjenja. Avguštin se namreč spričo množičnih samomorov v Rimu in Italiji, ki so bili posledica svo-bodoljubnosti ali paničnega strahu pred gotsko krutostjo, odločno bori zoper samomor, ki ga istoveti z umorom, češ da je vedno rezultat sebičnih misli in hotenj, Tudi najslovitejšega rimskega samomorilca iz ideje, Katona Uticam, dolži sebičnih nagibov, trdeč, da si ni vzel življenja iz ljubezni do rimske demokratične svobode, temveč iz strahu pred Cesarjevo velikodušnostjo. A Cr-tomirove samomorilne misli na bregu Bohinjskega jezera prekine Prešeren s stihoma: «Ali da te jenja ta skeleti rana, ne boš posnel Katona rHikana!» Ker je podobnih miselnih in vsebinskih vzporednosti med prvimi poglavji Avguštinove knjige in Krstom več, je mogoče misliti, da so prav ta poglavja sodelovala pri stvarjanju zametka osrednjega konflikta Krsta. S tem, da je z njihovo pomočjo Prešeren premagal vsaj za krajšo dobo samomorilni konflikt v samem sebi in da je mogel, oprt bolj ali manj nanj«, zam:sliti in tudi izoblikovati veliko pesnitev, v kateri ni zamolčal nobenega Izmed omenjenih osnovnih ustvarjalnih in življenjskih nagibov in doživljajev, je izvojeval tudi veliko zmago nad cenzurnimi in idejnimi sovražniki. Dosegel pa je tudi sijajno umetniško zmago. Črtomir in Bogomila sta živi podobi velike, smrtne borbe, ki se je bila tiste dni v njegovi duši. Doživetja, ki spajajo, razdvajajo in zopet družijo osebe v Krstu, niso niti pesniška fikcija niti simboli za nekakšna drutfačna dogajanja, temveč realna doživetja Prešernove duševnosti, ki jih je pesnil; samo prenesel jz sedanjosti v preteklost ter osvetlil zaradi cenzure z versko problematiko, da bi mogel nadalje objavlja- MIROSLAV RAVBAR Metterniohov fevdalno-absolu-tistični režim je imel poslušne sluge, ki so mu služili na vseh področjih gmotnega in duhovnega tlačenja avstrijskih narodov, zlasti Slovanov. Med take sluge je spadala zlasti cenzura, ki jo je usmerjal njegov policijski šef grof Josef Sedlnitzkv. V dobi, ko so slovenski preroditelji zasnoval; izdajanje pesniškega zbornika «Kranjska Cbeli-ca», je cenzura avstrijske policijske države razdirala literarno in umetnostno — kulturno zgradbo. Cenzura je bila popolna gospodarica nad vsem tiskom, brez njenega privoljenja se ni mogla na-tisnitj niti vizitka. Kdor je hotel natisniti posvetilo — recimo kakemu blagorodnemu in milostljivemu mecenu literarnih del — si je moral prej pridobiti pismeno dovolilnico «visocega gospoda«. Cenzor je moral črtati vse, kar bi le od daleč nasprotovalo veri, morali, habsburški vladarski rodovini ali absolutističnemu režimu. Osrednji cenzurni urad je imel naslov «C. kr. najvišji policijski in cenzurni dvorni urad«: bil je seveda na Dunaju. Svoje podružnice je imel v provincialnih cenzurnih uradih, ki pa so imeli besedo samo pri spisih, nepomembnih po vsebini in obsegu, Posebno časopisje — ni bilo važno, ali je bila publikacija zamišljena kot časopis ali pa so ji tak videz samo prisodili — si je zadržal kot svojo žrtev osrednji cenzurni urad. Zanimive so birokratske posebnosti pri zahtevah o cenzuri. Vsi rokopisi so morali biti vezani, zaznamovanj s številkami strani, morali so imeti rob. Vsak rokopis je bilo treba predložiti v dveh popolnoma enakih izvodih. Končno besedo je imel na Dunaju seveda voditelj cenzurnega aparata Sedlnitvky. V Ljubljani, kjer je bil provincialni urad z majhnimi pravicami, pa je odločal guvemijski kolegij svetnikov. Ljubljanska cenzura je bila podrejena deželni vladi. Prvi zvezek Čbelice Ljubljanski urad je imel dva glavna uradnika: pokrajinskega cenzorja in knjižnega revizorja. Za pokrajinskega cenzorja so izbrali kakega gubernijskega svetnika, ki pa seveda ni smel sam odločati in je poročal o vsebini spisa na seji. Včasih pa je gubernij zaupal usodo spisa tudi. ti svoja dela. V Krstv ni zatajil nobene resnice ne o sebi ne o družbi nit’ o držaui al; cerkvi, edino v čemer je morebiti pogrešil je to, da je premalo poudaril V sklepni kitici Krsta in v po-svetilnem sonetu Matiji Copu, da je takšno zmaličenje osebnosti, kakršno mora pretrpeti Črtomir v pokrstitvi in prisiljeni mašni-ški posvetitvi in kakšno so namenili kanoniški cenzorji tudi Prešernovemu ■ pesniškemu genij«, najhujša obsodba oficialnih zastopnikov s surovim pritiskom delujoče in z državnim nasiljem povezane cerkvene organizacije, zdivjale iz Kristusovega nauka ljubezni. A tudi tega Prešeren nikakor ni zamolčal. Samo osvoboditi je treba njegovo delo pritiska dob, ki so premaknile v njem nekatere perspektive in obrise, a ne ga presojati z vidika sedanjih političnih, socialnih in kuturnih sil. kateri drugi osebi, ki ni bila v služb; pokrajinskega cenzurnega urada. To se je dogajalo zlasti iz jezikovnih ozirov, ker vsi cenzorji n. pr. niso obvladovali slovenskega jezika. Pisatelj do cenzurnega urada ni mogel priti. Rokopis je oddal knjižnemu revizorju in tam so mu ga tudi vrnili. Kajpada mu niso vrnili obeh izvodov, ki jih je predložil, temveč samo enega, kajti drugega si je obdržal knjižni revizor. Dolžnost knjižnega revizorja je bila zapisat; si vsa «nevarna» mesta, ki jih je cenzor opazil in «popravil». Cenzorji ne bi smel; pisati svojih opomb na rokopisu, temveč na posebnem listu, toda tega pravila niso spoštovali. Ko je bilo delo natisnjeno, je bilo treba poslati tiskani izvod knjižnemu revizorju, ki je pregledal, al; se sta se pisec in tiskar ravnala po zahtevah cenzorja. Dunajski osrednji urad seveda ni mikal Kastelca, Copa in Prešerna, ko so sklenili, da bodo vsako leto izdali en zvezek slovenskih pesmi. Strahotna je bila figura glavnega cenzorja m preganjalca vseh naprednih misli Sedlnitzkega, kj so se ga bali vsi književniki. 2a slovanske jezike in grščino pa so si na Dunaju izbrali avstrijski absolutisti zvestega reakcionarja Jerneja Kopitarja. Nekam prijaznejši so bili v Ljubljani guverner: grof Jožef Kami! Schmidburg ni bil brez naklonjenosti do slovenske književnosti. Ljubljanski knjižni revizor kanonik Pavšek kot janzenist seveda ni bil nič simpatič-nejši od Kopitarja. Ugodno pa je bilo zlastj to. da nobeden od tedanjih gubemijskih svetnikov ni znal kaj prida slovenski, morda samo toliko, da je razumel svojo služinčad. Zato so morali v Ljubljani večkrat poiskati kako primernejšo osebo. Tako so čbe-ličarjj skušali storiti vse, da bi svojo knjižico izročili ljubljanski cenzuri in je ne bj pošiljali na Dunaj. Saj tudi ni bilo razloga, ker Cbelica ni bila zamišljena kot časopis. Da Kopitar ni bil naklonjen nobeni stvari, pri kateri sam ni imel vmes svojih prstov. je bilo znano Prešernu, Copu in vsem. kj so imel; z njim opravka. Zato so se poskušali izogniti že pri prvih bukvicah sitnosti z dunajskim gromovni-kom-Kopitarjem. Urednik Kastelic je poslal v cenzuro oba rokopisa s prošnjo dne 8. januarja 1830 jn poudaril, da namerava izdajati zvežčiče domorodnih pesmi in sestavkov v nevezani besedi v določenih razdobjih. V prošnji torej ni bilo nobenega dokaza za misel, da bi utegnila bitj Kranjska Cbelica časopis. Tega so se ustanovitelji na vso moč ogibali, kajti sicer bi moralj že prve bukvice poslati na Dunaj pred Kopitarjevo neizprosno obličje. Ker je bila omenjena v prošnji tudi proza, je gubernij verjetno smatral, da stvar ne spada v njegovo območje in je poslal 15. januarja prošnjo z rokopisom vred na Dunaj. Tako je že ljubljanski gubernij ocenil Cbelico kot časopis. Zato je Cop posredoval pri Kopitarju, a tudi gubernij se je zavzel. Za prvi zvezek se je potegnil tudi Schmidburg in na Dunaju so dovolili natis, vendar pa so ocenili Cbelico kot časopis. Tako je izšel prvi zvezek na koncu aprila 1830, naklada je bila 600 izvodov. Dovolilj so celo Prešernov prevod ‘Buergerjeve Lenore, čeprav je v Ljubljani zbujala pohujšanje med janzenisti in starokopitnimi moralisti. Tudi druge bukvice so morale na Dunaj. 10. marca 1831. Natis so dovolili, vendar so prepustili končno odločitev ljubljanskemu cenzorju, Kopitar ni delal nobenih zaprek, ker je tedaj računal na Čopovo pomoč pri sestavljanju literarne zgodovine. Spotakniti bi se utegnil pri Novi pisariji, a v svoji zvitosti je zvrnil odgovornost na ljubljansko cenzuro in si mel roke. Toda v Ljubljan; niso opazili ničesar. Zato je Cbelica izšla na koncu maja 1831 v isti nakladj kot prve bukvice. Tretji zvezek Cop je menil, da je nepotrebno pošiljanje Čbelice na Dunaj, in se je trudil, da bi tudi gubernij to spoznal. To se mu je posrečilo. Guverner je sprejel rokopis in ga dal v cenzuro — Copu. k; seveda ni našel ničesar, saj je opravil svoje cenzurno delo v sporazumu s Prešernom in Kastelcem. Vendar ie bil Prešeren precej nezadovoljen ker je bil Cop v tem poslu zelo obziren do Kopitarja, in ga je z nemškim sršenom močno pičil. Očital mu je nirana pri Kopitarju«. Tretji zve-tudi, da je njegova pamet «depo-zek Čbelice je izšel v sredini aprila 1832. Cbeličarji so mislili, da bodo tudi pri četrtih bukvicah tako opeharili reakcionarne cenzurne birokrate, toda sedaj so s- ušteli. Prešeren je postajal vedno bolj pogumen, pisal jg sicer še vedno tudi med vrsticami, toda odločna beseda je vednobolj jasno prodirala na svet. Menil je, da se po uspelih Čopovih manevrih vendarle more govoriti malo manj zastrto. Cenzuro so v Ljubljani res prisodili Copu, ki je dobil oba rokopisa -na koncu februarja 1833. V rokopisu res ni bilo nobenih spotikljivosti, toda kmalu so se našle. Cop je v tem času prevedel za Ilirski list pohvalno oceno prvih treh bukvic Kranjske Čbelice, ki jo je napisal češki prijatelj slovenske književnosti - Celakovsky. Ta kritika je bila za ljubljanske nasprotnike slovenske poezije, ki je oznanjala novo vsebino in novo obliko, trn v peti. Obenem pa s? je Cop v Ilirskem listu javno izrekel proti Kopitarjevi milen-ki - metelčiči. Tako je nastalo med obema učenjakoma nesoglasje. Toda tudi metelčičarji, ki so imeli med reakcionarnimi varuhi javnega reda jn morale svoje zaščitnike, so se začenjali zaletavati proti Copu in s tem proti njegovi in Prešernovi Cbelici. Ko je dobil rokopis knjižni revizor, so že začeli godrnjati. Zato je uklonljivi Cop dal odstraniti narodne pesmi, ki jih je da! na razpolago Andrej Smole, in pregovoril Prešerna, naj črta Ponočnjaka. Toda nikakor ni hotel popustiti pri pesmi o cesarju in opatu, saj jo je prevedel že go-riški — kanonik Stanič, ki je pač vedel, kaj je proti duhovščini in kaj ni. Cop je hitel z delom, gubernij je že hotel izdati dovoljenje, tedaj pa je revizor, kanonik Pavšek, protestiral zaredi Prešernovih pesm; ter Cesarja in opa- OčtUC' X. ' / ' */« e J(Jk. •Jca. ™pUsnuL/a\/t n. ti; 70 NASLOVNA STRAN CENZURNEGA ROKOPISA. CENZOR JE NAPISAL: OMISSIS DELETIS IMPRIMATUR (PREČRTANO JE TREBA IZPUSTITI. POTEM SE LAHKO NATISNE); TUDI ZDRAVLJICA JE BILA «DELETA» (PREČRTANA) ta in zahteval preklic, ponovno cenzuro ter odklonitev takega cenzorja, kot je Cop. Pavšek je očital Prešernu, da ima skvarjeno fantazijo in da kvanta, škofu Wolfu pa je trobil, da hočejo natisniti nekaj proti duhovščini. Zato je protestiral še prevzvišeni. Guverner je poslal Cbelico na Dunaj, kjer jo je dobil v svoje trde roke užaljeni Kopitar. V nagli jezi ni izbiral sredstev: cenzurni izvod je počečkal s svojimi pripombam ir podtaknil Prejemu memoralnost in domišljavost in z.anikoval njegov pesniški dar. Toda ni se -ustavil tu: lotil se je tudi Kastelca in pokojnega Vodnika, ki ga nikdar ni preveč maral. Najgrao svojo lastnost — hinavščino — pa je pokazal malo pozneje.V pismu Copu se je delal, da je storil čbeličarjem posebno uslugo. Rokopis četrtih bukvic je romal nazaj v Ljubljano 2. maja. Cop je sklenil ponovno vložiti rokopis in ni* bistvenega spreminjati. prerešetati Kopitarjeve opazke in jih temeljito osmešiti. Slovnične opombe Kopitarjeve so sprejeli na znanje in jezik popravili. Toda v nejevolji sta tudi Prešeren in Cop odgovai-jala neestetskemu sodniku kar na rokopisu. Dogovorili so se in dodali nekai pesmi, precej pa so jih izpustili — toda iz estetskih razlogov (n. pr. Prešernovo Elegijo svojim rojakom in prvi sonet nesreče, ki ga Prešeren n; nikdar pozneje objavil). V začetku januarja — z. enoletno zamudo — so odposlal; no- vi rokopis in ugotovili, da Kopitar nasprotuje Cbelici iz oseb* nih«razlogov zaradi metelčiče. ki se zavzema zanjo. Cbeličarji so pri ljubljanskem guberniju popol-j noma zmagali — zmago je seveda v prvi vrsti dobil Matija Cop -—, in novi cenzor, profesor dogmati- . ke in doktor teologije sicer, se ie postavil proti Kopitarju in Pavšku. Pesem o cesarju in opatu mu je bila celo všeč! Tudi guverner je bil cenzorjevega mnenja in celo Sedlnitzky > zapel kozje molitvice Kopitarju, Domači ljudje so mnogokdaj zlobnejši reakcionarji kot tujci. To dokazuje mnogo poglavij iz slovenske zgodovine. Četrta knjižica Kranjske Cbeli-ce je izšla z veliko zamudo šele v začeiku julija 1834. toda z letnico 1833. N' nekaterih izvodih, namenjenih ideološkim in političnim nasprotnikom, pa je bila v posmeh natisnjena Buergerjeva pesem o cesarju in opatu — v metelčiči. Zaradi teh težav je Cbelica zadremala in v predmarčni dobi nt več rojila. Kastelic ni bil dovolj moža za borbo s Pavškom in Kopitarjem. Copa je odnesla Sava, Prešeren pa take borbe ni znal voditi. Peti zvezek je izšel šele po uki-' nitvi cenzure, pred božičem 1848, in prinesel nekaj Prešernovih pesmi, ki v cenzurni dobi niso mo-: gle iziti, med njimi slovenski politični in narodni program — ZDRAVLJICO. V Izbo pri Ruparju se je zlival širok plamen prvega predpo-mladanskega sonca. Delal jo je veselo in še bolj domačo. Segal je do kota, kjer se je šopirila mogočna kmečka peč pri kateri sta si Zorka in Karlinca uredili svojo pisarno. Komaj za koralc je bila oddaljena od njune spalnice in gotovo nista imeli nikoli poprej in nikoli pozneje v življenju take udobnosti kakor v izbi pri Ruparju, En sam korak in bili sta v pisarni. To udobnost sta dolgovali naključju, da je družina pri Ruparju preko zime neverjetno narasla in napolnila vse tiste kotičke in kamrice, ki delajo hribovsko hišo na Tolminskem tako prostorno. Pa ni bilo to zgolj naključje. Bilo je še nekaj drugega, kar je tedaj mnogo bolj globoko posegalo v njuno življenje Dogajalo se je skoraj redno, da se je sredi noči, ko je bila vsa hiša pogreznjena v sen in so odmevali zunaj le trdi stražarjevi koraki, nenadoma zaslišal pri vratih glas: «Pisati bo treba. No katera bo pisala? Mudi se, kurirja morata biti še pred zoro na sedmin. Med Zorko in Karlinco je bilo kot dogovorjeno. Poznali sta partizanska pota, njih radost in bridkost, in druge je bilo skoraj več kot prve. Kako daleč bi prišli po svetu, če bi sestavili vse tiste prepešačene kilometre. Na to nista nikdar mislili. Mislili pa sta na Lojzeta, na Draga, na Petra, na katerega je pač prišla vrsta, da bo moral v trdi noči iz tople slame v zimo in mraz. in mislili sta na one. ki so nekje na drugem koncu Primorske čakali na odgovor. Mislili sta na našo borbo. V njej so mnogokrat pomenile ure in minute več od mesecev in let. v teh mislih sta bil, takoj pripravljeni in ni šlo za to, katera bo prva skočila pokonci, zategnila hlače ob pasu in obula škornje, da je ne bo pričelo zebsti v noge. Prsti so driali po stroju kakor MARA SAMSA Prešernova Zdravljica v partizanih po klavirskih tipkah. Drčali so venomer, brez prestanka. Komaj se je eden umaknil je drugi pričel s svojim narekom. V sosednjem kotu za veliko javorjevo mizo so se snovale misli in se prelivale na papir. Brodile so po vsej domovini in daleč preko njenih meja. Tako je oilo v tistih časih pri Ruparju. Tok se je ustavil enkrat samkrat na dan, nekako okoli 10 dopoldne. Človeka se je nehote lotil neki notranji nemir. Misli so se nekje zagozdile, pogled se je odtrgal od črt in splaval preko okna. Daleč ni mogel. Robovi slemena so mu zastavljali pot. Po tisti poti pa morata priti zdaj pa zdaj kurirja, ki sta šla po pošto na sedmo. «Da se jima le ni kaj dogodilo», se je temu ali onemu odkrhnilo i z srca. če jih ni bilo dolgo po desetih. Navadno sta prišla točno ob določeni uri. Zagledali smo ju. ko je že tik pred hišo odmeval njun korak. France je odložil pero. Snel je očala in si jih pričel brisati. Nič ni rekel, a poznalo se mu je, da v njem vse volovi od pričakovanja kaj se dogaja tam zunaj — v svetu —. daleč onstran teh gora. Danilo se je nemirno prestopil in odložil čtivo, v katerega se je potapljal, rekli smo mu knjižni molj. Vse je prebrskal {n prebral. Vsaka nova številka Ljudske pravice ali Poročevalca, vsaka nova brošura je morala biti prvo njegova. Obraz se mu je raztegnil v širok dobrohoten nasmeh. Pripravljal se je, kako bo skočil kot mačka na svoj knjižni plen. Poznali smo to njegovo slabost in strast do literature jn nismo mu zamerili, čeravno smo se včasih pošteno razhudili, ko ni bilo najti kake stvari. PREŠERNOVA >ZDRAVL| KA« NASLOVNA STRAN ZDRAVLJICE, KI JO JE 1944. IZDAL POOF ZA GORENJSKO. KRASNO IZDAJO JE OPREMILA IN TISKALA PARTIZANSKA TISKARNA TRILOF, Zorki in Karlinci zo zdrknili prsti s tipk tn tudi oni sta uprli pogled skozi okno. «Zdaj že gre, ko se je sneg utrdil, a kadar ga moraš gaziti do pasu in še čez tja po Vojskem, je slaba, je tisti dan rekla Zorka. Vsak dan je povedala pred prihodom kurirjev kakšno svojo modrost. Izredno resno dekle je bilo. V partizane se je odpravila• prvo leto. Mnogo hudega je bilo za njo. kar jo je delalo starejšo in izkušenejšo ter ji dajalo ugled. Njene besede *so bile vsem kakor ukaz. Vendar smo jih vsi radi slišali in ljubili smo jo. Živela je med nami ne le kot tovarišica temveč kot da nam bi bila mati. Ko so v sosednji sobici zaslišali, da se je ropotanje strojev ustavilo, so prihajali drug za drugim v izbo. Mahoma je bila polna ljudi. Vstopila sta kurirja s težkimi, okovanimi čevlji. Lira so jima bila razgreta od hoje in žareča od vetra, ki ju je prepihal vrhu slemena. iBila sta samo v sosednjih hribih na idrijski strani, vendar se je držalo njunih obrazov in obleke nekaj tistega, kar se je dogajalo daleč v svetu, kar je bilo zapisano v poročilih in časopisih ki sta jih prinesla v natrpanih nahrbtnikih. Odložila sta ju na 'klopi pri peči tik Karlinčine in Zorkine pisarne. Spoštljivo smo stali kraj njiju in prežali na njihovo vsebino. «To je 'prišlo z Gorenjskega», je rekel Lojze in izvlekel obsežen, skrbno zavit omot. ((Gorenjci so gadje. Njihove tehnike nas vedno prekosijo, nas Primorce s svojo dobro izdelavo. Da nam niso zopet pripravili kakšno presenečenje«, je spravil Baški Jaka prav počasi iz sebe. Malce se je pri teh besedah nasmehnil, da bi prikril tisto tiho zavist, ki ga je nekje le narahlo glodala, ker jim z našimi tehnikami nismo bili kos. «Seveda Kranj imajo blizu in tradicijo, tu je pa treba začenjati vse znova«, je pripomnila Zorka. «Njim je lahko«. Rekla je to, ker je hotela poudariti, da niso ljudje krivi, če ne zmorejo napraviti tega, kar bi radi. ((Ne misli, da smo jim nevoščljivi«. se je Jaka izdal in v istem tre mtku ga je postalo sr m svoje zavisti, pa je dostavil: ((Človek je vesel vsakega uspeha; kako bi ga ne bil pa naj se zgodi kjer koli«. V tem času sta kurirja izpraznila nahrbtnika do dna. Danilo je preletel z očmi njuno politično in literarno vsebino. «Prešernova Zdravljica je v oooju«, je zdajci kriknila Karlinca. ((Tukaj je spremno pismo«. ((Prešernova Zdravljica!« Od ust do ust so šle njene besede. Nekje se je nekaj podrlo kakor plaz. Spomin je poletel v prve mesece osvobodiln > vojne, ko je tajna postaja Osvobodilne fronte v zasedeni Ljubljani klicala ljudi na upor s pesmijo tega največjega Slooenrn. Mrzlično je zdaj Karlinca odpiral, ovoj. Neučakano smo sledili kretnjam njenih rok. Zastali sta beseda in kretnja. Slišati je bilo le šumenje papirja. Nenadno so potem stali prt našimi očmi novi, krasni nem glednl izvodi Prešernove Zdraj Ijice: prava umetnina gorenjsl tehnike. «Saj sem vedel, da bo zop< kakšno presenečenje«, je reki Jaka. Poglej, Pa kakšen papir i kakšni zlatobarvni dvojni klišej ki ti razlagajo smisel vsake k ti-e«. Taka iz..aja Zdravljice bj bi v ponos še svobodnim časor kaj šele partizanskim«. Tisto je že res, « vendar j človek šele sedaj i> teh časih n kako dognal do dna pomen Pr, šema in njegove Zdravljice. Z, to je razumljivo, da so se Goren ci takole oddolžili svojem rojaku Res. da oni laže kaj i: taknejo, takale stvar je terjal truda«. Govorili so vsi vprek. Besed se niso monlr- poleči. Naraščal so kot ral Med partizane je st, pil Prešeren, sam največji lipo nik, naivečii partizan. Dogodilo so je tisti dan to. ko se ie dogajalo ob redkih veliki partizanskih praznikih. Hrup privabil v sobo očeta Rupar j mater Rvparico in njunih, še ofrok. ki sta dh vedno odkanji la stran, da bi nas ne motili p: delu. Novica se je raznesla me kuril’ in teko smo se zgrnili okc li Preše r-n rs; prebivalci Ri parieve domačije. Mija je čitala na glas kitico z kitico. Pred sto leti. dg je živel i pisal? Ne sni ni monoče. O mir med narodi je govoril in dobre: sosedstvu Pemn na niso slišal čemu je bilo vmes toliko gorj, «Da. dn. šele partizani nam bod ustvarili, kar ie zarisa!«, je reki oče Rupar, ko je končala. Rupe ricn si je tedaj s predpasnikot otrla solzo. Bilo je prvič tisti dai da ie slišala o Prešernu, n razu mrla je. kar je povedal v svo Zdravljici, ker je sama pomagc la ustvarjati. PRIMORSKI DNEVNIK BOGOMIL GERLANC FRANCE PREŠEREN Neprimerno težje je prevajati vezano besedo, t. j. pesmi, kakor povesti in romane in le dober in pravi pesnik zmore enakovredno preliti verze iz enega v drugi, tuj jezik. Cim globlja čustva pesnik izraža in čim bolj dognana je pesniška oblika njegovih umetnin, tem teže je obdržati takim pesmim vse te oblike tudi v prevodu. Zato in ker je naša literatura literatura malega naroda. je razumljivo, da je v primeri z našo prqzo le razmeroma majhno število dobrih in odličnih pesmi naših pesnikov našlo ustrezajoče prevajalce; a že takoj zdaj moramo tudi poudariti, da vsi ti prevodi niso našli prevajalcev. ki bi bili kos originalu. Da velja vse to še veliko bolj za Prešernovo delo zaradi njegovih posebnih odlik v izražanju misli in čustev ir. zaradi pesniških oblik, v katere je svoje misli in čustva odeval, nam izpričuje pregled prevodov njegovega dela. o katerih bom podal kratek pregled. Na prvem mestu bomo imenovali ruski prevod Poezij Fe-dorja Evc/enijeviča Korša, ki je bil klasični filolog in univerzitetni profesor v Moskvi in je tam umrl 1915. leta. Na Dunaju se je s posredovanjem slovenskih študentov seznaniš s Prešernom in njegovo delo tako vzljubil, da ga je že 1881. leta začel prevajati. Ob stoletnici pesnikovega rojstva je izdal prevod skoro vsega Prešerna z obširnim uvodom v knjigi: Stihotvorenija Franca Preierna. Sa slovenska-rjo i namačkayo podlituvkov, t. j. jz slovenskih in nemških izvrni-kov. Knjiga je izšla v Moskri 1901 in ima nad 300 strani. Kor-šev prevod smo dali na prvo mesto, ker je to doslej edina skoro popolna izdaja celotnega Prešernovega dela v tujem jeziku. Nekaj Prešernovih pesmi je že prej izšlo v ruskem prevodu. vendar so bili ti prevodi slabi in so raztreseni po raznih listih. Pod vplivom Korševe izdaje so se lotili Prešerna še drugi ruski in tudi maloruski prevajalci, ki so svoje prevode objavljali v zbornikih in listih. Znani so nam prevod, Vjačeslav-a Nikolajeviča Sčepkina, ki so izšli v Prešerno-vem albumu, t. j. v 12. zvezku Ljubljanskega Zvona ob stoletnici pesnikovega rojstva, dalje maloruski prevodi Jaročevskega in Mončalovskega. Kakor nam je znano, se pripravlja sedaj nova ruska izdaja Prešernovih pesmi. Med Poljaki je Prešeren kaj malo znan. Komaj del Krsta, r.e- V PREVODIH kaj sonetov in nekaj pesmi je prevedenih. Izšle so v raznih listih; med njimi so pesmi; Ukazi, Izgubljena vera, Kam?, Nezakonska mati in Hčere svet. Prevajali so dr. J. 2ulawski, M. Ma-gier ter J. Gabrovski, ki je prevajal Prešerna že okoli leta 1871. Pač pa imajo Cehi število pesmi Fr. Prešerna v svojem jeziku. Med prevajalci moramo imenovati na prvem mestu Josipa Peniika, ki je izdal leta 1882 izbor Prešernovih pesmi v obsegu 74 strani in z uvodom o pesnikovem življenju na 37 straneh. Se prej pa je češki kritik. pesnik in jezikoslovec František Ladislav Celakovsky, s katerim si je Prešeren dopisoval, objavil prevode pesmi Slovo od mladosti, Hčere svet, Soldaška in en sonet v časopisu češkega muzeja v Pragi leta 1832. Nekateri češki prevodi posameznih pesmi (prevajalci; J. Borecky, J. Hu-dec in drugi) so izšli ob pesnikovi stoletnici ir. tudi še kasneje v raznih listih. Med Bolgari je Prešeren znan po prevodih nekaterih pesmi, tako je bila Zdravljica trikrat prevedena. nazadnje od pesnika Dimitra Penteleva, ki je prevedel MOTBOPM cbPAHLLA nPELLI [4PHA. CO OiOBtHCKAFO H iOTKATu flOTiffilfliKDbl O. ICCipnirfos JVT o=e-K b a. 'INuurvniftoa-ii 1’ .1 iurvmMiA a K rBuwtzWk ! K IirW>ltBJM n JOw UujruiA ' rt‘ ftUntniimtr-iiira, iurjk* 3 .Tircattp^ »901» NASLOVNA STRAN KORSEVEGA RUSKEGA PREVODA PREŠERNOVIH PESMI še sonet Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne in pesem Neiz-trohnjeno srce ter jih izdal v kr.jigi Slavjanski poeti leta 1948 v Sofiji. Prevodi v srbski ali hrvatski jezik segajo še v dobo ilirizma, ko je že Stanko Vraz prevedel' pesem Hčere'svet in dva soneta. Kasnejši prevodi so iz dobe, ko je bila z izdajo Poezij v Kldsju iz domačih in tujih logov (1866) prikazana vrednost Prešernovega dela. Leta 1868 je izšel v Zagrebu prevod Krsta pri Savici v knjižni izdaji in zar.jo sledi leta 1900 nova izdaja v prepesnitvi Nikolaja Marjanoviča. V srbskem jeziku s.o izšle posamezne pesmi v raznih listih že pred letom 1900. Po letu 1918 sledijo prevodi posameznih pesmi, ki so izšle v revijah (Srpski književni glasnik. Misao). Izšlo je tudi nekaj knjižnih izdaj, tako Sonetni venec in Krst pri Savici od Tiho-mira Djukiča, ki je 1932 leta izdal tudi obsežnejši izbor Prešernovih pesmi z naslovom Pe-sme, kjer je s prevodom spored-no objavljen tudi original vsake pesmi. Knjiga ima 158 strani. Poleg Djukiča naj imenujemo še prevajalce Andra Gavriloviča, Vladimirja Stanimiroviča in Lju-bišo Jankoviča. Tudi med Italijani je Prešeren znan. Tu r.aj omenimo prevode Marca Antonia Canina v knjigi «11 libro deH'amore», ki je izšla v Benetkah leta 1885. V knjigi so objavljene pesmi; Pgd oknom, Prošnja, Strunam in Kam? Ivan Kušar, ki je objavljal svoje prevode Prešernovih pesmi v goriškem listu Rir.nova-mento, je izdal antologijo Poeti jugoslavi del rinascimento (slovenski, srbski in hrvatski pesniki) s kratkimi informativnimi članki. Na dvanajstih straneh je šest prevodov Prešernovih pesmi in kot uvod obsežen članek o pesniku. (Druga izdaja iz leta 1925 je izšla v Trstu). V Trstu je izšlo nekaj Prešernovih pesmi, ki jih je prevedel in izdal 1894. leta Fran Pirman v knjigi Slovenske poezije in proze. Nekaj Prešernovih prevodov je objavil tudi Umberto Urbani v knjigi Scrit-tori jugoslavi in nato v knjigi Piccolo mondo sloveno. Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku je prispeval Ivan Trir.ko-Zamejski, naš pesnik iz Slovenske Benečije za Prešernov album in sicer pesmi: Pod oknom, Kam?, Nezakonska mati, Pevcu in sonete. Tu naj imenujemo tudi Franca Zakrajška prevod v furlanščino iz leta 1882. Preden bi prešli na nemške I______________________________DR. JOŽE KASTELIC______________________________________________j PREŠEREN - ZGODOVINAR llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||i|||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii M. Gaspari (Risba s kredo, 1948) / X ljx. O ■*.- Ct. -> vvit/Uo- Z’ / ► r' G) < 3/ r. V ■' JihJcijU V »cet-jOL- r V ! •" * » / ž • JCclUuS- 9 zn cj ^l) t A If-L. IZ o-ZtU-L yyA oe- , vaU! na y / ‘ n /' “7* n. a . ' r f ' ' 19 X ftA-tnJ f /etvrvo Ca irestns tf) M,, . / , rx.j«, ne da ivv n cV f p O X u/ Yc ^ ^ Poleg prevodov L. Grmoniga iz tistega časa kot so Pennovi prevodi, naj posebej imenujemo še izbor prevodov Prešernovih pesmi Antona Paceja. Te prevode je izdal v zbirki Lieder (45 strani) leta 1865 v Ljubljani. Paceja štejemo med boljše prevajalce Prešernovih pesmi in dobre poznavalce pesnikovega dela. Zanimanje za Prešerna sta vzbudila v mladem študentu France Levstik in profesor Levec. Levstik je bil domači učitelj v Pacejevi hiši v Sv. Križu pri Litiji in v Ljubljani. Izbor je izdal Paee še kot maturant, a s prevajanjem Prešerna se je ukvarjal še kasneje in je imel v rokopisu prevedene celotne Poezije razen Krsta in Sonetnega venca. Med drugimi nemškimi prevajalci Prešerna naj imenujemo tudi Lujizo Pesjakovo, t snikovo učenko. Njeni prevodi so izhajali v ljubljanskem listu Triglav. Dalje moramo imenovati še Antona Funtka, ki je prevedel in izdal v posebni knjižici tudi Sonetni venec. Najobširnejšo knjigo o Prešernu v nemškem jeziku pa je napisal prof. Edvard Samhaber. Po letu 1878 je Samhaber učite-ljeval v Ljubljani in začel prevajati Prešerna. Leta 1880 je izdal v Ljubljani Preiiren-Klaenge, kjer je nekaj prav dobrih prepe-vov. V knjigi svojega zbranega dela ima Samhamber tudi nekaj pesmi, v prosti priredbi po Prešernu. Ob stoletnici rojstva pa je iz- prevode, naj naštejemo še nekaj drobcev, kakor jih predstavljajo prevodi v francoski jezik v dveh antologijah, med njimi v znani antologiji jugoslovanske lirike Miodraga Ibrovca iz 1930 leta. Nekaj malega je bilo prevedeno tudi v angleščino, v katero so prevajali Angleži in Slovenca Ivan Zorman, naš ameriški pesnik in Griša Koritnik. Z izjemo Zormanovih prevodov, ki so izšli v zbirki njegovih originalnih slovenskih pesmi, so ostali prevodi raztreseni po revijah. Naš odlični latinec Anton Sovre je prevedel pesem «Dekletom» v latinščino. Znani prijatelj slovenske literature in prevajalec Antona Aškerca, švedski učenjak Alfred Jensen, je prevedel in leta 1895. objavil nekaj Prešernovih pesmi v švedskem jeziku. Prevodi v druge jezike nam niso znani, dasi je mogoče, da so Prešerna prevajali tudi drugi narodi, ki jih tu nismo imenovali. Tu naj imenujemo še prevode v umetna jezika; volapuek in esperanto, v katerem je izšel tudi Krst pri Savici. Najbolj številni so Prešernovi prevodi v nemškem jeziku. Menimo, da so temu vzrok v prvi vrsti Ijesmi, ki jih je že pesnik sam v izvirniku napisal v nemškem jeziku, kakor tudi one, ki jih je sam prevedel in objavljal v ljubljanskih listih Illyrisces Blatt in Car-niola. Naj imenujemo tu sploh prvo objavljeno Prešernovo pesem Dekelcam — An die Maedchen — ki je izšla v ljubljanskem listu Illyrisches Blatt dne 12. januarja 1827; potem so sledili v tem listu še nekateri nemški soneti, med njimi trije soneti z naslovom Lie-besgleichnisse, ki so izšli 24. maja 1934. Leto nato je izšla v istem listu (25. julija 1835) znamenita pesem Dem Andenken Mathias Zhop (Spominu Matije Copa), ki je bila napisana ob izgubi najdražjega prijatelja. Imenovali smo le nekaj nemških objav originalnih Prešernovih pesmi. Kmalu po pesnikovi smrti se vrstijo prevodi njegovih pesmi v nemški jezik. Zgodovinar Avgust Dimitz izda leta 1861 v knjigi «Blaetter aus Krain« prevode pesmi Neiztrohnjeno srce, Kam?. V spomin Andreju Smoletu in Zgubljena vera. Tudi Ludvik Dimitz, brat Avgusta, je objavljal nemške prevode Prešernovih pesmi v raznih listih. Nekaj let nato, 1866^ po jzidu znamenite Stri-tar-Jurčičeve izdaje Prešernovih Poezij, izda Heinrich Penn prevod Krsta pri Savici v knjigi pri založniku Wagnerju. Nekaj jiesmi je kasneje objavil H. Penn v graškem listu Gartenlaube in v drugih nemških literarnih listih. Napisal je tudi nekaj člankov o pesniku. Penn je bil po rodu Ljubljančan, bil je igralec zagrebškega in nekaj časa tudi ljubljanskega gledališča, kjer je na Prešernovi proslavi dne 2. decembra igral Crtomira v Levstikovi pri- j redbi «Krsta pri Savici« za oder. J Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužno rano. od tod samo krvavi punt poznamo, boj Vilovcu in ropanje Turčije. Prešeren torej čisto pravilno molče preide vse dogodke naše srednjeveške zgodovine, pa haj jih uradna zgodovina tistega časa še tako upošteva: borbe nemških fevdalcev za premoč na Slovenskem, nemška kolonizacija, pritisk Habsburžanov na morje. Vse to je zgodovina tujcev, zgodovina borbe za tuje interese. Naši res domači dogodki pa so tisti, kjer nastopa edini nosilec slovenstva v srednjem veku slovenski tlačan. Ta je okrutno poražen in kaznovan po ponesrečenem kmečkem uporu; na njegovih plečih in na njegovo škodo se reši pravda med Celjani in Vitovcem na eni ter Habsburgom na drugi strani; njegovi usodi ga prepušča tuji fevdalec ob navalih Turkov v Slovenijo. To je slovenska zgodovina pod tujo oblastjo: kmečka kri jn tlačanstvo. Umljivo je, da bi pesnikov pogled na slovensko zgodovino ne bil zaključen in strnjen, če bi ostalo pri tej porazni ugotovitvi. Isti Prešern, ki je še pet let preje govoril, da bodo njegove strune opevale samo lepoto kranjskih deklet in ki odklanja od sebe naloge slovenskega Homerja, spesni po Čopovi in neuslišani ljubezni do Julije leta 1836. «Krst pri Savici«. V tej pesnitvi sicer junak Črtomir tudi podleže, toda njegov poraz resničnega junaka. To je heroj slovenske preteklosti, ki stoji med dvema dobama slovenske zgodovine — med primitivno rodovno skupnostjo Praslovencev ii med kulturo zgodnjega, ne tujega temveč slovenskega fevdalizma. Zato so v Prešernovem Crtomiru poleg potez tragičnega romantičnega junaka, ki se uda v ločitev od Bogomile in se pokristjani ter postane celo misijo- .JJIiiuji jojed“: ifn. lllaiho nad hibo lllnnj itiaSna noč jo o čine zemlje hiti-kot jo (jod ioetlun bornem juini cluvoi! Prešernova poezija zgodnje dobe, od prve tiskane pesmi leta 1827. do «Sonetnega venca« 1834. se večkrat bavi tudi z zgodovinskimi snovmi. To kar Samo, tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno od vnukov veter brije. nar, tudi poteze legendarnega heroja: S seboj pov,abim druge vas junake, vas, kterih rama' se vkloniti noče; tehma je noč in stresa grom oblake; sovražnik se podal bo v svoje koče, le majhen prostor je tja do goščave, to noč nam jo doseči je mogoče. Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo naši; pot. kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave. Ak' pa naklonijo nam smrt bogovi. manj strašna je v črne zemlie krili. kot so pod svetlim soncem sužm dnovi! To je bil Prešernov politični in ne več samo zgodovinski WlC v letu 1836. Niti deset let kasneje, leta 1844.. pa Prešeren stopi en korak dalje v razvoju svojega pogleda na slovenske probleme. V jeseni, ob novini vinske trgatve, spesni svojo znamenito ((Zdravljico«. Ta pesem je sedal program. V obliki zanosne °^e razvije pred nami štiri dele: m>' sel slovenske politične svobode, misel svobodnega družbenega raZ' voja slovenskega človeka, predvsem mlade generacije, misel svetovnega bratstva in misel oseb" ne sreče posameznika v družbeni skupnosti. To vse so ideje, kj jih je genialni pesnik vrgel ko S°me bodočnosti v svet. Tik Pre. smrtjo, leta 1848., je pesem prvic mogla iziti bre.z cenzure. Toda še sto let je bilo treba in kr1 najboljših sinov jn hčera domovine je morala teči, da se ie Pr°' gram velikega pesnika njegovemu narodu pričel uresničevati 7 novi, konkretni obliki. Program, ki je že danes ta dan živ. aktb3' len ih poln vere in zaupanja * razvoj bodočnosti: