večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. uri zvečer. Uredništvo in upravnlatvo: Kolodvorske ulico Stev. 16. — Z urednikom ge more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ae no vračajo. — Inaeratl: Šoststopna potit-vri a ., ]pnve ain m P00*’’- ljanji daje se popust. — Velja za I^JublJano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., po&iljatev na dom velja mesečno 9 r. ve . o p za oe o leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. BO kr. in za jeden meseo 86 kr. ___________________________________________________________ Štev. 96. V Ljubljani v sredo, 29. aprila 1885._____________ Tečaj II. Obrtni nadzorniki. i. Novejše zakonodavstvo obrnilo je v vseh državah svojo pozornost na to, da se socijalno življenje uravna po zakonodavskem potu. Državniki vseh držav so uvideli, da nižji stan propada, propada duševno in telesno. Sklenili so torej, da se mora kaj storiti za nižji stan, da se mora delavcu zboljšati položaj, da se mora izvesti načelo, po katerem bode tudi imel prostak udeležbo pri zakonodavstvu. Socijalni zakoni so silno važnega Pomena, da-si se njih blagodejni vplivi in posledice pokazujejo le polagoma, časih še le čez leta in leta, saj je treba boriti se časih z globoko ukoreninjenimi predsodki in z nezaupnostjo, katera se navadno kaže proti vsaki novosti. Mnogo je treba dela, mnogo truda, da se državljan sprijazni z novo naredbo, da umeje nje blagi namen obrniti sebi v korist. Naš državni zbor storil je za Taaffejevega ^»»Btrovanja, osebito v slednjih zasedanjih, na tem polji važne korake, sklenil je globoko sezajoče socijalne zakone, kateri bodo imeli za človeško družbo važne posledice, ko se ukoreninijo, ko zarobijo med narodom isto zaupanje, koje zaslužijo. Med temi zakoni je tudi naprava obrtnih nadzornikov, kateri so pred kratkim izdali prvo Poročilo o svojem letnem delovanji. Naravno je, da to napravo veliki obrtovalci niso pozdravljali s posebnim navdušenjem. In umevno je tudi, da je bilo pričetno delovanje obrtnih nadzornikov nekoliko boječe, da niso mogli nastopiti z ono odločnostjo, katero bi bile zahtevale grozne krivice katere se godijo od strani obrtovalcev njihovim delavcem nasproti, da si pri prvem nastopu niso še upali zaznamenovati nekatere krute tovarnarje s pravim imenom. Obrtni nadzorniki našli so po tovarnah grozne reči, v nebo vpijoče krivice, katere se godijo delavcem, kateri imajo po nekaterih tovarnah živinsko eksistenco. Žal! da se še dandanes nahajejo ljudje, da, to je skoro javno mnenje, da nihče nima umešavati se v razmere med gospodarjem in delavcem, da se s tem krati svoboda obrtovalcev; najdejo se obrtniki-gospodarji in delavci, kateri v svoji kratkovidnosti trdijo, da obrtni nadzorniki niso nič druzega, nego nekaki od države plačani ogleduhi, kateri hotč zvedeti njih obrtne skrivnosti, njih dobiček, da bi jim potem naklonili večje davke; in delavci, pač tudi iz bojazni pred gospodarjem, zamolčijo slabe razmere, v katerih morajo živeti, le da si gospodar bolj polni nikdar nasitljive žepe. Kakor rečeno, za zdaj prikrili so morda še obrtni nadzorniki kako veliko senčno stran — groznih podob je uže preveč — as časoma bodo odkrili javnosti, kake so razmere med gospodarji in delavci po tovarnah. In javnost bode se tudi, spoznavši blagi njih namen, zanimati jela za njih delovanje, obrtnik-gospodar in delavec bosta spo- Podati hočemo v naslednjem na kratko od* omke iz splošnega in posamičnih poročil, da se Sitatelji sami morejo uveriti o prevažni, težavni, i vplivni in blagonosni nalogi obrtnih nadzornikov. Predno vender preidemo na splošna in podrobna poročila, omeniti moramo, da so sestavljena z veliko marljivostjo, vestnostjo in kolikor možno natančnostjo. Iz posamičnih poročil razvidamo, lako so se obrtni nadzorniki trudili, da s svojim sodelovanjem pripomorejo do rešitve socijalnega vprašanja; obrtni nadzorniki tekmovali so skoro med seboj v delovanji. In iz tega smemo sklepati, da se bode obrtnim nadzornikom po neumornem delovanji tudi posrečilo v popolni meri, rešiti veliko svojo nalogo, da se jim bode posrečilo odpraviti roparsko izsesavanje delavcev po gospodarjih; nadejamo se, da se jim posreči doseči, da se ne bodo delavci rabili kakor mrtvi stroji, da se odpravijo razmere, katere uničujejo nravnost inživ-jenje delavcev. Da pa jim bode možno doseči težavno to nalogo, dolžnost je vsakega, da jih pri njih delu po moči podpira, delavci pa da jim izkazujejo neomejeno zaupanje. znala, da se obi tm nadzorniki mkakoi ne hotč vmešavati v notranje prometne skrivnosti, zvedeti pa hotč o razmerji med tema dvema, med gospodarjem in delavcem; in ti slednji spoznali bodo konečno, gotovo v svojo največjo korist, da se država hoče potegniti z&nje, da hoče odpraviti vsaj najhujše krivice, katere se jim godijo, da jim hoče pridobiti pravico, da smejo zahtevati, naj se z njimi ravna po človeško. Kakor se iz prvega letnega poročila obrtnih nadzornikov razvida, našli so v nekaterih krajih ravnanje z delavci po polnem živinsko, in le v redkih slučajih postopalo se je z delavcem kakor s človekom. Mir ali vojska? „Pogubonosni oblaki kopičijo se nad afgan-skim ozemljem. Rodovite planice okolo Herata napajale se bodo s človeško krvijo, in tolpe gladnih ujčd trgale si bodo slastno s trupel angleških in ruskih vojakov meso, kmalu, prav kmalu! Vojska med Rusijo in Anglijo je neizogibna. Angleške vojne ladije uže so pripravljene na odhod — ruski car pa se poda v Moskvo, da od tam obznani svojemu ljudstvu vojsko, vojsko z Angleži v Osrednji Aziji. Prične se takoj krvava igra, pri kateri se ima določiti, kdo bode gospodoval v Aziji, Rusija Listek. 0 napovedovanji vremena. (Predaval v Krškem dnG 26. aprila 1885 Ferd. Seidl.) (Konec.) Na isti način naredi na Dunaji vsak dan vremenski zemljevid za velikansko ozemlje, ker dojdejo ob osmi uri zjutraj iz premnogih mest vse vrope in sosednih delov Afrike in Azije brzo- vrelih8"6” b“0mCtra " .*£!? s.7selei«“ aiVe, aiomefr'ovo, tako imenovani Bbaro-tin rain*mum<,> in okolo njega velikansk vr-ec, ki obsega mnogokrat nad polovico Evrope tog barometrove nižine rastejo razlike zračnega aka najhitreje, isobare se tesno oklepajo; vetrov Vejejo z viharno močjo; proti periferiji pa se barometer počasi vzdiguje, isobare so redkejši, vetrov Mirnejši. Onostran ozemlja, nad katerim vlada nizk Pritisk zrakov s svojimi posledicami, dojdemo, za sledovaje isobare na zemljevidu, v ozemlje, kjer stoji barometer najviše, to je »barometerski maksi-mum“. Odtod se odtaka zrak proti minimumu. Vender tudi tukaj vetrovi ne odhajajo premočrtno, nego zasukani so, in sicer tak6, kakor se vrti ka-kazalec na uri. Iz vremenskega zemljevida, če so na njem le zaznamenovane isobare, moremo v obče sklepati, odkod in s koliko močjo veje veter na vsakem kraji. Vetrove, ki se sučejo od juga do vshoda, nahajamo na vzhodnji strani barometerske nižine (minima), na zahodnji strani pa v obče severne. Oni prineso s seboj gorkoto in vlažnost južnih deže in morij, vlažnost se zgosti v oblake, in kadar se to polagoma zvrši, pade dež, oziroma sneg, nasledek viharnega zgosteuja vlage pa sta sodrga in toča. Nasprotni suhi in mrzli vetrovi severnih krajev znižajo toplino in razpršč oblake. Po zimi nastane tedaj najhuji mraz. Po leti pač severno-zahoduji veter prinese vlago od severnega morja in torej dež. Okrog središča besnč viharji, in teda, je barometerski minimum ozemlje slabega vremena Nasprotno so okolo bar. maksima nemočni vetrovi in nebo je jasno. Po leti je tedaj gorko, po zimi mraz. Maksimum ostane večidel delj časa na tistem kraji. Tekoči mesec se je od 1. do 17. držal v severji Evrope. Ne tako barometerske nižine. One se po navadi pokažejo ob zahodu Irske ter se od tam pomikajo proti vzhodu. Ako tedaj z vremenskega zemljevida raz-vidimo, kako je razdeljen pritisk zraka nad Evropo, tedaj poznamo v obče tudi vreme in vetrove za sleherni kraj. če je na pr. nad Sredozemskim morjem bar. nižina, v severji Evrope pa višina, tedaj imamo pri nas burjo, hladno in jasno. Ako je ob jednem po Evropi toplina precej jednako-merna, tedaj imamo po zimi megle, po leti vztrajno lepo vreme. Kakor hitro pa bi vedeli, kam in s koliko hitrostjo se pomikajo bar. nižine, mogli bi za vsak kraj z gotovostjo določiti, kakošno vreme bo v bližnjem času imel. Le ozirati bi se morali na lego kraja, ker imajo gorovja, sosedna morja itd. ali Anglija, tako nekako pisali so pred komaj oseminštiridesetimi urami angleški listi ter hoteli svet preveriti, da se mora pričeti vojska, ker je bore ta Rusija tako ošabna, da neče dati generalu Komarovu ukora, ker je. izzvan odbil napad angleških ljubljencev, predrznih Afgancev. Danes je uže zopet položaj drugačen. V6sti o potovanji „belega carja" v Moskvo in o izdavi razglasa so po polnem neresnične, in med tem govoril je tudi pred zbornico angleški premier gospod Gladstone. Jeli premier pojasnil položaj? Nikakor ne. Gotovo vsa zadeva ni še tako godna, da bi jo mogel Gladstone odkriti milijonom radovednih očij, zatrjeval je le, da je še vedno nadeja, da se stvar mirno reši. Gotovo je, da si bode Gladstone prizadeval na vse moči, da odvrne, se izogne boju z Rusijo, ne samo zaradi tega, ker on za svojo osebo ni prijatelj vojski, marveč ker ima Anglija pač vzroka dovelj bati se vojske z Rusijo. Ali bode vojska ali mir, ne odločuje se danes več v Londonu, marveč v Petro- gradu, in kakor se kaže, postopa Rusija z največjo preudarnostjo. Položaj je danes v istini isti, kakeršen je bil pred štirinajstimi dnevi, le da je nekoliko resnejši vsled vznemirljivih vestij angleških listov. Dogovarjanja o določbi afganske meje niso se dovršila še, ali bolje, se še prav začela niso. Storiti se bode moral tam začetek, kjer se je pred dvema tednoma prenehalo. Rusija vender zdaj bolj odločno kakor prej zahteva, da se jej dovoli po njej zahtevana meja. Vender, kakor je predvčeranjim zatrjeval Gladstone v parlamentu, gojiti se sme nadeja, da se bode vsled obojestranske razumnosti, preudarjenosti možno izogniti vojski. Angleškega premierja miroljubivost trudila se bode gotovo ogniti se vojske, in med ruskimi diplomati bode postopanje gotovo našlo zagovornike, voljno bodo posegli v prijazno k miru podano roko. Saj so se vender Rusi velikodušno obnašali, ko se niso nikakor okoristili z zmago nad Afganci, za vse izgube niso zahtevali nikake odškodnine. Da so v Penždu postavili začasno rusko vlado, da je to le dobro biti moglo, ker so tako preprečili brezivladje. Še vedno je nadeja, da se zopet prično med Londonom in Petrogradom pogajanja o afganski meji, da se vspešno rešijo, da se ohrani mir — če gre sploh pri tem angleško-ruskem razporu samo za uravnavo afganske meje, ozemlja, katero ni Bog si ga vedi koliko vredno. Iz vnanjega urada v Petrogradu, Berolinu in drugodi zatrjuje se s sila resnimi besedami svetu, da je ta prepir med Angleško in Rusko silno malenkosten, samo krajevnega pomena, da ne stoji v nikaki zvezi s kakim velikim političnim vprašanjem; a občinstvo, katero nima navade dogod-jajev opazovati skozi diplomatska očala ter verjeti motnim tem podobam, pač dobro uvideva, da je to začetek onega velikega boja, kateri bode pretresal obe državi, pri katerem se bode odločilo, svoj posebni prav znatni vpliv na vreme, tako da je treba vsako napoved kraju primeriti. Vč se sicer uže, da bar. nižine prestopajo večidel od zahoda proti vzhodu ali od jugozahoda proti severovzhodu, in da se vsak dan povprek pomaknejo za 600 km. Barometerske nižine, ki prihajajo od atlantskega morja čez Škotsko, vtisnejo vremenu pri nas poglavitni značaj. Večidel prestopajo čez Skandinavijo. V tekočem meseci jih je bilo petero. Ob jednem s poglavitno bar. nižino pokaže se jedna ali dve bar. nižine druge vrste, ki pridejo z južne Angleške, s Francoske ali s Sredozemskega morja. Zlasti s slednjimi prihaja nam slabo vreme. One so nam ta mesec največkrat prinesle dež ali vsaj oblačno nebo. Vender se tudi zgodi, da si izvolijo bar. nižine povsem iznenadno pot in jo hitreje ali počasneje naredč. Tudi drugotna iznenadjenja niso izključena. Na drugi strani pa so nam pomožne razne izkušnje meteorologov, ako hočemo za domači kraj napovedati bodoče vreme. kdo bode gospodar Indiji. In ta dan mora neizogibno priti prej ali slej. Na Angliji je torej, kazati se pri uravnavi meje prijazno, poslužno, da odvrne za zdaj krvave dneve, ali pa pričeti boj- V Rusih našla bode Angleška gotovo dobro voljo in pripravljenost za sporazum, saj je ravno pred kratkim pohvalno omenjal Gladstone rusko lojalnost. Vsa ta zadeva se more še mirno poravnati, če goji Angleška do Rusije zaupanje. Če Angleška veruje, da ima Rusija pri uravnavi afganske meje samo dobre namene, da nikakih zavratnih nakan, da ne namerava pripravljati si pota v Indijo, potem odstopi jej lahko ne samo Penžde in soteske ob Zulfikaru in Robatu, potem lahko prepusti ruskim četam prosto pot v Herat. Ali kdo more trditi, da Angleži z veseljem gledajo razširjanje Rusov v Aziji, da jim ni njih sosedstvo nadležno. Anglija bode morala, če bode hotela z a z d a j odvrniti boj za svoje gospodstvo v Indiji, po polnem po ruskih zahtevah se ravnati pri uravnavi afganske meje, ali pa pričeti vojsko, katera bode odločila, kdo bode gospodaril v Indiji, vojsko, v kateri bode zmagal — kdo v6? Toda gojimo nadejo, da se za zdaj prepreči še vojska, katera bi svoje sence metala tudi v Evropo, ose-bito na Balkanski poluotok. Volitveno gibanje. Z Dun a j a, 28. aprila. V članku, v katerem govori „Presseu o vo-litvenem gibanji, dokazuje, kako ničeve so vse teorije zjedinjene levice, s katerimi hoče pokriti slabost svojo, češ, da veter in solnce nista jed-nako razdeljena v Avstriji ter da jedna stranka ne more priti do veljave brez volje vladine. List opozarja na to, da zdanja vlada nikakor ne zahteva od veleposestnikov, naj se nagnejo na jedno stran ter pošljejo samo poslance jedne stranke v državni zbor, naopak, od prvega začetka se je trudila, da dobite obe stranki tudi zastopstvo v velikem posestvu tor potem nadaljuje: „0 vladnem vplivu na volitve trgovinskih zbornic, mest in kmetijskih občin se pač danes, ko volijo tudi pe-takarji, ne more govoriti; v tem oziru je svoboda volitev mnogo bolj zajamčena, nego v konstitu-cijonalno bolj razvitih državah, kakor v Ogerski in Nemčiji. Kolikor so nam sicer razmere in osebe znane, tudi ministerstvo Taaffejevo nikakor ne misli na to, da bi vplivalo na volitve, da bi državljane na kak način omejevala v njih prosti volji, če se bode sploh o tem deželnim načelnikom in od teh nižjim oblastvom izdalo kako ravnilo, se more to samo v zmislu besedij ministerskega predsednika z dne 7. marcija t. 1. zgoditi, kateri je tedaj zlobnim zabavljicam poslanca iz Tešna omenil: „Instrukcija, katero uradniki dobijo, je prav navadna. Glasi se: Ravnaj se po zakonu in v njegovem okviru oskrbi svoje posle.“ A na drugi strani mora in bode vlada od uradnikov zahtevala, Ako se nam bliža barometrova nižina, oznanja to izvedencu mnogokrat nebo veliko poprej nego barometer. Prve spremembe v tem slučaji zadenejo namreč najviše sklade zračne; bližajoči se vetrovi tam najprej pustš svojo vlago. Ker pa je zrak v veliki visočiui vedno zel6 mrzel, naredč se oni lahki drobni oblaki, ki jih imenujemo ovčice (Federvvolken). čim bliže nam prihaja barometrova nižina, tem niže se spustč ovčice, modrina neba gine, kmalu je po polnem pooblačeno in začne deževati. Vender se zgodi, da gre barometrova nižina hitro mimo nas, ne da bi nam skvarila vremena, tedaj tudi ovčice zopet zginejo. Pretekli četrtek, petek in soboto podali so nam tak vzgled. Ostali so pa tudi ti oznanjevalci visoko gori in nebo med njimi je ohranilo čisto modrino. Odlično, zelo zanesljivo orodje za napoved vremena je spektroskop (spectroscope & vision directe). To je steklo, na lastinit način prirezano ter udeto v kovinsko cev. Ako z njim pogledamo proti nebu, pokažejo se v spektroskopu posebne temne črte, ki oznanjajo vlažnost v zraku, bodisi da je v najviših skladih atmosfere. Tedaj moremo da se vedno spominajo svoje dolžnosti cesarju in državi nasproti, in tudi v tem oziru ima oni govor ministerskega predsednika za uje vodilo. „Neka disciplina", dejal je grof Taaffe, „mora vladati med uradniki, in vsak, kdor spoštuje avtoriteto vlade, našel bode tudi kot nepogojno potrebno, da vlada skrbi za to, da ne delajo posamični uradniki politike na svojo roko. Zasebnik more delati politiko, kolikor mu dopušča zakon, uradnik pa je v tem oziru zavezan, saj se pravi: „V službi smo, in če smo v službi, morajo se državljanska gibanja omejiti po službenih propisib in po prisegi, katero je bilo priseči." Istih na* zorov bil je tudi baron Lasser, kateri je ob burnem rokoploskanji levičarjev v jedni seji državnega zbora izrazil, se \6 da v ostrejših besedah •' „Platonično se zdržavati pri vseh volitvenih akcl‘ jab,“ dejal je slavljeni državnik ustavoverne stranke, nsploh pri vseh rečeh, katerih ne treba odločit' po določenih zakonih, tega mnenja nisem jaz, in tudi nobeden pameten državnik biti ne more. Jaz zahtevam od političnih deželnih načelnikov — saj sem jaz sam tudi tako delal, in ni mi žal, da sem tako delal, da ob takih prilikah pokaže, ali je riba ali meso." Mi, ki bi z vso odločnostjo obsojali. bi kateri uradnik, vi^ alivjižji, hotel mitiskati_njl volilce, se vender strinjamo po polnem z beseda®1 in nazori, katere je izrazil nemški cesar v slavnem reskriptu dnč 4. januvarija 1882. ^Nikakor nej?a' meravam," pisal je, „omejevati svobodo volitev» a za one uradnike, kaieri-umajo opravljati jno|e vfidn^posle in se zaradi tega po discipliQainl*J zakomh lahko odstavijo, morajo zastopati politih moje vladg-tudi-Pii volitvah.— Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Naucno ministerstvo izdalo je naredbo, s katero odredjuje deželnim šolskim oblastvom. da morajo prošnje za dispenzo starosti pri vzpre' jemanji gojencev in gojenk v učiteljišča, v izobraževalne tečaje za učiteljice ročnih del in otroških vrtov, kakor tudi pri dopuščanji k zrelostnim izpitom odbiti, ker se to ne strinja z državnimi šolskimi zakoni in ne z interesi pouk»' Nekateri listi prinašajo z Dunaja brzojavi da bode trgovinski minister Pino odstopil, n* njegovo mesto pa se poklical grof Deym. Gi'° Deym je bil nekdaj izredeu poslanik v Iii,llU' Sicer pa se ta vest glasi zel6 neverjetno. V Štajerski je volitveno gibanje uže v P°' polnem razvoji. V levičarskih vrstah nastopa toliko kandidatov, da si nikakor ne ved6 pomagati, koga bi postavili. Slovenci bodo baje postavili tudi kandidate v južni Štajerski v mestnih volilni*1 okrajih, kajti v Slovenjem Gradci, v Ljutomer«! v Mariboru in Celji postavili so se okrajni volitve01 odbori. sklepati, da bo najpozneje v 4 ali G urah Pa del dež. Velike važnosti kmetovalcu je najprej SP° znati, je li bo čez noč mraz ali ne. Spomladi imamo večidel mraze koncem ap1-1 in sredi maja za časa »ledenih mož". ProvzroM0 jih barometrove nižine, ki se pokažejo v seV^J1 in vzhodu srednje Evropo in gredo proti j°® . Rusiji. Vsled tega nas zadenejo mrzli vetrovi) naredi mraz. Fizikalna priprava, imenovana Ps^ chrometer, povč nam hitro, ko je solnce za .J toplino, pri kateri bo čez noč rosa padla. Niči11 niže stopnje so gotovo znamenje, da bo r zmrznila, in to je mraz. Težko pa je napovedati nevihte. PrineSO J barometrove nižine z zahoda, in močno zavite1 bare na vremenskem zemljevidu jih naznanjflj^ Prav gotovo bode nevihta tedaj, ako se t0P ^ močno poviša, barometer pa hitro P^^tičn1 vzdigovaje se doseže srednje stanje zft kraj' veli*0 Važnost vremeuskih zemljevidov ozemlje je iz vsega rečenega razvidna. Ogerski vladni list razglasil je predvčerajšnjim Najvišje potrjen zakon o spremembi organizacije gorenje zbornice. Tuje dežele. Poročilo, da so bili Italijani tepeni pri M a s-sauahu se še vedno ni potrdilo. Gotovo pa je, da je položaj Italijanov v Egiptu zelo nevaren. To razvida se iz poročil, dohajajočih iz Rima. »Tribuna" poroča, da so došla iz Massauaha pisma, v katerih se poudarja potreba, naj Italijani dalje prodirajo proti Kerenu, drugače bode pal v roke vstašem. Dozdanja egiptovska garnizija namerava zapustiti Keren; dnč 10. t. m. došlo je v Massauahu 1000 velbljodov, na katerih so prijezdili vojaki, ženske in otroci. Iz Aten se poroča, da je pri slednjih volitvah v zbornico sijajno zmagala opozicija; izmed 245 poslancev jih komaj 70 pripada vladni stranki. Razen ministra za vnanje zadeve propal je tudi naučni minister. V Atenah zmagala sta 2 vladna kandidata, 5 opozicijonalcev in jeden »divjak.“ Iz Sudana se poroča: Poslanec, kateri je dnč 25. marcija zapustil Omdurman, prišel je v Dongolo, kakor poročajo telegrami, ter izpovedal, da je bil Mahdi ob njegovem odhodu v Omdur-manu. Ta poslanec potrdil je tudi, da je v Kordo-fanu m Darfuru upor ter da je krivi prorok poslal tjži čete, da ga udušijo. V Kartumu prodajejo se na trgu še vedno sužnji. Kristijanske ujetnike, kateri so bili ujeti pri osvojitvi tega mesta, poslali so na otok Abbo, kateri je 150 milj višje na Nilu kakor Kartum, in kjer je imel Mahdi v letu 1870 svojo stolico. Dopisi. Iz Ornomjja, 26. aprila. (Izv. dop.) Dolgo časa uže obnaša se „Slov. Narod" tako čudno, da cel(5 njega najboljši privrženci javno in očitno kri-tikujejo njegovo pisavo. Pred kratkim pa je prinesel nek telegram iz Metlike (brez datuma), v katerem govori o nekem volilnem shodu Šukljev-cev, kateremu zborovanju bi predsedoval »Hadži °j<*\ Komentar k tej zadnji besedi dal nam je P° duhu najrevnejši slov. listič: „Jurij spušo". Kaj vender mislite, vi gospodje uredniki »Slov. Naroda", s takimi epitetoni doseči? Ali ne sejete s tem razpora med narodom, med onim narodom, katerega družiti, poučevati je vaša dolžnost. Sramota za list, ki nosi na čelu naslov »Slovenski Narod11, da dela vsled nepremišljenosti urednika škodo narodu; kdo izmed veljavnih mož bi se mogel strinjati s psovalnimi izrazi najstarejšega dnevnika ? Možje, ki so trdni narodni značaji, ti majejo z glavami, čitaje jednake osebne razžalji-vosti ter polagajo iz rok pričeto delovanje za narodno stvar. Je-li »Slov. Narod" še sedaj ne vč kaka je situvacija v Metliki ? Bode li p,opali ro-govilež in bivši absolutni imperator metliški uže jedenkrat miroval? Ali »Slov. Narod" še zdaj ne vč, da je le osebna strast, slepota in zloba nekega propalega zvononosca kriva, da je v prijetni, narodni Metliki tak razpor, kakeršnega morda nikjer ni. Z zadnjim telegramom iz Metlike je pač malo »Slov. Narod" koristil! Pojte vi, gospodje zabav-ljivci, med narod in delajte še kaj za sveto našo slovensko stvar; uže je stvar poravnana, mir se vrača in glej, bomba — pač nepotrebna — vse razbije, mir je skaljen in staro sovraštvo se vrne. To je istina, to je dosegel »Slov. Narod“ s svojim brezmišljenim telegramom. Ako bode »Slov. Narod" tako napadal in s takimi izrazi onečasto-val poštene može, potem vemo, da je njegov program: Razdor in ne mir in hasen. Duševnemu revšetu »Juriju s pušo“ ne odgovarjamo. Neodpustljivo je vender, da žali tako poštene možd. Roko na prsi — in prepričala se bodeta oba lista, »Slov. Narod" in »Jurij s pušo", da sta v narodno škodo in ne v korist to pisala. Z Dolenjskega, 27. aprila. (Izviren dopis.) »Smešna članka z resnim naslovom" se smeta imenovati članka v »Slovenskem Narodu" z naslovom »Resni dnevi". Omenjenih vrstic pisatelj je prišel po dolgem molku zopet na dan, ker se volitve bližajo, jednako, kakor pride iz zimskega spanja zver na spomladansko solnce. Veliko je nažlobudral v teh vrstah, pa malo pametnega in logičnega. Slovenske poslance imenuje »neslan" pisatelj »Stimmvieh". Takov častni naslov jim je dal najmanj desetkrat v par vrstah. O državi in narodih ne govori, kakor o omikani družbi, ki ima postave, marveč jih primerja z Darwinovo zverjo. O vladi pravi, »da nas zaničevalno davi, kakor vse prejšnje vlade". Komaj 20 vrst prej. pa je zapisal, „da nam je sedanja vlada vender dovolila dihati". Kje je dosled' nost ?! Pisatelj neslanec, pusti politiko slovensko, za katero se uže šest dolgih let brigal nisi! Pusti jo v miru! Saj tudi slabo uslugo storiš tistemu, katerega hočeš s takimi nazori podpirati. Vse večje države so si uže uredile centralne meteorologične zavode, ki sleherni dan ob osmih zJutraj po brzojavu dobč potrebne podatke, da sestavijo vremenski zemljevid in iz njega sklepno, kako su bo vreme obrnilo. To so naznanja zopet brzojavno kmetovalcem in mornarjem. Naj-olje so v tem zmislu oskrbljene Zedinjene Države Neverne Amerike. Ves urad je tam po polnem vojaško urejen t; ,r“eDsko i,orofiirle' tovalec oc ere kosit J ’ Tl ugodno poročilo. prej' ko Je Vldel V Avstriji so najprvo na Moravci j osmimi leti izraziti željo, da jim central” aS na Dunaji dan na dan brzojavi vremensko napoved. V mestu Trebavi samem so to objavljali z razno barvenimi zastavami, okolici pa 3‘/ m Me na okrog z visoko obešenimi koši. S početka ljudstvo ni hotelo zaupati ali v štirinajstih dneh je bilo zanimanje občno in kmalu so se oglasili s tisto željo tudi v Linču, Opavi Razne vesti. — (Čez dolgo časa odkrit umor.) Mesoca novembra lanskega leta poročalo se jo, da jo trgovec H. Weiss iz Ilave, v trončinskom komitatu, broz sledu izginil. Podal so jo bil namreč peš po nekem opravku v sosedno vas Praško, a vrnil se k svoji rodbini več ni. Iskali so ga povsod, a vse zaman, imeli niso nobenega upanja več, da bi mu prišli še kedaj na sled. Ker jo bil Woiss nekoliko melanholiji udan, slutili so, da so je sam usmrtil. Pred nekolikimi dnevi pa so dobili, kakor se poroča iz Trenčina, ob bregu roke Vago, no daleč proč od Ilave, njegovo truplo v neki jami zagrebljeno. Obleke ni bilo nič na njem in pogrešale so se tudi vse dragocenosti, ki jih je Weiss in Črnovici. Izmed izdanih in krajevno primerjenih napovedij vremena uresničilo se jih je koj prvo leto (1879.) nad 84 odstotkov po polnem, 11 deloma in le 5 odstotkov napovedij bilo je napačnih. Ker se je spoznala občna korist nove vpeljave, dovolilo je vlani ministerstvo zdatuo znižano ceno vremenskim telegramom, določilo jim je prednost pred privatnimi brzojavi in odredilo, da naročbo nanje sprejme vsaka brzojavna postaja. (Naročnina znaša 5 gl. na mesec.) Nikjer ni morebiti bolj težko napovedovati vreme kakor v Avstriji, kjer nauj vpliva vsa raznovrstnost v razdelitvi planjav, gorovij in voda. V vsakem fizično - geografskem oddelku bi moral tedaj biti kedo, da brzojavno napoved osrednjega zavoda dunajskega krajevnim razmeram primeri. To se lehko v kratkem nauči. Iu vender smo z napovedbami, katere smo tekoči mesec dobivali v Krško naravnost z Du-naja, po polnem zadovoljni. Upati je, da se nova uprava udomači in da bo primerno tudi koristila. navadno nosil soboj. Truplo bilo jo uže tako strohnelo, da bi ga ne bilo mogočo spoznati, ko bi se zraven njega ne bil našel tudi dnevnik njogov. Sedaj ni voč dvojbe, da jo bil nesrečnež roparsko napaden in umorjen. O hudodelcih se vender do sedaj ni nič poizvedelo. — (Električno razsvitljono mesto.) Tri-berg v badenskem Schwarzwaldu je prvo mesto na Nemškem, kojega ceste so izključno električno raz-svitljene. Mimo mesteca tekoča reka goni stroje, ki vzbujajo električni tok. Z njim je prižganih devet sve-tilnic, in te zadostujejo, da razsvetle deset minut dolgo glavno cesto mesteca in postranske ulice. Razsvetljava je bila prejo petrolejska, a ni zadostovala, posebno odkar je naraščalo število tujcev. —l. — (Kako trava raste) sicer še nikedo ni slišal, a bambus je rod izmed trav, kjer se tako rekoč kar vidi, kako rastž. Najbolj poznana vrsta bambusa »arandinacea" potegne se v eni uri povprek za 12 mm., druga vrsta „bambus nigra" za 17 mm. in tretja »bambus nitis“ celo za 21 mm.! —l. — (Nevarnost telefona.) Siloviti električni toki, ki si časih na zemskem površji iščejo pot, zaidejo kaj lehko tudi v telefonske tokovode. Ne le, da morejo vsled tega nastati motenja, celo usodni nasledki so se uže prigodili. V Strassburgu jo požarnemu stražniku na stolni cerkvi razpočil se telefon v roki, a sam je bil omoten. V Philadelphiji začutil je gospod, ko je v telefon govoril, tako silen udarec, da je za pol ure izgubil zavest. Njegova ura jo bila pri tem ukon-čana. Prvi dogodek se je zgodil ob nevihti, drugi pri jasnem nebu. Treba bo tudi pri telefonovih žicah napraviti strelovode. —l. — (Slaba tovaršija.) Sodnik: »Da, da, vi ste zmiraj nedolžni! Zmiraj se zgovarjate, da vas drugi zapeljujejo. Zakaj pa se podajate v slabo tovar-šijo?" — Zatoženi: »O gospod sodnik, odslej bom skrbno pazil na to, da vi in jaz ne prideva več vkup!“ Domače stvari. — (Pomiloščenje.) Iz Celovca se poroča: Nj. veličanstvo cesar izvolil je pred tukajšnjim porotnim sodiščem dne 2. marcija t. 1. zaradi umora otroka v smrt obsojeno deklo Marijo Thaler pomilostiti. Najvišji sodni dvor določil jej je osem let hude ječe, vsako leto poostrene s temnico. — (Deželno razstavo v Celovci,) katera se bode vršila meseca septembra, obiskal bode baje Nj. veličanstvo cesar. — (»Naprej zastava Slave!") Lotos minolo je petindvajset let, odkar sta pesnik Simon Jenko in skladatelj Davorin Jenko zložila »Naprej", kateri se je nagloma razširil med narodom. V praznovanje 251otnice »Napreja" priredi ljubljanske čitalnice pevski zbor dn6 3. maja »Jenkov večer", pevsko zabavo, pri kateri se bodo pele Jenkove pesni in skladbe. — (Dnč 1. maja) imeli bodo dijaki tukajšnjega gimnazija in realke prosto. Posamezni razredi napravili bodo s svojimi profesorji izlete. — (Vojaška godba v »Zvozdi".) Jutri po-pdludne svirala bode v »Zvezdi" vojaška godba od 1li5. do 6. ure. — (Gozdni požar.) Iz Svibenj v krškem okraji piše se nam: Dne 25. t. m. okolu 7. ure na večor nastal je v grajščinskih gozdih ogenj, ki se jo v kratkem času zel6 razširil in je bilo do 10. ure zvečer pokončanega do 700 oralov gozda. Ker je bilo drevje večjidel le majhno, ne znaša škoda več nego 2100 gld. Sumi so, da je bilo iz hudobije zažgano. — O drugem gozdnem požaru pa se nam poroča z Kake: Dn6 26. t. m. začelo je namreč goreti v ondotnih eraričnih gozdih, in jo požar uničil kakih 60 hektarjov gozda. Ljudje, ki so prihiteli gasit, imeli so mnogo opraviti, predno se jim je to posrečilo. Ne\arnost je bila tudi za več v obližji stoječih hiš velika. Škoda po zvedencih do sedaj še ni cenjena. Kedo je zažgal, ali kako jo ogenj nastal, ni znano. — (Požarna kronika.) Kakor se nam piše z Eake, zgorela je dnč 19. t. m. koča Janeza Supeta iz Slemena z vsem živežem, hišnim orodjem in obleko, ki jo bila notri. Tudi dva prešiča poginila sta v ognji. Zažgal je baje petletni sinček ponesrečenega. — (Potros.) Iz Konjic so poroča, da so dne 24. t. m. zvečer ob 9. uri čutili zopet močan sunek. Iz cevij pri vodnjakih vodovoda štiri minuto ni bilo nič vode! — (Tatinska tolpa.) Iz Maribora se poroča: Pred kratkim posrečilo se je, zaslediti iz petih oseb sestoječo tatinsko družbo, katera je v okolici in v Mariboru krala, kar jej je prišlo pod roko. — (Iz Trsta) so poroča: V ponedeljek vršila se je pred državnim sodiščem na Dunaji razprava o pritožbi tukajšnjega italijanskega društva „Societa Operaja Triestina" in „Unione Ginnastica" proti odlokom tukajšnjega policijskega ravnateljstva, da ne smete te dve društvi brez dovoljenja, katero se mora dobiti za vsak slučaj posebe, razviti javno svoje zastave. Državno sodišče je odbilo pritožbo kot neutemeljeno, ker je bila naredba tržaškega policijskega ravnateljstva izdana v interesu javnega miru in reda. Vabilo na naročbo. Z majem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej jiaše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se lo učini po poštni nakaznici, na čegar odstrižek treba prilepiti le naslov, ki je na p&sku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za celo leto......................gld. 10’— „ pol leta............................ 5‘— „ četrt leta .....................„ 2-50 „ en mesec ..................... „ •—•85 Za I^jubljano: Pri Slonu: Eckstein, fabrikant, in Pitschmann, trgovec, z Dunaja. — Roma, zasebnik, iz Inomosta. — Hirsch, c. kr. podpolkovnik, iz Trsta. — Eichinger, c. kr. lajte-nant, iz Celovca. — Ropaš, odvetniški uradnik, iz Novega Mesta. — Baron Schvvegel z Bleda. — Špendal, duhovnik, iz Tržiča. — Baron Bussek iz Ljubljane. TJirifli so: Dn6 25. aprila. Jarnej Jerančič, delavec, 76 1., Gra-daSke ulice št. 21, opešanje. Dn6 27. aprila. Matija Levec, sin knjigoveza, 11 mesecev, Stari trg št. 15, Bronchitis capillaris. — Katarina Bokavšek, delavka, 15 1., Cesta v mestni log št. 2, jetika. V civilni bčlnici: Dn6 24. aprila. Fran Lušina, delavec, 35 1., srčna hiba. Dne 26. aprila. Anton Bohinc, knjigovez, 601., Em-physema. Dn6 27. aprila. Janez Hruška, kočar, 49 1., gnojilna mrzlica. — Val. Indof, fabriški delavec, 26 1., vsled telesne poškodbe. — Anton Strome, pastir, 15 1., jetika. Dn6 28. aprila. Alojzija Bositzio, mestna uboga, 57 1., Florijanske ulice št. 11, prsna vodenica. Meteorologično poročilo. za celo leto..................gl bzv. j » Mo-krina v mm 0'00 Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ London, 29. aprila. Pri banketu nempire“-kluba izjavil je Chamberlaine,': Ker bi bila vojska velikanska nesreča za obe stranki, da je torej dolžnost vsake patrijotične vlade, izčrpati vsa sredstva v dosego mirnega in častnega poravnanja. K sreči stvari še niso tjži dospele, da bi ne bilo več nadejati se mirnega poravnanja. Vlada je prepričana, da bo v slučaji poziva do dežele, našla povsodi zvesto podporo v izobilji. — »Standardu" se poroča, da je sem dospela uradna brzojavka, ki pravi, da so ruske čete zasele Meru-čak, vender se ne vd, ali so se Afganci postavili v bran ruskim prednjim četam ali ne. Premijiran na svetovnih izložbah: v Londonu 1862. 1., v Parizu 1867. 1., na Dunaji 1873. 1. in v Parizu 1878. 1. Prodajajo se na plačilne obroke glasoviri za mesto Dunaj in pmincije dalje kratki glasoviri za koncert in salon kakor tudi planino iz tovarne svetoznane eksportne tvrdke: Gottfrled Cramer, Vilj.Mayer na Dunaji, po 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld, 550 gld., 600 gld. do 650 gld. Glasoviri druzih tvrdek od 280 'gld. do 350 gld. — Pi anini od 350 gld. do 600 gld. (55) 15—2 Prodaja in posojilni zavod glasovirov A. Thierfelder-ja, Dunaj, VII., Burggasse 71. Važno za častnike in vojake ? Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami j Ig. pl. Kleinmayr & Ped. Bamberg H na Kongresnem trgu št. 2; Antirrheumon pripravljan od G. Piccolija, lekarja „pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Najboljše sredstvo zoper trganje,, protin, otrpnenje Cutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol. Steklenica 40 kr. Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti. (105) 15—14 V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr 8 Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. ^BSHSBSHSaSHSHiiBSHSHSHSSEISHffHSHSBSasrE ul esa g ES3 fc<3 ta -V «ej pa GO 5 c. 8E< N m •» leMt' KO 5 IS slo- Pariz, 28. aprila. „ Journal des Debats" poroča: Zadeva zaradi „Bosphore Egyptienne“ se je po posredovanji Anglije poravnala. Egipt se je opravičil pri francoskem agentu. Tiskarna tega lista se je zopet odprla in slednji zopet izhaja. London, 28. aprila. V dčlenji zbornici izjavil je Gladstone, da vlada ni dobila nobenega ugovora od Rusije zaradi osvojitve Port Hamiltona. — Rusija ni odstopila od svoje zahteve, da zasede Herat; vlada ni dobila nobenega poročila o novem boji med Rusi in Afganci. Službovnlk za o. kr. vojstvo, I. in II. del, vensko, po 30 kr. Službovnlk za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr., III. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska ln stražna služba, 30 kr. (slovensko-nemški). Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski). Slovnica vojaška, 1 gld. Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr. (28) 11 Karmo držeč za deklice po OO kr. do 4 gld. i iz rastni prikladni vsakemu životu, in se mogo prati v najgorkejšl vodi ter B0 ru nikoli ne zlomijo, Uj 1><> uriti. 0,00, 3,— 3-50 Ifl jedino pri (54) 2 H J. C. HAMANN-u, Mestni trg. " ^sssesasasasasasasasasEasEsasasasHsasESS Telegrafično borzno poročilo z dn6 29. aprila. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................80'10 > » » » srebru.........................80‘45 Zlata renta............................................105 • 25 5°/0 avstr, renta....................................95'15 Delnice ndrodne banke.................................. 863' — Kreditne delnice....................................... 280 '50 London 10 lir sterling............................ . 126 35 20 frankovec......................................... 9,98!’ Cekini c. kr............................................ 5 '90 100 drž. mark............................................61-80 Uradni g-lasnili z dnč 29. aprila. Eksebut. dražbe: VLjubljani posestvo Matevža in Katarine Hicelberger v trnovskem predmestji (3200 gld.) dne 1. junija, 6. julija in 3. avgusta; — premakljivo blago, na pr. kožuhovina in krzne, Marije Kamann, krznarska soproga (320 gld.), dnž 4. in 18. maja 1.1. Tuj oi. Dn6 27. aprila. Pri Maliči: Gerlach, trgovec, iz Manchestra. — Liiwy, fabrikant; Suchv, trgovec, in Ilič, trg/potov., z Dunaja.— J&nchen, fabrikant, iz Šluknova. — MUller, fabrikant, iz Konigswalda. — Colombo, zasebnik, iz Gradca. — Hilli, soproga, gozd. upravnika, iz Vidma. 0 Ih £3 (D fl) OO 6 P.J3 O Cns. kraljev. privilegirani Odgovorni urednik J. Naglič. Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenali tiskarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Costellajev najnovejši restitucijski fluid. ^’a ali tekočina ozdravlja korenito vso doli navodono hibo in bolezni, prekosi glede rabe vse do sedaj v jednacih slučajih rabljena zdravila, koja zapusto več ali matij0 sledove vsled zdravenja Zdravilo to rabi pri opešatt-ila. vl 3.5.Ih., revmatizmu itd. in ima namen, Uii_ so ga isti poslužujejo, kojim je živinozdravstvo Se nepoznata stvar, da ohranij0 domačo.,živali vedno pri dobrem zdravji, no da bi trebalo poklicati zdravnika. 1. Zobna bozgavka. 2. Slinasta bozgavka. 3.-3. Mrtva kost-4. Ušesna otoklina. 5. Brljava otoklina. 6. Pločno otrpnenje. 7. gavko v žilah. 8. Poškodovani vrat (vihor). 9.-9. Pritisk od sod}9 ali pasu. 10. Otrpuenjo v lodji, stegnu križi. 11. Bula na komolcu. 12. Goba ,)l_ kolenih. 13. Trdina uklonivko. 14.—14-hovnico (rapo). 15. Hrom v pleču. 16. liur na nogah. 17. Svitok. 18. Nastop 11 kopitni svitok. 19. Prodobole nogo. J 21. Zajčja noga. 22. Otekliifflj žilah. 23. Jožnsta noga. 24 Skripoe. 25. M pitna razpoklina 26. Otrpnonjo v BtejSjL Ta od mono sanioga narejen novejši restlt-u-cijslci prodajata v Xj jia.toljaaa.l gosp0“. Miha Kast nor in Janoz Lučk m#11 ' v IZran-ji Josip Sušnik i. mn. Prosi »o, paziti na varno** marko, kojo ima vsaka steklenica 1 vrhu vratu, ln da se zapreči pomotam, zahtevati Costella- 1 jev najnovejši restitucijski fluid. "Vsalsi ste3slexiici priloži so šo podroben 11-u.stro-van. raToilen navčd tor stano 1 g^ld.. 35 Icr. av. volj. (56J 8—2 Tiskata in zalagata Ig v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ijubljani.