ZORKA SUBIC SREDNJEVESKI PRSTAN IZ LOKE V letih 1954 in 1955 so na pobudo Muz'ejskega drustva Skofja Loka in s sodelovanjem Narodnega muzeja iz Ljubljane raziskali razvaline Zgornjega stolpa na Kranclju, ki je bil porusen v potresu leta 1511. Poleg gradbenih ostalin temeljev stolpa in arhitektonskih elementov te najstarejse utrdbe loskega gospostva so pri izkopavanjih odkrili tudi stevilne kulturnozgodovinske predmete iz vsakdanjega zivljenja, kot so deli keramicnih namiznih in kuhinjskih posod, pecnice, kljuci, zelezno orodje in orozje, stevilni in oblikovno raznovstni zeblji, kosceni ter bronasti okrasni in uporabni predmeti.1 Vse te stevilne najdbe kot celota predstavljajo pomemben prispevek k spoznavanju zivljenja in materialne kulture v visokem in poznem srednjem veku. Med tern gradivom je ohranjen tudi bronast prstan z napisom.2 Nasli so ga na prostoru med stolpom in obzidjem. Podatek o natancnejsi lokaciji najdbe zal ni znan. CASPARM ELCHIORBALT Prstan je oblikovan iz ploscatega, 4,5 do 5 mm sirokega in 0,5 do 0,7 mm debelega, bronastega traku. Njegov notranji premer je 21 mm. Obrocek, ki je bil prvotno sklenjeno skovan, ima danes sticni ploskvi razklenjeni. Dolzina razvitega traka je 72 mm. Na notranji strani je trak oblikovan polno in gladko, na zunanji pa po vsej dolzini tece napis, ki ga obroblja z rahlo odebelitvijo poudarjen rob prstana. Napis je brez presledkov med posameznimi besedami, pravtako med njimi ni nobenih locil. Crke so plasticno oblikovane, njihova velikost je 3,5 mm. Prstan je bil ulit v kalupu in glede na notranji premer izdelan za mosko roko. Na enkrat povecanem razvitem napisnem traku3 razberemo imena treh modrih z Vzhoda, kasneje poimenovanih sv. trije kralji: CASPAR, MELCHIOR, BALTA/SAR/. •>• 19 Pri izdelavi negativa se je vrezovalcu vrinila napaka, crko L v imenu Melchior je izsekal narobe. Postavljena je na glavo in obrnjena v levo stran. V stiski je bil tudi s prostorom, saj dolzina razvitega traku za prstan (ki je bila dolocena z obsegom narocnikovega prsta) ni bila dovolj dolga za predvideni napis. Pomagal si je tako, da je izpustil zadnje tri crke pri imenu Baltasar. Sicer so imena izpisana v celoti, brez okrajsav. Napis je bil vrezan v negativ z lepimi, bogato okrasenimi majuskul- nimi crkami, ki imajo debla oziroma noge in posamezne zakljucke odebeljene in razcepljene ali pa razvejano razsirjene kot pri crki /. Zaradi sorodnosti tehnike izdelave (v trd material vrezana oziroma izsekana pisava) in specificnosti oblikovnega razvoja crk jih lahko primerjamo z napisi na pecatih, kar je hkrati tudi opora pri okvirni casovni opredelitvi nastanka prstana z napisom. Pri tem lahko ugotovimo naslednje znacilnosti: posamezne crke so oblikovane v tradiciji rimske kapitale (npr.: L, T, P, R); uncialne oblike sta crki H, ki se v tej obliki javlja po letu 1230, in M, ki se v okrogli odprti ali zaprti obliki pojavlja od leta 1259 oziroma 1260 dalje; tudi okrogla oblika crke E, ki ima vse tri zakljucke povezane na desni strani s polkrozno crto, kar ze kaze na razvoj v gotski majuskulni E, se javlja od prve polovice 13. stoletja dalje; zaprti tip crke C, kjer se oba odebeljena zakljucka stikata, se javlja sele od sredine 13. stoletja dalje; crka A pa je ze gotske oblike, sestavljena iz dveh nog, ki sta zgoraj povezani s precnim tramom. Znacilna je za 13. stoletje in se v tej obliki javlja ze od leta 1217 dalje.4 Crka S na nasem napisu ima oba zakljucka sicer tudi razcepljena, vendar pa s tanjso linijo podaljsana v vsej visini crke. Crka I ima oba zakljucka siroko razvejana. Obe crki vidimo v podobni obliki na pecatu iz Sevnice, ki je datiran v 14. stoletje.5 Podoben S je tudi na pecatu iz Mokronoga, pravtako iz 14. stoletja.6 V sirsem kulturnem prostoru pa najdemo analogijo na pecatu iz Oedenburga (Sopron) na Madzarskem, kjer so oblikovno enako vrezane predvsem crke S, I in O. Slednja tako kot tudi na nasem prstanu je zaradi nacina okrasa bolj oglata. Za napis na tem pecatu pravi E. Melly, da je napisan v »Schone Lapidar«, to je v gotski majuskulni pisavi in ga datira v 14. stoletje.7 Iz navedenih primerjav oblik posameznih crk na prstanu s pisavo na datiranih pecatih, lahko izdelavo nasega prstana okvirno datiramo v cas od zadnje cetrtine 13. stoletja do sredine 14. stoletja. Uporabnost in namembnost prstanov je bila ze od nekdaj zelo raznovrstna, saj so po svoji naravi lahko okrasni, pecatni, statusni in drugi, pravtako pa je razlicen tudi njihov pomen, kot npr. juridicni, simbolicni ali magicni.8 Magicne prstane so nosili z namenom, da bi dosegli skrivnostno zascito in posebno prstani z napisi naj bi odvracali razne bolezni. Taki prstani so torej za nosilce predstavljali nekaksen amulet.9 Gasper, Miha in Boltezar so v ljudskem verovanju postali priprosnjiki in zascitniki za marsikatere tezave in nadloge v vsakdanjem zivljenju tako za ljudi kot tudi za zivali. Njihova imena, napisana na papirju, so nosili pri sebi zoper kugo in nesreco, njihove upodobitve pa so nosili kot amulete pri nevarnostih na potovanjih, proti bozjasti, glavobolu, vrocini in mrzlici, ugrizu steklih psov, nenadni smrti itd.10 TUdi bronast prstan s Kranclja, z imeni treh modrih z Vzhoda, je bil gotovo izdelan kot t. i. magicni prstan. Kot amulet naj bi scitil nosilca in ga varoval pred nadlogami in nevarnostmi, ki so mu pretile v vsakdanjem zivljenju. Prstan je zelo dobro ohranjen in z napisom iz okrasno oblikovanih crk predstavlja kakovosten obrtni izdelek tedanjih graverskih oziroma zlatarskih 20 delavnic. Skupaj z ze znanim bronastim svecnikom v podobi paza11 ga uvrscamo med najpomembnejse kulturnozgodovinske predmete, izkopane iz razvalin nekda- njega Zgornjega stolpa na Kranclju. O p o m b e : 1. C. Avgustin, »Zgomji stolp« na Kranclju in nekdanja zupna cerkev v Stari Loki, LR 1, 1954, str. 107 sq. -Isti, Zakljucek izkopavanj na Kranclju, LR2,1955, str. 100 sq. -J. Gaspersic, Loski zeblji in zebljarji, LR 4, 1957, str. 35 sq. - E. Cevc, Gotski svecnik iz Zgornjega stolpa, LR 4, 1957, str. 53 sq. - V. Sribar, K poznavanju zelezarske dejavnosti na freisinski posesti v Sloveniji, LR 23, 1976, str. 47 sq. - 2. Zahvaljujem se dr. B. Otorepcu, ZRC SAZU Ljubljana, za napotke pri branju napisa. - 3. Za risbo prstana in povecanega napisa se zahvaljujem Dragici Lunder-Knific, Ljubljana. - 4. B. Otorepec, Srednjeveski pecati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988. - O. v. Mitis, F. Gall, Urkundenbuch zur Geschichte der Babenberger in Osterreich, III. Band: Die Siegel der Babenberger, Wien 1954, str. XXXI - XXXVm. - 5. B. Otorepec, op. cit., str. 177. - 6. B. Otorepec, op. tit., str. 105. - 7. E. Melly, Beitrage zur Siegelkunde des Mittelalters, Erster Theil, Wien 1846, str. 146, pecat st. 2 in T. XI. - 8. F. Henkel, Die rbmischen Fingerringe der Rheinlande und der benachbarten Gebiete, Berlin 1913, str. 330. - 9. F. Henkel, op. cit., str. 339 sq. - 10. Handworterbuch des deutschen Aberglaubens, Band n, Berlin-Leipzig 1929/30, gesla: CMB, str. 445; Dreikonige, str. 453 sq; Dreikonigssegen, str. 459 sq. - 11. E. Cevc, op. tit. Zusammenfassung DER MITTELALTERLICHE FINGERRING AUS LOKA AnlaBlich der Erforschung der Trammer des Zgornji stolp (Oberen Turms) auf dem Krancelj oberhalb Skofja Loka, der im Erdbeben des Jahres 1511 einstiirzte, wurde unter anderem Material auch ein mittels einer GuBform verfertigter bronzener Bandfingerring mit der aus plastisch gestalteten, reich verzierten Majuskelbuchstaben bestehenden Inschrift CASPAR MELCHIOR BALTA/SAR/ gefunden. Die Inschrift umlauft die ganze Lange des Fingerringes (72 mm), ohne Zwischenraume und Interpunktionen. Der Innendurchmesser des Ringes betragt 21 mm. Die Buchstaben sind 3,5 mm grofi. Aufgrund von Formvergleichen der Einzelbuchstaben mit der Schrift auf datierten Siegeln wird der Fingerring rahmenmaBig in die Zeitspanne vom letzten Viertel des 13. Jahrhunderts bis zur Mitte des 14. Jahrhunderts datiert. Im Volksglauben wurden die Drei Weisen aus dem Morgenland bzw. die HI. Drei Konige Fiirbitter und Beschiitzer bei zahlreichen Lebensbeschwerden und demzufolge kann auch der Ring aus Loka-Krancelj als Beispiel eines magischen Ringes aufgefaBt werden, der als Amulett zum Schutz vor unterschiedlichen Gefahren des Alltagslebens getragen wurde. 21