Ozimine m jarine letošnje v Avstriji. Dae 6. septembra bil je aa Duaaji veltk mejaarodai sejeai za zrnje ia semeaa. Geaeralai tajaik duaajake borze ziaske, g. Leiakaaf, je takrat aledeče poročal o letošajib jariaab ia ozimiaah v aašem cesarstvu. Pšeaice so aa Ogerskem letos pridelali toliko ia tako lepe, da uže od 1. 1867 takšue ae pomaijo. Zvedenci pravijo, da 80 je aamlatili 12 milijoaov hektolitrov več, kakor ob sredajih letiaah. Pšeaica je tedaj oadi letos jako dobro, izvratao obrodila. V aaaib avstrijskih deželab pridelali so tudi več paeaice, kakor ob aredajej letiai, blizu 2 milijoaa hektolitrov več. Takšao srečo imele so dežele: spodnja Avstri.ia, Štajerska, Koroška, Istiija, Čeaka, Moravaka, Šlezija, Gališka ia Bukoviaa. Drugod pa je moča ia deževje veliko akode aaredila, ker je paeaica aa Bjivab začela ciuiiti. Največ akode tukaj trpela je Salcburaka ia zgoraja Avstrija, aekateri okraji aa Českeai ia Moravskem, pa v Gališkem. Meaje dobro kakor paeaica, obaesla je ae rž aa Ogerskem pa tudi pri aas. Vsakako pa atojimo proti drugim letiaam veliko na boljem. Ogerske dežele pridelale so letos l-/^ miiijoaa bektolitrov, aaše pa 1 milijoo bektolitrov čez sredaje dobro letiao. Kar so dežele Ceska, Moravska, goraja Avetrija, Iutrija \a izbodaja Gališka pridelale aieaje, to ao aamlatili v drugih deželab več. Jariae 80 letoa na OgeiBkem več posejali, kakor druga leta. Posejali ao aamreč tudi takaae BJive, katere so drnge krati morale prazae ostati zavoljo povodaji ali »ploh pievelike mokrote. Ječmeaa dobili 80 oadi 2l/2 milijoaa hektolitrov več, kakor ob Bredajih letiaab. Pri aas ječtuea ni tako dobro obrodil. Nekateie dežele, posebao sp( duja ia goraja Avstrija, Ceska, Moravska ia Istnja •¦ridelale so aieaje, kakor ob aavadaih, sredajih letiflab. Toda v drugih deželah dobili so več ječ- meaa aad srednjo letino, blizu za 37, milijona hektolitrov. Z ov8om pa bo povsod jako zadovoljni. Ogerake dežele ga imajo za 2 milijona hektolitrov više od srednje letine. Spodnja in gornja Av8trija, Salcbaraka, Istrija, deloma tudi Gališka pridelale 80 menje ovaa, kakor je bilo 8prva videti pa zato imajo druge dežele več. Valed tega dobile so naše dežele za l3/4 milijona in vse cesarstvo 4 milijone hektolitrov ovsa več, kakor ob srednjih letinab. Ako ostane vse, kakor navadno, potem je letoa mogoče veliko zrnja in moke predati čez mejo v tuje dežele namreč 13 — 14 milijonov meterskib centov paenice, 2—21/-) milijona rži, 5 inilijonov ječmena in 2—2V2 aiilijoaa iueterskib centov ovaa. Veliko upliva na ovo za izvožnjo pripravIjeno zrnje to, kako bodo kaj drugi sadeži obrodili. če bo teb mnogo, tedaj ostane zrnja več za izvožnjo, če ne pa menje. Krompir in okopavni sadeži so veliko trpeli zavoljo nalivov in večnih dežev. Vendar upajo pri krompirji na sredaje dober pridelek. Koraze pa pričakujejo mnogo in lepe, 5e bo jesen dobra in korazi dala dozoreti. Vzemimo, da pomeni 100 srednjo letino, večje številke dobro, menjae pa 8labo letino. Po tem takem se dajo ozimine in jarine letošnje v Avatriji tako razvrstiti: na Ogerskem psenica 157, rž 108, ječmen 120, oves 116; pri nas: pšenica lll'/2, rž 103'/j, ječmen 106 in oves 105x/2.