Listek, Klobukova povest. (V. Halek. — Jan Stanovsky.) (Dalje.) Vse to je pa le igrača proti temu, kadar pride zima in z zimo pust. Takrat drči kočija za kočijo že od Seste ure zvečer, in to ropotanje ne preneha prej, dok ni zopet šesta ura — zarana. In ta zima! Pod vozom siče, kakor bi dirjali po samih gadih, in mrazi tako, da se moram čuditi, da ne postane iz vsakega diha cima. Vse se zavija v kožuhe. I mačka zleze v zapečnik, da ji je toplo; samo jaz moram čepeti na glavi, kakor da bi mi kdo to plačal. Ušesa imam zmrle kakor kos ledu, za nohte me vjeda mraz, kakor bi bili moji nohti kako preskrbovalno vsprejetišče! Sam Cukrle (pes) me je danes omiloval, ko sva se z gospodarjem odpravljala na pot. Da, lahko je milovati, če je človek Cukrle in ima doma toplo stanovanje. Toda biti klobuk na glavi kočijaža v pustnem času, je hujSe, nego biti nairevnejšim psom! Naložila sva doma. Dame so zdevali v kočijo — o, skomine so mi prisle po ministru! Ta vonjava, to šumenje svilnih ženskih kril, ti klobuki, bratje iz roke mojega oCeta, slutite-li, kaka osoda vas čaka? Kočijaž kolne, da se mu kadi od ust, ker mrhe vozijo leno — meni pa je to ravno všeč. Pokukal in poškilil sem z drobnim oCesom na umeščene dame . . . . ti šopki na njih glavah! Ti pomladni cveti v taki zimi! In jutri? V salonu so. Kaj tukaj zvedavih trpinov pred salonom stoji, da bi videli, kako srečni so bogatini! In jaz? Le za trenotek, in to le mimogrede, pogledal sem na plesišče, da bi se v bolesti spomnil, da sem v tem salonu igral pred nedavnim prvo ulogo z ministrovo glavo. Razlegala se je godba. Sluh me je zapuSčal; če bi se ne bil že malo naučil od fijakrista kleti, mogoče bi se bil razplakal, da se nisem več mogel v «kolu zavrtetiU «Kaj pomaga!» pravil je moj gospodar, in peljala sva že druge goste. Bil sem že pijan samega gledanja te prevzetne človeške razkošnosti in še danes se čudim, da se nisem prekucnil s svoje glave. Pa da ne pozabim: danes ni bila nedelja in vendar je bila glava kočijaževa — počesana. Peljalo je toliko voz na bal, kakor da bi delili tam srečo. Moj gospodar je danes bolj mlaskal s svojim debelim jezikom, nego kadar je dežilo. Kadar je mlaskal, bilo je to znamenje najvišje sreče. Danes bi bil mlaskal nepretrgoma, da ni moral zdaj in zdaj kričati «hijo!» v znamenje, naj se mu ognejo. Konečno sva pripeljala zadnje goste in nastopila je doba počitka, pa tudi doba v raozg segajoče zime. Pri vožnji se klobuk vendar malo ogreje, zdaj pa stati in zijati pri salonu, dok ne zavpije kateri gost, da se hoCe peljati domu! Pripoznam, da sem za blaženih dob zelo rad plesal; zdaj pa stati pred plesižčem in ne smeti plesati — to je zelo hudo! — to je huje, nego lačen stati v kuhinji in jesti le vonjavo jedil! In ta zima! Zobje mi klepečejo kakor bi bil vedro vina spil; trepavnice na očesih imam težke, kakor rigeljci (pokrovi) na piskrih; ude otrple, kakor bi bilo v njih pol centa svinca; kosti zime preprhnele, kakor predpotopne zveri; kdo bi ne zajecal iz ozkega grla: »Zakaj o Bog, si me vstvaril?> Toda niti zajecati ne morem, kajti zamrla ini je beseda v ustih in primrznila k jeziku. Na vsem telesu trepetam, kakor da bi se bil skopal pod ledom; komaj da čutim 8e življenje v sebi. Tu zazveni hipoma: «Fijaker!» Cujte, kaka hvala za prestane muke! Komaj se pripeljeva domu, zapodi me ko- čijaž pod mizo. Suh sem sicer kakor kost, telebnil sem pa vendar ob tla, kakor bi Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) so včeraj služili v stolnici slovesno sv. mašo za presvetlega cesarja, kojega imendan je včeraj Avstrija obhajala. (Duhovniške spremembe.) Vle. gosp. dekan v Vuzenici, Tomaž Mraz, je stopil v pokoj ter se preselil v Slovensko Bistrico. Zupnijski upravitelj v Vuzenici je postal ondotni kapelan č. g. I. Ivanc. Dekanijski upravitelj dekanije pa je postal župnik v Ribnici, č. g. Fr. Hrastelj. Zupnik v Bučah, č. g. And. Fekonja, znan tudi kot marljiv slov. pisatelj, je stopil v pokoj. Župnijski upravitelj v Bučah je postal ondotni duhovni pomočnik, č. g. Ferdinand Ciuha. (Proč od neprijateljev!) Mi štajarski Slovenci smo izdali geslo «Proč od Gradca>, ker smo se naveličali pošiljati v Gradec svoje davčne krajcarje, za kar smo sprejemali od ondot le psovanje in preziranje. Tudi slovenski Goričani so se zadnji čas prepričali, da bi menda bilo le boljše, ako ljudje, ki se nimajo radi, niso skupaj. Tirjajo razdelitev goriške dežele v dve, v goriško-slovensko in gradiščansko-italijansko grofovino. Le narazen, proč od neprijateljev, da bo enkrat stalen mir! (Imenovanje.) Gosp. Franc Cuš iz Maribora je imenovan postnim praktikantom za Ljubljano. (Narodno življenje v Mariboru) Da se oživi naše že dolgo hirajoče narodno življenje, sklenil je odbor mariborske Slovanske čitalnice, da se ustanovita v kratkem dramatiCna šola in godbeni klub. Ako se ta nakana uresniči, bo brezdvomno prišlo v mariborsko slovensko občinstvo živahnejše življenje. Opozarjamo le, naj se skušaio pridobiti različni krogi za nameravana podjetja, da bo zanimanje in upliv splošen in večji. (Cerkvene zadeve.) Dne 28. sept. je vlč. g. dekan rogaški, Fr. Salamun blagoslovil 3 oltarje v rogaSki podružnici sv. Jurija. — Gast. g. lazarist iz Celja, Fr. Kitak, je vodil tridnevnico v Rogatcu od 25—28. septemb. — Dne 15. oktobra se začne v Celju v Narodnem domu zasebna orgljarska šola. Orglje za to Solo izdeluje gosp. Anton Turk, ki je pred kratkim prav dobro popravil orglje na Ponikvi. Ta gospod stanuje v Celju na Bregu. (Na volilnem shodu v Vitanju) so se sprejele sledeče resolucije: 1) Celjska policija se ima podržaviti. 2) Slovenci zahtevamo, da se nam dopisuje od vseh cesarskih in deželnih uradov, tudi od deželnega odbora, v našem slovenskem jeziku. 3) Na vso moč se ustavljamo zapeljevanju naših slovenskih učiteljev po socialdemokraSkem nemškem Horvateku ter obžalujemo, da se nahajajo nekateri učitelji na Spodnjem Štajarskem, ki hočejo izpodriniti krščanski nauk iz Sole. 4) Sladkorni davek se naj odpravi. (V Pučnikovi gostilni) v Vitanju so se zbrali pretečeni ponedeljek dne 2. oktobra vsi, ki «protestirajo> proti kmetijski zadrugi in zavžitnemu društvu. Na pomoč iim je prihitel protestantovski pastor sam. Ta jim bo pa že pomagal! (Odpadnik od katoliške vere.) Pred nekaterimi leti je v lepem spodnještaiarskem trgu ob Savi znan odvetnik imel prvo besedo ter vsepovsodi razodeval svoje sovraštvo proti sv. cerkvi. Izstopil ie iz katoliške cerkve ter se dal pokopati na nekem travniku. Tudi njegov sin sedmoSolec je odstopil od sv. vere ter postal pozneje za svojim očetom odvetnik v istem trgu. Pred nekaterimi meseci pa smo čitali v časnikih, da je odpadnik sin moral zapustiti svoj očetov dom ter se preselil nekam na ptuje. Njegovo posestvo delijo med saboj tisti, kterih vero in narodnost je odpadnik smrtno sovražil. Ali ni to očiten prst božji? (Nemčurska olika.) Na shodu v Jarenini se je predzadnjo nedeljo prav nelepo obnanašal posilinemški na§ Al. Gornik. Nagovarjal je pijance, da so motili govornike in izgovarjal besede, kakoršnih mi nismo vajeni. Krepko mu je pomagal Nemec Gierlinger. Gliha vkup štriha. Naši vrli jareninski kmetje so iu pomilovali in so se lahko prepričali, kako malo vabljiva je nemška olika, katero bi rada ta dva moža širila po Jarenini. (Letina) v Savinskej dolini bo srednja, po nekaterih krajih dobra, zlasti če bodo jesenski pridelki lepo donesli. (Krofe so dobili.) V Žalcu \e prišla voda, ki odteka iz Kukečeve pivovarne, tudi v nekatere studence. Vsi, ki so pili vodo iz teh studencev, dobili so guše (krofe.) Kakih dvajset oseb ima sedai naenkrat to neprijetno bolezen. (Vendar enkrat!) Gospoda učitelja Gostinčarja, ki se je moral povodom zadnjih celjskih izgredov braniti nasproti nemškim pouličnjakom celo z revolverjem in je bil potem še zato zaprt, so izpustili dne 3. oktobra iz preiskovalnega zapora. Povsod v slovenskih krogih, kamor pride ta narodni mučenik,gaobčinstvo ljubeznipolno puzdravlja in sprejema. Na glavi še se mu vedno poznajo znaki nemške podivjanosti. (Kje je?) Pri izgredih v Celju je bil napaden tudi slovenski solicitator g. Bovha. Ker se ie pa branil, so ga zaprli. Zdravnik dr. Beck je streljal za g. Bovhom, ter ga tudi ranil, a njega niso zaprli. Sedaj pa je naenkrat dr. Beck izginil iz Celja. Zakaj ? Preiskavo v tej zadevi je vzel drug uradnik v roke, dr. Beck je slutil nevarnost in junaško — zbežal. Nemško junaštvo! (Iz šole.) Gospica Marica Strnad, učiteljica pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, ki je znana v slovenskem slovstvu pod imenom Marica II., je stopila v pokoj. (Umrl) je v Ptuju dne 2. oktobra 1.1. gosp. Viljem Blanke, knjigotržec in posestnik tiskarne. Bil je Nemec in protestant. (Za jezikoslovce.) Pri našem okrajnem glavarstvu se udomačuje novo narečje slovenskega jezika, kakoršno dosedaj ni bilo v navadi ne pri ljudstvu ne med slovenskimi pisatelji. Za naSe jezikoslovce prinaSamo tukaj le eden uzorec: G. kr. namestnistvo v Gradcu vsled odloka z. dne 10 augusta 1899 1. St 23262. čez VaSo pritožbo proti tuuradni razsodbi z dne 26 suSca 1899 1. št 6886. s ktero se je ukrenitev v zadevi odstave Egon Viteza pl. Pistor-ja od mesta kot občinski predstojnik pri Sv. Iliju odvrnila, ne razvidi nekaj ukreniti. 0 tem bodete s tem obveščeni. C kr glavarstvo Maribor dne 25 augusta 1899. C kr. namestniški sve"tnik: Kankovski. Veleučene jezikoslovce prosimo, naj nam dovolijo jim razložiti, kaj misli naše glavarstvo s tem pismom. Egon von Pistor namreč ne stanuje v občini šentiljski, vendar je v njej župan. Slovence, ki so toli prebrisani, da bi tudi lahko iz svoje sredine dali občini župana, je sram, da njihova občina hodi po župana v drugo občino. Mislijo pa tudi, da to ne gre, da bi imeli župana od drugod, kajti ta ne more skrbeti tako za občino, kakor domač občan. Vsled tega so se pritožili pri glavarstvu. To pa je seveda pritožbo odvrnilo. Zakaj? Vzrokov ne ve cel svet. Rekuriralo se je na namestnijo. Tudi odbito! Zakaj? Vzroki se ne navajajo, kakor je videti v zgornjem odloku. Ta odlok je tudi jasen dokaz, da ima naše ljudstvo celo prav, ako zatrjuje, da ne razume »nove« slovenščine, t. j. slovenščine, ki se nikier ne piše, razven po nemških uradnikih, ki ne razumejo slovenski. (Iz Celja.) Preteklo nedeljo ob 4. popoldne vršila se je na dvorišču »Narodnega doma« tombola, katero je priredilo tukajšnje kat. podporno društvo v prid okoličanske dekliške šole. Uspeh ie bil prav povoljen. Z veseljem smo opazili, da je bila letošnja tombola polovico bolje obiskana kot lanska, navzlic temu, da smo imeli lani lepo vreme, med tem ko nas je letos močil dež. Res veselo znamenje! — Ob 8. uri zvečer pa se je pričela že teden prej napovedana predstava igre »Revček Andrejček«, s katero }e novoosnovani dramatični odsek našega marljivega in delavnega pevskega društva otvoril svojo letošnjo sezono. Udeležba je bila že pri tem prvem večeru, lahko rečemo, da velikanska. Velika dvorana je bila do zadnjega kotička prenapolnjena. Igra, ki je spisana v 5 dejanjih, je trajala do 11. ure. Cela igra prednašala se je z izborno dovršenostjo, ki popolnoma opravičuje ogromno udeležbo na istej. Saj pa ima ta dramatični odsek tudi moči, katerim je gledališki oder igrača, in ki so že mnogo svojih močij posvetili tej stroki. Ker je bila vdeležba prvega večera tako sijajna, ponavljala se Se bo igra prihodnjo nedeljo. Pripravlja se še tudi nova igra >Miinar in njegova hči«, ki se bo preduašala na vernih dan. Kot žaloigra \e ta igra za omenjeni večer posebno sposobna. — Dramatičnemu odseku voščimo veliko uspeha! (lz Petrovč.) Ustanovni ali prvi občni zbor bralnega in kmetijskega društva »Gospodar« se je prav imenitno izvršil. Vdeležnikov se je mnogo zbralo in tudi odlični gospodje iz Celja, Žalca, Griž, Gotovelj in drugod so nas mnogobrojno počastili. Hiša g. Jelovšeka, kjer se je zborovanje vršilo, bila je vsa s slovenskimi in cesarskimi zastavami odeta. Vreme je bilo precej ugodno. Osnovalni predsednik pozdravil je navzoče in takoj otvoril zborovanie. Za tem pa sta govornika gosp. dr. KarlovSek iz Celja o potrebi in koristi bralnih društev in g. Ivan Kač o kmetijski organizaciji z izbranimi, prepričevalnimi besedami ljudstvo podučevala. Navzoči so govornika pazno poslušali in ob koncu slišalo se je burno odobravanje in živio-klici. K društvu je pristopilo takoj tisti dan 28 udov, med temi 3 ustanovniki, prvi g. Ivan Kač, organizator kmetijstva. V novi ali stalni druStveni odbor volili so se z vsklikom gospodje: Ant. Koren župan, predsednikom, Fr. E. Fridrich njegovim namestnikom, Jakob Cinglak kaplan, blagajnikom, Tone Goršek, tajnikom, Franc Sarh organist, knjižničarjem, Franc Pilih, nadzornikom društvenega orodja in strojev. — Med zborovanjem nas je jako lepo kratkočasil petrovSki mešani zbor, združen z gotoveljskimi pevci. Res ni ga lepšega kratkočasja, kakor je lepo ubrano petje. Lepo je bilo videti tudi vrle slovenske fante iz Arievasi, DobriSevasi in drugod, kateri so se prav vzgledno obnašali in mnogi tudi takoj k dru- štvu pristopili. Nameravamo sedaj napraviti veliki pevski zbor, kjer se bodo fantje iz vseh okoliških vasi v petji podučevali. Petje blaži um in srce. Na svidenje torej vrli slovenski fantje! (Cesar jih boče k vojakom imet'), naše slovenske fante namreč, zato prihajajo te dni od vseh strani v Maribor ter se iavIjajo pri pristojnih vojaških oblastih. Vsi lepe postave, vesele naravi, junaškega vedenja. Krik, vrišč in petje odmeva po ulicah. Fantje so veseli, vendar se jim pozna na očeh, da so se s solzami poslavljali od svojih starišev, od svojih dragih, od svojega doma Z vriščem in petjem hočejo si prikriti resnico, da jim \e nekako tesno pri srcu. No, nič ne de, to bo kmalu minolo, ko bodo začeli puško nosit' in v kasarni stanovat'. Da bi le vedno ostali verni in narodni, tudi v cesarski suknji! (Naš bivši urednik) g. B. Ferk, ki se je moral za štiri mesece odreči zlati prostosti, je zopet v sredini naSega uredniškega in tiskarskega osobja. V njegovem duhu se snujejo sedaj velika slovstvena dela. Ker še nikdo ni opisal ječ našega okrožnega sodišča, odločil se je, da bo on prevzel to nalogo, kakor upa, na veliko veselje inšpektorja okrožnosodiščnih ječ, gosp. Morocutija. Naši bralci pa se bodo prepričali, da še naSemu bivšemu uredniku vedno teče pero gladko in spretno. Delo bo začelo bržkone izhajati za časa državnozborskega zasedanja, ker takrat konfiskacije niso tako nadležne. Kako priljubljen je naš bivši urednik v Mariboru, razvidi se iz tega, da ie koj prve dni po prestali kazni začela policija žalostno povpraševati, ali ni morda pobegnil čez meje. A on je dihal v se prosti zrak tirolskih gora. (Iz Ptuja.) Dijaška kuhinja v Ptuju podpira zopet letos početkom novega šolskega leta na teden 20 ubogih in pridnih slovenskih dijakov. Pričela je svoje delovanje skoro s prazno blagajnico, toda z nado, da najde med Slovenci ptujskega, ormožkega in ljutomerskega okraja zdatno podporo, kakor dosedaj. — Dijakov imamo na šestrazredni gimnaziji 176, med njimi skoraj dobri dve tretjini Slovencev. Da se je mnogim ubogim dijakom morala odreči podpora, je edino le kriva slaba podpora od strani takih, ki bi lahko bili društvo podpirali, — pa so ali na to pozabili ali pa ga podpirati niso hoteli. Ako primerjamo imenika enakih društev v Mariboru in v Celju, kaj naj rečemo k veliki razliki udov tam in tu? — Nas Slovencev v Ptuju je le mala peščica in tudi izmed teh prešteješ Stevilo podpornikov ,Dijaške kuhinje' lahko ob pr.4ih na obeh rokah! Ako bi razni slovenski zavodi ne bili tako zdatno naši »Dijaški kuhinji« pod ramo segli, bila bi že šla zdavnej rakom žvižgat! Dragi slovenski rojaki! Pomislite, da je stanje Slovencev v Ptuju morda težavnejše nego kje drugod, posebno tudi stanje slovenskih dijakov; pomislite, da ni dovolj, fanta v Solo poslati z besedami: »saj boš že dobil podporo v DijaSki kuhinji«, ampak da je treba najprej društvu, ako hoče druge podpirati, gmotne vsestranske podpore! (Štajerski nemški ognjegasci) imeli so zadnjo nedeljo shod v Celji. Celjani sprejeli so jih z vihrajočimi frankfurtarcami (to se razumeU z godbo in s heilaniem, na kar so se ognjegasci prav pridno odzivali. Shoda se ie vdeležila dobra polovica slovenskih ognjegascev, — ki pa so pod nemško komando. Sramota! Pri svojem obhodu po mestu šla je cela množica teh heilarskih fajerberov izzivajoče po tlaku pred Narodnim domom, — akoravno je prostor pred Nar. domom prav obširen — in pri tem posebno glasno tulila. Iz tega vsega je bilo torej razvideti, da so prišli ognjegasci le netit in podpihovat ogenj germanskega navdušenja in sovraštva celjskih Nemcev do Slovencev za drugo jim je bilo malo mar. — Ko pa je prišlo popoldne do vaje, pokazali so ti fajerberi vso svojo nerodnost in nezmožnost in se gorostasno osmešili. Niti nove brizgalnice niso mogli pripraviti do delovanja. Ljudstvo se jim ie v obraz smejalo in slišale so se opazke, ako bi sedaj začelo mesto goreti, zgorelo bi vse — s fajerberi vred. Nek posebno neroden lajerber bi se bil skoro ponesrečil, manjkalo mu je za las — in bil bi padel z dvonadstropne hiše! Potratili so celo popoldne s prepiranjem in kreganjem, nazadnje so si pa šli v gostilne — jezo gasu: Heil und Sieg! Le tako naprej, nemški fajerber, samo pazi, da ogenj sovraštva, katerega trosiS okoli sebe, ne pokonča tebe samega. (Iz Marenberga.) Letno zborovanje podružnice Ciril - Metodove za Vuhred-Marenberg dne 17. septembra 1899 v krasnem našem »Narodnem domu> na Stari pošti v Marenbergu je bilo zelo obiskano. Vendar so se vdeležili istega večinoma kmetje in delavci, kar je veselo znamenje, da se Ijudstvo zaveda in prisrčno želi, da se ne bi njihovi otroci ponemčili. Da mnogo odličnih gospodov nismo videli, pripisujemo slabemu vremenu. Njih nenavzočnost pa so vrli kmetje nadomestili, ker so bili v našem «Narodnem domu» vsi prostori prenapolnjeni, posebno iz Mute, kje; je bilo največ nevarnosti, da se Slovenci izgubijo. Izvrstne pevkinje iz Mute so nas z milo donečimi glasovi narodnih pesmi jako razveseljevale, bodi jim javno hvala izrečena in upamo je drugo leto zopet slišati. Zraven tega, da se je letos že mnogo denarja poslalo od nas na društvo v LjubIjani za šolo na Muti, se je še nabralo čistega dohodka 19 gld. 82Vs kr. Počastil je nas blagi gosp. dr. Pipuš, odvetnik v Mariboru, ki je navzoče, željno poslušajoče, v jedrnatem govoru razvedreval in opominjal, da le isti otroci, kateri se v narodni šoli izgojijo, imajo pravo ljubezen do svojih stariSev in domovine. Ako pa hodijo popolnoma slovenski otroei v nemško šolo in se jim tamkaj le nemščina ubija v glavo, zgubiio ves čut in ljubezen do svojih starišev, ki nemškega jezika ne razumejo, postanejo brezznačajneži in navadno sovražniki vere in mile slovenske domovine. Šola ima nalogo značajnega človeka izgojiti, da spoštuje sam sebe. In le isti, kateri spoštuje sam sebe, se ne da za nos voditi od lujcev, ljubi svojo zemljo, svoje stariše in svojo domovino. Prisrčno zahvalo izrekamo gosp. doktorju za jasni in jedrnati govor in upamo, da bo v srcih ostal vsem. Gosp. c. kr. notar v Konjicah, Martin Kocbek, je brzojavil: V duhu z Vami želi mnogo prospeha, obitelj Kocbek. (Kolovozi po vinogradih.) Stajarski deželni odbor je zaukazal odborom onih 39 okrajev, v katerih se ljudstvo peča z vinarstvom, sledeče: Z dopisom z dne 28. junija 1899, št. 1268, je centralni odbor c. kr. kmetijske družbe štajarske semkaj naznanil, da so kolovozi po nekaterih vinogradnih krajih, zlasti po strmih ležah, v tako slabem stanu, da je naravnost nemogoče, voziti po njih količkaj težja bremena, torej je tudi izvožnja vina iz vinogradov nemogoča in producent trpi vsled tega škodo, ker ne more neovirano oddajati, oziroma izkoriščati svoje trgatve. Zato se prosi, okrajnim zastopom naročiti, da se svoje nadzorne pravice gledč stanja občinskih cest in potov poslužujejo na obsežen način. Okrajnemu odboru se torej naroči, podrejenim občinam, v katerih se bavi Ijudstvo z vinarstvom, zaukazati, da skrbe za varnost in lehkoto prometa po občinskih cestah in potih. Ako bi katera občina svoje dolžnosti glede" naprave in vzdrževanja občinskih cest in potov ne izpolnovala, tedaj se naj, ako potrebno, postopa v zmislu § 24 zakona z dne 9. januarja 1870, dež. zak. št. 20. Mi nimamo sicer ni6 proti odloku, a to zahtevamo, da se naj ne postopa trdo, kjer občina ne stori popolno svoje dolžnosti. NemSki deželni odbor lahko izdaja taka povelja, ker ve, da bodo ž njimi najbolj prizadeti slovenski kraji. NemSkim okraiem zida ceste na deželne stroSke, nam Slovencem pa ne pomaga nič, ampak še naročuje nove ceste. Proč od Gradca! (Slavnostne otvoritve Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici) (1100 m) dne 28. septembra se je udeležilo nad 250 ljudii. Koča stoji v krasni dolinici in ima jako lepo lego. Ob polu dvanajstih sta bila koča in veliki križ pred kočo blagoslovljena. Gospod učitelj Petriček se je zahvalil v imenu pripravljalnega odbora za stavbo Hausenbichlerjeve koče vsem dobrotnikom, kateri so pripomogli do te krasne stavbe, in se je spominjal v lepem govoru rajnega rodoljuba Hausenbichlerja. Oddal je kočo «Slov. plan. društvu«, za kar se mu je zahvalil v navdušenem govoru zastopnik osrednjega odbora g. Verovšek. Gosp. prof. dr. Frischauf je zaklical našemu presvetlemu cesarju trikrat «živijo» in odposlala se je na njegov predlog cesarju udanostna izjava. Nadučitelj g. Kocbek je pozdravil vse udeležnike v imenu «Savinjske podružnice* in g. Kač je slavil zavedno kmetsko ljudstvo. Na to se je pričela prosta zabava, med katero je gosp. Petriček nabral znatnih darov za kočo. Radost in navduSenje vladala sta pri vseh udeležencih. (Iz Ljnbnega v Savinjski dolini.) Gsp. dr. Anton Vilimek iz Prage se je zopet povrnil na Ljubno, kjer se kot okrožni zdravnik stalno nastani, kar v naznanilih naznanja. (V mariborsko bogoslovje) so sprejeti gg.: Fr. Domanjko od Sv. Križa pri Ljutomeru, Alojzij Goričnik od Sv. Kungote na Pohorju, Jož. Kaučič od Sv. Petra pri Radgoni, Anton Klemenčič od Sv. Trojici pri Mariboru, Valentin Kropivšek iz Št. Petra v Savinjski dolini, Jožef Lasbacher od Negove, Janez Luskar od Sv. Vida na Planini, Fr. Močnik od Negove, Jan. Ogradi iz Gornjegagrada, Martin Petelinšek iz Loč, Sim. Petek od Sv. Marjete niže Ptuja, Štefan Sagadin iz Spodnje Polskave, Ivan Skerbec iz Podsrede, Fr. Steremšek iz Gornjegagrada, Al. Zamuda od Sv. Križa pri Ljutomeru. (Kranjske novice.) V Ljubljani so začeli skrbno gojiti učenje ruskega jezika. Poučuje pa dr. Jenko. To smo zapisali našemu razumništvu in dijaštvu, da posnema Ljubljančane. — V Ljubljani se je ustanovila zveza krščanskih žen, ki šteje že nad 300 členic. Zveza bo delovala za vero in narod. (Praški nadškof) je postal baron Skrbensky, dosedaj kanonik v Olomucu. Novi nadškof še je komaj 38 let star. Mišljenja je češkega, kar Cehe posebno veseli. (Iz Portugalskega) poročajo, da kuga, ki se je iz Indije v Evropo zanesla, še nič ne ponehava. V mestu Oporto so 23. sept. tri osebe zbolele, ena umrla; 24. septembra sta med štirimi obolelimi dva umrla; 25. je eden obolel in 26. septembra so štirje zboleli. Naprave proti zabranjenju razširjanja bolezni so poostrili. (Žalosten pogreb.) Kakor poroča «Voss. Ztg.» iz Bruselja, bil je v vasi Montbliart žalosten mrliški sprevod. Zapustil je belgijsko vas Montbliart ob francoski meji mrliški sprevod. Pogrebci in vsi sprevodniki bili so jako žalostni. Umrli je zahteval baje v oporoki, da ga pokopljejo na Francoskem, kjer je bil rojen. Jokajoč in glasno stokajoč je prekoračil sprevod mejo. Tu pridejo francoski colnarji nasproti in zahtevajo, da odpro krsto. Žalostni pogrebci se branijo na vso moč proti tej zahtevi. Toda colnarji ostanejo pri svoji zahtevi, zlasti, ker so videli, da je nekaj sprevodnikov pete odneslo. Le-ti, ki so bili obdani od eolnarjev, so morali ostati. Zacinjeno krsto ali «trugo» so položili na tla in jo odprli. Bila Je do vrha polna bruseljskih čipk ali «špic». — Tako so hoteli utihotapiti čez mejo dragoceno in z visokim davkom obloženo blago. Seveda se je žalost pogrebcev še zvečala, ko so jih prijeli in jim blago odvzeli. (Sedemkrat vdova.) V Meksiki živi še precei mlada žena, ki se ni nič manj, kakor sedemkrat omožila in sicer ne civilno, temveč vselej po cerkvenem obredu. Prvikrat se je omožila 1. 1880. Vsi možje so ji po- mrli: prvi je padel iz kočije in se ubil, drugi se je zastrupil, tretji je ubit na lovu, četrti se je utopil, petega so umorili, Sesti je tudi utonil, a sedmega jo ona sama — ustrelila. (Kako si je pomagal iz zadrege?) Anglikanski škof Maclagau se najraje vozi v tretjem železniCnem razredu, kjer je večkrat jako pisana družba. Tako je nedavno sedel v enem vozu z dvema pijancema. Kar se eden zmisli, da pogreša svoj denar, ki ga je moral eden sopotnikov izmakniti, ter prične potnikom žepe prevračati. Škofu prihaia vroče, ker se je bal sitnosti. Potaji se, kakor bi trdno spal. Pijanec se mu približa: «Halo, sosed, kje je moj denar?» Nič odgovora. Pijanec ga zgrabi za ramo ter strese. Škof spi kakor mrtev. Nato so oglasi drugi pijanec: «Pusti ga, saj vidiš, da je še bolj pijan, kakor sva midva!» Društvene zadeve. (Za šolo na Mnti) nabral je čast. gsp. Rom od gostov v župniSču v Polju 8 K, č. g. Zmavc na godu čast. g. dekana Hecla 10 K, 6. g. dr. Medved 2 K, Neimenovan 1 K, na godu velč. gg. duh. svet. Mih. Lendovšek zbrani: Mih. Lendovšek, župnik v Makolah, Anton Hajšek, kanonik v Slov. Bistrici, A. Borsečnik, župnik v Gor. Polskavi, F. Heber, župnik v Spod. Polskavi, J. Sušnik, župnik v Črešnjevcu, A. Keček, kapelan v Kostrivnici, vsak po 2 K; po 1 K čč. gg.: AI. Cilenšek, Jakob Marinič, Mat. Škorjanc, V. Janžekovič, Fr. Cerjak, A. Pintarič, Janez Šanda in M. Stoklas 60 vinarjev. Skupaj toraj 19 K 60 vin. Bog plačaj! (Okrajna posojilnica v Ormoži) registrovana zadruga z neomejeno zavezo imela je od začetka svojega poslovanja 15. jul. 1899 do 15. septembra 1899 denarnega prometa 80.926 K 53 h. — Zadružnikov je pristopilo 125, ki so vplačali deležev 2500 K. Vložilo je 48 strank vkup 39.756 K. 36 h.; izposodilo si je 105 zadružnikov 35.190 K. Opomba. Posojilnica obrestuje hranilne vloge s 4V2°/o od 1. in 15. vsakega meseca ter jih kapitalizuje polletno. Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila dajejo se zadružnikom na osebni kredit po 6%na hipoteke pa po 5V«%- (Darove za družbo sv. Cirila in Metoda) so od 19. avgusta do 15. septembra t. 1. pošiljali čč. gg.: Nadučitelj Josip Žirovnik nabirko bogoslova J. DraSček ob g. Kunšičevi novi maši v Gorijah 17 gld. 90 kr.; Martin Medved iz Laporij zbirko ob Genčevem pogrebu zbranih duhovnikov za mutsko šolo 10 gld.; škofjeloška podružnica za 1. 1899 32 gld.; kapelan v Poličanah Fran Cerjak 5 gld. za šolo na Muti; Ivan Dimnik iz Trboveli pokoro za zopernarodne grehe g. N. 5 gld.; ormoški kapelan Fr. Gartner s primicije g. Antona Kociper v Litmerku 7 gld. 10 kr. za mutsko šolo; korni vikarij v Mariboru Josip Cerjak 76 gld. za žolo na Muti — nabirali pa so to imenovano svoto: Vin. Poljanec 54 K, J. Somrek 25 K, V. Cerjak 18 K, MandliSek 5 K; po 5 K so k onemu znesku darovali udeležniki župnijskega izpita v Mariboru: V. Cerjak, A. Cestnik, V. Hribernik, L. Hudovernik, P. Gregorec, A. Novak, A. Podvinski, V. Sigl, Fr. Višnar in J. Weixl; deželnosodni svetnik dr. Gestrin poleg svoje letnine še 1 gld.; podružnica na Vranskem 50 gld.; besniški kurat, Fr. Seraf. Pokoren 5 gld.; besniška hranilnica in posojilnica 5 gld.; Ante Beg pri omizji rožnodolinskih in celiskih rodoljubkini in rodoljubov 4 gld.; Franica Jušekova v veseli družbi v Žicah pri Konjicah 1 gld. 10 kr.; vitanjski kapelan Fran Trop na shodu pri Slaprniku ob Vitanji za šolo na Muti 16 gld.; učiteljica Lojzika Freuensfeldova v veseli družbi pri Sv. Marjeti ob Halozah 7 gld. 50 kr. — Ko domorodno zahvalo izrekam vsem častitim darovalcem, opozarjam, kako uprav štajarske sestre in brate bodri naša prihodnja šola na Muti. Živela mutska Sola in Vi, Slovenci — naprej! — Prvomestnik družbi sv. Cirila ia Metoda v Ljubljani. (V odbor) kat. slov. polit. in gospodarskega druStva s sedežem v Jarenini so bili pri nedeljskem shodu v Jarenini izvoljeni sledeči gospodje: Gomilšek Fr., Polančič Jož., Zupančič Ign, Jager Jož., Zupančič Leop., Drozg Al. iz Jarenine Thaler Fr., in Cimperc Fr. od Št. Uja, župnik Kapler Ivan od Sv. Jakoba in župnik Frangež Jernej od Sv. Marjete kot odborniki, za namestnike pa: Sekol Iv., Lorber Ant, Hauc Ant. in Plateis Fr. strela počila. Cukrl jo iz strahu pobriše. 0 Bog, usmili se me! In človek bi še ne mrmral, če bi to minilo z današnjim dnem! Toda to se ponavlja vsak dan, kar trajajo pustni plesi. Jasni Emir, kdo bi v tem obupu ne mislil na samomor! To pa rečem, ako se skotnem še enkrat na svet, potem mu pa zaigram komedijo, kakrSne še ni videl! Nedelja je. Zima je taka, kakor da bi delala eksperimente in kazala ljudem, kaj vse ume. Da bi se moj gospod obranil vsaj nekoliko hude zime, igral se je malo z rujnim vinčkom. Zlezlo mu je v lase. Glavo je imel gorko in tudi jaz sem bil malo boljše volje. Toda kaj so sojenice napredle! Neki kočijaž se nama ni hotel ogniti, moj gospod je klel, beseda da besedo, kočijaža se jameta pretepati z biči in predno sem se nadjal, ležal sem v snegu na vseh štireh. Moj gospod me ni več vzdignil in tako sem ležal, krvaveč iz sedmerih ran, v snegu do jutra. Mnogo ljudi je šlo mimo mene; pa kaj, ko je vendar imel vsak boljši klobuk, nego sem bil jaz — kdo bode se pripognil za revežem? Moj glas je bil glas vpijoCega v puSčavi. Stoprav zjutraj, ko sem že skoro zmrznil, prišel je do me Samaritan; usmilil sem se rau. Zagnal je svoj klobučec na moje mesto in prilastil si je mene. Ali mu naj bodem za to hvaležen? Kako sem se imel pri njem in kakšna je bila moja konečna usoda — o tem v petem in poslednjem poglavju. Smešničar. (Za besedo prijel.) Sodnik: »Zaradi vaših zločinov ste obsojeni na deset let ječe; imate li še kaj dodjati?« Toženec: »Hvala, gospod, raje bi kaj odtegnil!« (Iz otroških ust.) Deček (stricu): »Povej mi stric, ali trgujeS z živalimi?« Stric: »Zakaj to vpraSaš?« Deček: »Moj oCe je včeraj rekel, da prineseš vsako noč domu opico. Gost mudivSi se dolgo pri čaši vina v neki obitelji se hoče pozno vračati domov, pa ne zna pota. Domača hčerka Albinka hiti k sosedu po kažipota ter kliče: »Tonč, Tonfi! Tonč si ravno v krmi dela gnjezdo, pa vpraša: >Kaj je Albinka?«. Albinka: »Tonč, posodi enemu potU Tonč: »Kako pa — počasi ali ali hitro?« Albinka: »Kako tako vpraSaš, Tonč!« Tonč: »VeS, če hitro, vzamem palico, da ga napodim, če pa počasi, pa brez palice, da ga spremim«. Albinka: A ne Tonč, počasi'!