— 57 — % -?¦"" ¦ :"^" Najlepši venec^ "' * ^ ¦.fii Od kar je z očetom v grad Skalovnik hodil Mirko, ribičev sin, ter tamkaj videl vso lepoto, posebno mladega kraljeviča v prekrasnej obleki, od tistih dob nni je bila ubožna domača k6čica pretesna. Po vse dni drazega nij mislil, nego kako bi se mu godilo, ako bi on bil za kraljeviča: dobro bi jedel, dobro pil ter dosti imel vsega, česar bi serce poželelo. Da ob kratkem povem: • Mirko si je mislil kraljevsko življenje brez nobenega terpljenja, brez težave. često je dejal sam v sebi: ^življenja ga nij boljšega nad kraljeTsko!" „0 da bi jaz bil kraljevič!" tako je vzdehnil vselej, kadar mu je oča rekel, naj mu pomore delati. In kaj li, kadar zve, da bode kraljevič grada Skalovnika za kralja ter da mu dade kraljeT venec na glavo! Zdaj je rastla in rastla mladega Mirka želja, pokraljiti se ter bivati gori v lepem gradu. 05a ga je često svaril, zvedevši njegove želje, ter mu rekel: ,,najlepši venec je venec lepega dejanja; tega si prizadevaj dobiti ter vse življenje bodeš vesel in srečen!" Mirko je imel obilo prijateljev in tovarišev po obližji; yse ga je ljubilo, ker je bil dobei in blag. Samo Jarinček, metlarJCT sin, nij bil njernii po volji; nagajal in dražil ga je povsod, kjer je mogel. Jarinček baš nij bil hu-doben, samo šale je rad zbijal z Mii-kom. Lep pomladenj dan — bilo je na večer — sedi Mirko v ladijci, pri-vezanej k verbi zadaj za hižo. Truden bivsi je zaspal. To opazi šaljivi Ja-rinček. Tak6j se prikrade k ladijci, katero odveže ter spusti po reki. Mirko nij začutil; prijetno gibanje po vodi ga še terdneje zaziblje v spanje. Nesli so lehki valovi ladijco dalje ia dalje, kakor bi ne hteli spečega vzbuditi. Iz bližnjega bukovja je vzhajala polna luna, razlivaje čaroben svit po gladkih valovih. Tam z visoke skale so se stolpovi krasnega gradii Skalov-nika lesketali v srebernem blesku tihe lune ter gledali v dremotno doliao. Ees prekrasen prizor pomladnjega večera! V ladijci, ki se je mimo sem ter tja zibala, spal je v sladkem snu Mirko. Z obličja mu je bilo videti, da njegova duša plava v radosti drazega sveta. Misel, katera mu je ves daa rojila po glavi, postavila ga je zdaj v nepopisno zamaknenost. Sanjalo se mu je, da so mu izpolnjene vse otročje želje; — bil je za kraljeviča, prebivajčč v lepem gradu se zlatimi vrati ia visokimi stolpi. Videl -se je v krasnej obleki z veliko zlato zvezdo na persih. Pred njim je stala v dolga miza, napolnjena vkusnih jedil in sladkega ovočja. Mnogo berzib. slu- " žabnikov v lepej odeji rau je bilo v postrežbo. Na dvorišči zunaj so rez-getali čili konji z bagrenimi sedli. Čarobna godba mu je od vseli stranij zvenela na uho. — Zdelo se mu je, da jadra v srebemej ladiji po vellcem jezeru; tisoč lučec je plesalo po tihem vodaem zercalu, in te so se naposled -združile v prekrasen venec. Ognjeni venec se vzdigne ter se mu postavi na glavo. Zdajci zagermi od vseh straoij : nslava mlademu kralju !" . Mirkova lddijca se baš v tem hipu ustavi blizu otoka, od katerega so molele drevesne korenine ter se spenjale daleč v globočino. Glasno klicanje: nna pomaganje!" udari v njegova ušesa. Mirko se prebudi ter ustrašen skoči po koncl nMirko! Mirko! pomozi!" začuje se zopet žalosten glas tam od brega. Miiko tak6j upozna neprijatelja Jarinčka. Do deset stopinj od ladijce je visel nad vod6, z obema rokama se deržeč za tenko vejo. Ako veja poči, — 58 — Jarinček pade v globočino ter izgubljen bode, ker ne zna plavati. — Mirko, videč, t kakej opasnosti (nevarnosti) je njega sovražnik, prime za veslo in se požene k bregu. A jedva začne veslati, kar se učesne veja ter Jarinček izgine v vodo, katera se nad njim zgerne. V tem hipu je bil tudi Mirko z ladijco tamkaj. Dobro je znal plavati in zatorej skoči v globoko vodo ter nesrečnega šaljivca izleče z veliko težavO • na snho. Tekar (še le) zdaj opazi, da je daleč od d6ma. Kako je sem prišel, nij hotel vprašati, ker je bilo uže tema. Naglo je dom6v odveslal. Ribič in njegova žena sta sina pogrešila tekar tedaj, kadar sta ga ugledala, kojevozil metlarjevega sina, vsega mokrega in ustrašenega. Jarinček je skoraj okreval. Se solzami v očeh je pripovedoval Mirku, da je ladijco on odvezal n in spustil po vodi, a to sarao v šali. Vendar mu vest nij dala miru, da bi ne l)fl šel gledat za Mirkom, ali še spi. Ko je nekaj časa hodil o bregu, videl je ladijco, obstavšo pri otoci. Da bi Mirka zbudil ter ob enem tudi ustrašil, pobral je velik kamen, hoteč ga v vodo zagnati, a v tem hipu mu je izpodderznilo; — padel je ter na veji bližnjega drevesa obvisel. Veja se ulomi, Jarinček se vgrezne v v6do, kjer bi izvestno (gotovo) bil utonil, da ga Mirko nij otel. ,,Opr6sti, blagi Mirko!" poprosi Jarinček, podavši mu roko. ^Od sih dob te nikoli nehčem žaliti, niti nagajal ti ne bodem." nVse ti rad oprostim, samo nekaj me žali, ker si me zbudil iz tako lepih sanj. Zdelo se mi je, da sem bil kraljevič, ter baš pokladali so mi kraljev venec na glavo, ko si me predramil z groznim Tpitjem." nSin!" prekine mu oča besedo, ^izpodi si kraljevske inisli iz glave; denes si prejel najlepši venec, kateri krasoti človeka vse življenje; to je veaee lepega dejanja. Ta je najlepši vžnec na tem svetu. Svojemu sovražnikn si dobro storil, otel si mu življenje !u ^ :.j Poslovenil A. M.