NA ZBCHE S PREPROSTEJŠO BESEDO v CELJSKI OBČINI.SO KRITIČNO OCENILI LETOŠNJO PRORAČUNSKO RAZPRAVO pred'.og proračuna sikup.«!- jie občine Celje, o katerem \jo v petek rarapravljala še 9lcuip«čina občine, je v mi- jiiulih dneh opravil običajno pot javne razprave. Potem, ilco so o njem raapravijali v gvetih krajevnih skupnosti, v odborih organizacij Sociali­ stične zveze, raaličnd sweiti in organi skupnosti, so se o i>o- sameanih postavkah in pred­ logu kot celoti izrekli še zbo­ ri občanov. Kot običajno, je tudi tokrat raapravo vodila Socialtstična zveza — ob so­ delovanju odbomiikov in dtTUžbono-palitičsnih organi2a- cij na terenu. Zato je iz­ vršni odbor občinske konfe­ rence na svoji zadnji seoi to razpravo tudi ocenil, o stali­ ščih občanov in sivojiih ugo- tovitvaih pa, bo poročal tiudl na zasedanju sikuipščine ob­ čine. Najrazilionejša ugotovitev javne razprave in vseh dru­ gih dosedanjih ocen letoš­ njega proračuna je, da daje račun bistveno boljšo mate­ rialno osnovo za delo veči­ ne dejavnosti, ki se financi­ rajo iz proračuna. To še po­ sebej velja za področje kul­ ture, vzgoje m izabraževantja ter pvm tako za socialno varstvo in celo za zdravstvo. Znatno več sredstev bodo do­ bile tudi krajevne skupno­ sti — in kar je še važnejše — letos bodo ta denar raz­ delili po p>03el>nih kriterijiih, ki so jiii v krajevih skup­ nostih dodobra uskladili. Za javno razpravo na zadnjih zborih občanov pa je značil­ no, da so občani veliko več svoje pozomostd posvetili vi­ šini in delitvi tistih sredstev, ki jih bo dobila določena kra­ jevna skupnost, kot pa pro­ računu — ali v celoti ali po- sameanim j>ositavkam. To bi lahko tudi pomenilo, da je bUa javna razprava morda presilabo pripravljena — predvsem pa, da gradivo, o katerem naj bi razpravljali, občanom ni bilo posiredova- no na način, ki bi bil dovolj razuimljiv in hkrati tudi za­ nimiv. Zato smo v ocenah javne razprave večkrat siiša- li, da bo prihodnjič treba poiskati nove načine te raz­ lage, suhoparnim številikam pa priložiti oceno dosedanje­ ga dela in opis kvalitetnih sprememb, ki bd jih naj mo­ rebitna višja proračunska po­ stavka zagotovila v delu in­ stitucije ali dejavnosti, ki ji je namenjena. Pra;v tako bi bilo smotrno, če bd »prora- 6uns!ki potrošniki« tudi med letom občasno poročali o uresničitvi svojih programov. Elna pomembnih pomanj­ kljivosti letošnje raapran/e o proračunu skupščine obča­ ne Celje je bila tudi to, da o predlogu v gospodarskih or­ ganizacijah . sploh niso raz­ pravljali. Ne gre za to, da bi gospodarstvo zdaj do po­ drobnosti tehtalo delež, ki ga bo iz proračuna dobila ta ali ona institucija, ven­ dar je razumljivo, da je potrebno omogočiti vpliv na proračunsko potrošnjo tu­ di tisti sredini, ki proračun v glavnem oblikuje. Morda bi ob ocenah letoš­ nje proračunske razprave zapisali samo še to, da bi bilo prav, če bi se to­ kratnih — za vp-liv na potek javne razprave prepoznih ugotovitev — spomnili pri­ hodnjič dovolj zgodaj, da bi lahko na podlagi njih pripra­ vili vsaj racapravo za prihod­ nji predlog piroračvina skup­ ščine, žal se v družbeno-po- litični praksi na terenu pre- rado ponavlja, da nekatere slabosti iz leta v leto — le ugotavljamo. To prav gotovo velja tudi za zbore občanov, ki predvsem v mestnih kra­ jevnih skupnostih ne pome­ nijo tega, kar bi po zakoni­ tih določilih občanom mog­ li pomeniti. I. BURNIK KONJIŠKI ODBORNILLI SPREJELI PRORAČUN Na zborih volivcev predvsem razpravljali o lokalni problematiki, manj pa o širših in tehtnejših občlnf;kih problemih, kot je tudi proračun za letošnje leto — Kljub povcCanju proračuna za 10 odstotkov denarj;i na vseh koncih primanjkuje — Zlasti kritično je stanje v financiranju B programa Za zadnje zbore volivcev v vseh dvaindvajsetih krajev­ nih skupnostih konji.ške ob­ čine je značilno, da občani niso imeli bistvernih pripomb na r>redlogu občinskega pro­ računa, temveč so več in po­ drobneje razpravljali o drob­ nih lokalnih prcblemih in u- gotovili, da za njihovo hit­ rejše reševanje še vedno pri­ manjkuje sredstev. V letoš­ njem letu bodo krajevne skupnosti razpolagale s 283 tisoč dinarji, kar je nekoliko več kot lani, vemdar še ved­ no ne toliko, kolikor bd po­ trebovali. Občani so pred­ vsem kritizirali zdravstveno službo, problem električnega omrežja zaradi stalnega pa­ da napetosti, prispevke za kmečko zavarovanje, ki so previsoki, gradnjo šolskih objektov itd. Po krajši razpravi so od­ borniki med drugim sprejeli odlok o prispevkih in davkih občanov, kjer so v prečišče­ nem besedilu v 34. členu do­ dali, da so prispevka od kme­ tijstva oproščeni lastniki ze­ mljišč, če skupni letni kata­ strski dohodek teh zavezan­ cev od negozdnih površin ne pr-sisega določene meje in če jim je kmetijstvo osnovno pridobivanje sredstev. Proračim občine Slovenske Konjice v letošnjem letu zna­ ša 7 milijonov 158 tisoč din, kar je za 10 odstotkov več kot v lanskem letu. V tej vsoti so zajeta tudi sredstva za novo ustanovljeno kultur­ no skupnost. Sredstev na vseh koncih primanjkuje in mnogi že čakajo na rebalans proračuna, kjer naj bi iz­ tržili še dodatna sredstva. Prav letos je predvsem zara- ri stabilizacijskih ukrepov si­ tuacija specifična. Kljub te­ mu so se odločili še za ome­ jitev proračunske potrošnje, ki naj bi trajala do konca septembra in bi mesečno za­ jela 2 odstotka namenjenih sredstev. V to kategorijo ne uvrščajo šolstva in vzgoje, ki imata drugačen način fi­ nanciranja. T. V, »Akcija 75« gre ii koncu, saj je na programu ie še en seminar, ki bo v drugi po­ lovici aprila v Bohinju in pa ekskurzija v eno večjih ita­ lijanskih tovarn. MA »Koniis« v Slovenskih Konjicah je redno pošiljail svoje člane na seminar­ je, kjer so si nabrali dolo­ čeno znanje in samozavest, ki je za mladinsko organiza­ cijo ter njeno i2rvajanje dela nujno potrebna. Pa ne samo to. Sklenili so, da ne bodo ostali v mejah dvojnega ak­ tiva, temveč bodo začela so­ delovati z mladimi izven ko­ njiške občine ter na ta na­ čin spoznali prizadevanja in vfclijučevanje mladih ' v samo upravljanje in doseganje za­ danih ciljev. Tako bo mla­ dinskih aktiv »Konus« pova­ bil v začetku aprila mladin­ ski aktiv »Iskra« iz Kranja. V dopoldanskih urah si bo­ do mladi tega aktiva ogleda­ li našo tovarno, popoldne se bosta se&tali predsedstvi ak­ tivov ter izmenjali mnenja in se domenili za skupen program dela. Zatem se bosta mladinska aktiva pomerila še v šport­ nih panogah, tako v košar­ ki, rokometu in odbojki, ki bo v modemi telovadnici šo­ le »Dušana Jereba«. Srečanje bo zakljiučeno s plesom v veliki dvorani mla­ dinskega doma. LETOS 15 MILIJONOV PAROV NOGAVIC Letošnja proi23vodnja v to­ varni nogavic na Polzeli se bo kot kaže približala 18 milijonom parom nogavic, kar pomeni povečanje za o- krog 25 odstotkov. Š-ivalnica, ki so jo pred kratkim odprU v podaljšku sedanjih proiz­ vodnih obratov, je nov člen v tehnološki pridobitvi v za­ dnjih letih. Zaenkrat delo v novi šivainici teče poskusno, ko pa bodo prišli iz uvoza še stroji, ki jih pričakujejo. bodo vse faze dela opravili stroji z veliko manj delovne fcile kot doslej. Za tovarno nogavic je zna­ čilno, da se že nekaj let pre­ usmerja od klasičnih izdel­ kov do takšnih, ki jih sedaj narekuje tržišče, oziroma sve­ tovna moda. Eden najiosnov- nejših izdelkov te tovarne pa so elastične ženske žabice, po katerih je največje pov- vpraševanje. V začetnem star­ tu so teh žabic izdelali okrog 300.000 parov, letos pa jih nameravajo poslati na tržišče 2,5 rmlijona. Povečano pro­ izvodnjo jim bodo omogo­ čili novi prostori kot je ši­ valnica, saj je bila stara ute­ snjena in za FK>večanje pro­ izvodnje neustrezna. Nova ši­ valnica ima sodobno urejeno garderobo, klimatske napra­ ve, sanitarije, ^kratka vse, kar je p>otrebno za dobro po­ čutje delavk. T. TAVČAR Prejšnji teden je bila deseta redna seja sveta za soci­ alno varstvo skupščine občine Celje. Poročilu Centra za socialno delo za leto 1970 je sledila obravnava za­ nimivega programa za leto 1971, katerega je podala ravnateljica Centra za socialno delo Zofka Stojanovi- Čeva. Ocena stanja socialnega vairstva posameznih kategorij občanov ter dosedanja vlaga­ nja družbenih sredstev za iz­ boljšanje socialnega položaja le-teh, je za sedanje možno­ sti občine vsekakor doikaj Ugodna. Razaiiih oblik materialne po- nioči je deležno 2700 občanov ^'U 4,5 odstotka od celotnega Prebivals.tva občine. Tu so zajeti le tisti, ka jim • po- nudena iz sredstev o^b- činskega socialnega sklada, neupoštevaje pomoči, ki jo nudijo delovne in dnuge druž­ bene organizacije. Drugih nematerialinih uslug s področja socialno vzgojnega dela, pomoč pri urejanju od­ nosov v družini, izven druži­ ne, svetovanje, urejanje raz­ nih socialnih problemov, kair je posebno pomembno za življenje posameznika tn družbenih skupin je deležno 2800 občanov ali 4,7 odstotka od celotrusiga prebivalstva. Tako oskrbuje Centor za so­ cialno delo okrog 6.600 obča­ nov. Socialna služba je maksi­ malno zavzeta ;)ri svojem de­ lu, kar dokazuje, da je služ­ ba široko raaviliSi svojo de­ javnost. Pn bivujem de-u se preceti opira alasti na krajev­ ne sktipnosti, ki svojo prostovoljno sociliano delo u- smerjajo v prvi vrsti na var­ stvo starejiših oseb, v manjši meri na varstvo družin in otrok. Nadalje se opira na sodeljovajnje osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov predvsem - glede varstva otrok. Zavzema se za pove­ zavo z delovnimi organizaci­ jami zavodi var>tva družine in mladih Ijiudi, ki se vklju- ču>jjo v kolektiv. V tesni po­ vezavi je z zdravstveno služ­ bo, v zvezi z preventivnim zdravstvenim varstvom otrok. Bori se za tesnejšo povezavo z družbenimi organizacijami pri razvijanju prostovoljnega dela. Tako postaja skrb za človeka in njegovo socialno varnost vedno bolj družbena, kar poglablja element soli­ darnosti v sistemu socialnega varstva. Najtesnejše pa mora biti suaei.^vadijc z a:'u.guiii po­ dobnimi sliužbami, predvsem s pedagoškimi službami in vzgojno varstvenimi ustano­ vami. Vse te dejavnosti pa naj bd koordiniral občinski organ. Samo tako bo lahko prišlo do pozitivnih rezulta­ tov in še večje us.,.»:šnosti pri delu. Kljub letošnji premajh­ ni koordinaciji med organiza­ cijami, pa je bila socialna služba zelo razvejana, saj do­ sega številu socialnih pod- pirancev rekord v republi­ škem merilu. Ob zaključku je bilo na seji sveta podanih nekaj predlo­ gov. Prvi je bil predlog za preimenovanje Sklada druž­ benih pomoči, drugi pa je naslovljen tovarniškim sindi­ katom, naj skušajo sami re­ šiti problem začasno nezapo­ slenih delavcev in naj zato v okviru socialnih podružnic oddvoje nekaj sredstev za najnujojijše pirimere. Z. S. ANONIMNA KORAJŽA v rubriki, rezervirani za mnenja, spuočila in predloge, zadnje tedne »divja« papirnata vojna med za­ govorniki in nasprotniki podlistka >xAm6rika, kje je- tvoja čast«. Nimam namena ix>segati v ta dvoboj, pač pa v oceno udeležencev. Le poglejte si zadrsjo številko tednika in razmerje sil v rubriki »pisma bralcev«. Tisti, ki menijo, da je grozodejstva treba odkrivati (Peter Krajnc) in ki me n;jo, da je prepodlo zagovarjati vojne zločine (Jože Perčič) so nastopili javno, odkrito z polnimi imeni. Oni drugi, ki se vprašujejo,, zakaj objavljati kaj take ga, četudi je kristalna resnica, ki se sprašujejo kale ri pisun se je lotil tako blatiti Ameriko, so podpisani z začetr.icami. Res je, da ima uredništvo njihova pol­ na imena, ima pa tudi njihove prošnje, da jih podpi­ še le s kraticami. Iz kakšnih razlogov'leti ne želijo biti s svojimi stališiči znani. Tudi za takšno anonimno korajžo lepa hvala, je namreč tudi po svoje nemoralna. JURE KR.A50VEC RAZLIČNA CENA VODE Od Stanovanjskega podjetja je prišel tovariš kasi- rat vodarino. V hiši je pet strank; štiri stranke so plačale po osebi le 2 dinarja, peta stranka, to sem pa jaz. pa sem moral plačati po 4,20 din po osebi. Spra­ šujem, če je voda, ki jo porabim jaz I. vrste, da mo­ ram plačati enkrat več. v novo stanovanje sem se vse­ lil 1 decembra 1970 in sem moral za prejšnjo stranko plačati vodarino za november. Tako sem 15. januarja plačal za dva meseca tovarišu Polenšku, za kar pa mi ni izdal potrdila. Za november sem bil primoran pla­ čati, saj so mi vodo zapirali že pred tem, ko sem plačal, tako da sem jo moral nositi od soseda. Prosim za odgovor diretiitorja celjske Plinarne. MERNIK JULIJAN Roška 7, CELJE STARA PAŠTETA Pred nekaj dr«vi je žena kupila v zelenja\TTi trgo­ vini v Laškem jetrno pašteto »Sljerne«. Kor se mi je pri odpiranju zdela vsebina malo sumljive .kakovosti, sem pogledal na datum proizvodnje. Na pokrovu je bilo vtisnjeno: 2.9.1969. Ne vem, kolikšen je • rok tra­ janja, toda 25 mesecev je pa menda le preveč. Ne verjamem, ali tudi takšne stvari pridobijo na vrednosti, če so stare, kot rja primer v muzeju. Ali trgovska podjetja čakajo_ da se bo kdo oglasil, ko bo šel k zdravniku, ker nekaj ne bo v redu v želodcu zaradi stare paštete in iih bodo šele potem likvidira­ li iz prometa? Pa brez zame.e, če sem komu na prst stopil! D. M. UL^KO DOLINA, KAJ RES IZMIKAŠ ROKO GALICIJI 2e leta nazaj je med nami tlela želja, da bi enkrat tudi v Galiciji imeli praznik občine Žalec. Po mnogih prošnjah smo končno le uspeli, da nam je bila za leto 1971 zaupana centralna slovesnost ob občinskem pra­ zniku. Ob vseh dosedanjih prazmikih, so v posamez­ nih krajevnih skupnostih urejali najrazličnejše komu- nailne in druge zadeve, kar v »3 je prispevalo k bolj­ šemu razipaloženiju in delovnemiU zagonu občanov. Mi smo Sli za to leto planirala urediti cesto od Pi- rešice do Galicije. To ni le 2ELJA, to je POTREBA! Zakaj potreba? Preko 120 delavcev odhaja dnevno na delo v Celje, Žalec in Velenje. Edina zveza jim je avtobus v Veliki Pirešici. Od doma odhaijajo toirej že ob pol petih, da pravočasno pridejo na (.*}lo in tam — čeprav že od poti utrujeni —pomagaj(J uitvarjati dohodek. Prav ta dohodek — torej TUDI NAŠ — je bi vir sredstev, s katerimi se je v dolini marsikaj uredi­ lo. Poleg delavcev so tu še otroci, ki so si morali žal celo sami urejati obupno cesto, da jih sedaj vozi avto­ bus v šolo. Tu so še žene ali »potujoči koši« na celj­ sko tržnico, ki tudi po politretjo uro daleč nosijo na ramah borne viške, da prinesejo domov skromne di­ narje za si'/o,io družino. Drugega načina prodaje zara­ di slabe ce>>j skoraj ne potzmsmo. Ni čuda, da mladi odhajajo s km©'iiij v dolino, kjer .se jim ob rednih me­ sečnih dohodkih reže debelejši kos kruha. Prav do­ bro vedo, da tu nimajo nober^ perspektive, saj n če­ sar ne bi mogh prodati, kar bi z umnim gospodar­ stvom lahko pride^iali. Samo od paral pač ne m("re;o živeti! Prav zato je absurd, da se zdaj nekateri v do­ lini sprašujejo, če je asialfcna cestn v Galifijo g(/ .- darsko opravičljiva ali ne. Zdi se nam tud'i, da smo v NOE pokazali v kraju vso privrženost naprednim socialističnim idejam, kar pričajo tudi - » . line žrtve in poižgane domačije iz na­ šega območja. Tod, po obrobnih krajih, so vso podpo­ ro našU tudi tisti, ki bi zdaj, ko je dolina kolikortoli­ ko urejena želeli spremeniti politiko do kamunal- nih zadev. Prav tako smo v povojnem obdobju razume­ li, da je potrebno najprej urediti centre, kjer se od­ vija glavna gospodarska nit. V času, ko so se s skup­ nimi sredstvi urejaiiia ta sredi.šča, smo mi na svovje žu­ lje in ob mnogih tisočih udarni.^kih ur gradili vaške ceste, zamenjali leta 1953 petrolej! z elektriko, name­ sto brent napeljali v zadnjem času pet vaških vodovo­ dov, napeljali telefon itd. Cesta, ki jo HOČEMO zgraditi, ne ho vaška ce­ sta, ki bi povezovala posamezne domačije. TO bo le glavna vez z dolino, od katere pa bodo posamezni za­ se Ifc še vedno na svojo roko vzdrževali več kilome­ trov dolge vaške ceste. Toda z njo bi nam bila pribli­ žana dolina m življenje, do katertega imamo popolno pravico. Mar ne? Mi bomo vložili vse svoje moči, toda dolina — NE IZMIKAJ NAM ROKE! Le v tem slučaju bo občinski praznik občine Žalec res praznik za Gali- čane in vse tiste, ki čutijo z nami. J. K.