spodarske obertniške naro Ljubljani v sredo 24. novembra 1858. Repna bolezen. ' V Ze přetekle leta smo slisali tù in tam ljudi toziti, da jim repa gnjije. Letos se je ta nadloga huje prikazala in Koliko jih pae utegne ta koristna zival leto in dan pokon čati vinogradom v dobro! sicer tako y da v ze • v od deleč v hramu smerdi, kjer je več bolne repe. V Šiski smo te dni vidili vec take gnjilíne, in v pisarnici kmetijske družbe imamo dve debele repi, ki od zunaj in znotraj prav zlo kažete, da ste bolne. Kako se olje napravlja iz rička. Iz tominske okolice smo unidan přejeli od posestnika gosp. Andreja Kovačič-a sledeče pisemce: „Novice" so nam kmetovavcom v 43. listu t. 1. živo priporočale sejati In kakosna je ta bolezen? Ravno takošna riček ali drenulje. Lansko leto so mi gospod Jožef kakor tista krompirjeva. ki nam v ze od leta 1844 zlo nagaja, vendar odjenjuje. pa Duller poslali nekoliko tega oljnatega semena za poskusnjo. hvala Bogu! zadnje leta močno Vsejal sem ga, in dobro se mi je obneslo. Ker pa pri nas se ni znano, kako se iz ricka olje delà, lepo Ali se je repna bolezen še le v hramih pokazala ali pa prosim, naj bi „Novice" še povedati in popisati na repnem perji (cimi) — začela, ne vémo, hot le, kako se iz rička olje napravlja? ali se mora ze na njivi ker dozdaj je málokdo na-njo porajtal. Gotovo pa je y da popřej z em je stleči? in kako?" Obernili smo se s tem vprašanjem naravnost do tistega je krompirjevi bolezni popolnoma podobna in da kakor una se tudi ta razodeva v dvojni podobi: ena je prava moža (gosp. Jožef Duller-ja), kteremu gré čast, da je gnjiloba, druga pa suha trohljivost, ktera se od pervi v naši domovini setev rička razširil in kteri ume iz navadnega gnjijenja loči po tistem ruj ave rn obrobku rička tudi tako lepo olje napravljati, da je přejel v veliki pod kožo okoli in okoli in se od kraja zmiraj bolj raz- lanski dunajski razstavi častno pohvalo za-nj. Prijazno širja proti sredi. Tište ruj ave trohljive maroge pod nam je berž poslal sledeči odgovor na ono vprašanje: ,,Na vprašanje: kako se iz rička olje napravlja? ali je treba poprej zern je stleči? in kako? vorimo le-to:u odgo kožo ali tudi po sredi repe so prave znamenja te bolezni, ki se loči od navadne gnjilobe. Koliko smo nekdaj vgibovali: od kod da izvira krompirjeva bolezen, in kaj vse smo dolžili! Očitno je zdaj, ker se repa le iz semena prideluje, pa tudi boleha, da smo oljnatih semen, postavimo, iz lanenega ali ogeršičnega dosti po krivem sodili, in čedalje bolj uterjena resnica je, „Iz rička se olje ravno tako delà, kakor iz druzih v • v da bolezen ne liči m semena, iz bučnih pešk, iz bivca itd. Oljarji, kteri znajo • v v sadu, ampak da izvira od unanjih laneno seme za olje rabiti, naj rabijo ricek ravno tako. vzrokov, kteri pa nam niso znani. Kakor se širijo V Bavti vasi blizo Novega mesta je že zdavnej oljar- med ljudini in živino, tako imajo nica, kamor novomeška okolica že od nekdaj svoje oljnate včasih kuge tudi rasti i ne svoje ku u* « ft C 9 ktere mahoma pridejo y ali manj casa terpijo, potem pa spet zginejo Škoda le y delj da pridelke: laneno seme, konoplje itd. predelovat nosi. Zdaj donaša ona tjè tudi riček, kterega se je jako poprijela y m se učeni botanikarji še tako malo pečajo z rastlinskimi lastnik bavtovske oljarnice tistega kakor druge take se bolezni mi (Pflanzenpathologie)! Nam kmetovavcom pa, ki imamo kaj bolne repe, more le skerb biti, da si, kolikor moremo , odvernemo kovo olje tam znali napravljati, ako se riček tjè donaša. zdaj škodo, ki nam jo žuga ta bolezen. Treba je tedaj, da repe preveč na debelo ne nasipamo v shrambah; — da jo mena izdeluje. nekdaj veliko lanenega olja V P reski nad Ljubljano proti Loki so - - ~ ~ -f • i "I • • V bojo tudi ne- napravili, gotovo u J. Duller. večkrat preložimo ali rahlo pre meče m o in pri tem pregledamo: ali je zdrava ali ne; — kar se nam je ne zdi čisto zdrave, naj jo berž odločimo; — kar je nagnjitega, Dober nauk tištim * vsako novo reč radi zametujejo naj odrežemo in na gnoj veržemo y V se Ko je v zadnji polovici 16. stoletja krompir iz Ame živino zdrave kosce pa za obernemo, kar bi zanemarjeno gotovo v zgubo šio. porabimo, da tako v prid y y Vstregel nam bode, kdor nam piše, če je tudi v nje-govem kraji ta bolezen, da zvemo: ali je repna bolezen še le na malo krajev stisnjena ali pa že bolj razširjena. rike přisel na Anglezko Skocii semena in ga vsadil na pognal zeliše, je mislil si je kupil nek bogat grajšak v Gospodarske skušnje. (Kro ta dobrot lj t v h) Fran svoj vert. Ko je krompir da to je toliko hvaljeni krompir za jesti. Grajšak povabi tedaj vse svoje znance iz cele okolice, da bi pokusili novo jed. Veliko pojedino je napravil in na sredo mize je postavil kuhani krompirjevec. Al kako so zamerdali povabljeni gosti, ko so pokusili ono zeliše! Le en glas je bil, da to ni jéd za ljudi, in naj se gré solit, kdor hvali slabo travo. Grajšak vès togoten pošlje cozki časnik „La Science pour tours" piše živi vec keberckov, zlasti iz , da v nogradih po vertnarja in mu ukaže, pri tej priči izruvati vès novi ste tistih, kterim se otio- sad. Ko vertnar ruje zeliše, najde v zemlji krompir. Mo- rhinhus pravi, kteri ponoći tertam očeša odšipujejo se potem v zemljo za pavec globoko drejši kot gospodar njegov ne zaverže podzemljic, ampak ekušnjah ni zoper ta mei zarijejo. Po dosedanjih jih kuhati dá. Zdaj se le so spoznali dobroto krompirja, so kr o t ki so pridne nobene druge pomoci razun ga spet sadili in ne več opustili. lovi te škodlj uske nogradov; krota z jezikom y kteri zvečer in ponoći po zemlji lazij recjo Tako gré pri nas, pa tudi drugod, z marsiktero novo , naj je sad ali mašina ali kaj druzega. V nerodnih Ron g et je ubil kroto, ki je eno uro omenjene merčese rokah se skazi marsikaj, in berž se zaverže potem cela lovila in je najdel v njenem želodcu 30 takih keberckov. dobra stvar! 370 Kako dolgo je terpelo, preden so se pri nas ljudje krompirja poprijeli; z brici so jih gosposke mogle siliti so ga sadili. Na Rusovskern so pa kmetje od krompirja ? v se nič zdaj kraji, nočejo slišati, ker pravijo y da kjer da krompir člověka naredi neumnega! Pogled kmetiistvu in obertnijstvu v našem cesarstvu. Ta korenika je obče blago indo-evropejskih j e z i k o v * in sicer 1. sansk. (vedsk. narečje): meth, mith, caedere, schlagen. dere. i 2. gotiški maitan. cae 2 3. keltski: matar, metar, concidere, secare y iz ktere v novih keltskih narečjih, kakor ste galščina in irs čina : culter meithle y messores znjeci y noz scindens, secans 3 y scindentes, meadag, 4. škandinavski: mai- y abschneiden. 5. staro-visoko-nemški: meizzan concidere, secare, latinski: meto (messui), abhauen, maitsan, Iz popisovanj (statističnih tabel), ki jih je vlada ravno scindere, zato: Stein-mez =z Stein-mets, Mez-ger dala na svetio, pozvédamo, da lansko leto je štelo naše Metsger, mezzeln cesarstvo po vseh svojih deželah 6 milijonov in 981,960 metseln itd. 6. slovanski in sicer češki: mejtiti, interluccare, meiť, miť, silva caedua. kmetovavco v y i milijon in 17,468 kup co v (tergovcov), obertnikov in rokodelcov 2 m a r j e v (havzirarjev) , (931,863 možkih, 1 milijon in 105,259 pa ženskih), 2 mi rusk, mjetiti v pervotnem pomenu: durch Einschnitte be zeichnen, mjetka, signatura, Zeichen, po pravém: Ein milijona in 37,258 poslov schnitt,4) slov.: m etiti == posekati, mátoh, meta» y 38,649 pohisnih kra sekáč, der Holzhauer, matika, Haue, secans, scindens lijona in 798,456 delavcov (taberharjev) in sicer 1 mi- instrumentum. lijon in 557,469 možkih, 1 milijon in 240,987 pa ženskih. Mikavno je dalje zvediti: koliko dohodkov donašajo toraj V prestarem slovenskem jeziku starih Norencov so ma tit i, in Bopp ima prav. ako terdi, da govorili kmetijein hiše, koliko si prislužijo fabrike,'obert- cerkvenoslov. jať, jet* (li, je) se je izvirno glasil kot nije in rokodelstva, koliko vsi posli in de la v ci skupaj n a leto. Iz ravno omenjenih popisovanj zvémo a y da , kar še prikladi poterjujejo, postavimo, cerkvenoslov. KLrAl* (kûgdje, k'gdje) se v slovenščini glasi: kada, vse kmetijstvo v našem cesarstvu donaša na leto posest k'da y g7da, in tudi v besedi matika se je še ohranil nikom 249 milij. in 25,817 gold., hiše donašajo hišnim izvirni glasnik. gospodarjem 99 milijonov in 744,999 gold. y fa brik e, obertnije in rokodelstva pa 253 milijonov in 874,188 old., možki pôsli fpo 121 gold, na leto rajtani) v se Glasnik li, j e, je postal iz a i i sansk. A. e y zato stopalnice. Po pravici se praša: čemu in v kteri namen so bile te grozovite kamnate germade s tolikim trudom in s tolikimi stroški napravljene? Od nekdaj so učeni to pra-šanje pretresovali in prevdarjali, pa menda še nobeden nam ni pravega povedal. — Čudno pa se mi zdí, da so si učeni tudi s prašanjem glave belili, kako je bilo mogoče, toliko kamnje v toliko visočino spraviti, in da niso raji Herodotu verjeli, ki naravnost pripoveduje, da so imeli nekakošno mašino, ki so jo od verste na versto prestavljali in ž njo kamnje kviško vzdigovali. Se naš verli Vertovec jo je zašel, ker v ,,občni pevestnici" tako-le piše : „Hrib iz zemlje so napeljevali in nanašali poleg piramide zmirej više, da so po njem kamnje na piramido pomikali ; potem so pa od zgorej doli piramido z dražim marmeljem oblačili in proti zemljeni grič nizali in raznašali, dokler ni bilo vse dokončano." Ne, ne, hriba in zemlje si niso nanosili, ampak mašine so imeli, kakor Herodot pripoveduje, in brez mašin bi ne bili tolikih stavb nikakor doveršili. Ker mi tedaj ni kazalo, v veliki vročini do piramid jahati, se prepeljemo, ko smo bili zgorej omenjeno napravo, v kteri se piščeta brez kokelj valé, dobro ogledali, spet čez reko v staro Káhiro nazaj. Med mesticom Džize in staro Káhiro pa je v reki precej dolg in dobro obdelan otok, ki mu „Rode" pravijo. Tudi ta prijetni otok sera hotel še ogledati, ne ravno zavolj drevja in mnogoverstnih cvetlic, ki se že od deleč vidijo, ampak zato, ker mi je znano bilo, da na tem otoku je neka druga koristna naprava, ki sem jo želei viditi. Se enkrat stopimo tedaj v coin, in se prepeljemo na lepi otok. Omenjena naprava pa je Nilom er, to je, neka m era, po kteri narašanje in vpadanje reke in najvikši stan Nilovega razliva merijo, da zvedó, kdaj je čas překope, grape in vodotoke odpreti, da vsa rodovitna zemlja pod vodo pride. — V starodavnih časih je bilo več takih Nilomerov, kakor v Sienah , v mestu Me m fis-u in drugod ; dan današnji pa je menda le še en sara na otoku Rode, pa tudi ta je iz novejših časov, ker ga je dal nek saracensk kalif napraviti. Na južnem koncu otoka stoji namreč neko čveterovogljato, širokému stolpu podobno po-slopje, in v tem stolpu je tudi čveterovogljat, z belim mar-morjem převlečen, in kolikor Nilova struga globok vodnjak, ki je po nekem širokém predoru z reko v zvezi. Sred vodnjaka stoji dolg osmirovogljat steber iz belkasto-sinjega marmorja, v kterega je raera vrisana po nekih stopnjah, ki jim „drau pravijo. Ko sred mesca junija reka strugo na-polni in se začne po ravnini razli vati, se ogleduje skerbno narašanje vode, in od 1. julija daje vlada v veliki Kahiri vsak dan javno oklicovati, za koliko se je voda narastla ali padla. Ko se reka za 16 drov ali komolcov naraste, se veseli in raja včs Egipt. Sedaj se napravi čez to vlađna listina, da se po nji davki razmerijo, in da najeraniki vladnih v najem danih zemljišč tretji del najemščine naprej plačajo. Ce pa voda te visokosti ne doseže, je vse žalostno in pobito, in slabe letine in draginje se je bati. Od tod se vernemo zadovoljni pa drugi poti v veliko Káhiro nazaj, kamor srao dospěli kmali po poldne. (Dalje sledi.) Prošnja za Valvazorja. Zdaj je nastopil čas, spominike staviti tudi pri nas; pripravlja jo ga za grofa Radeckega, sklepajo za Vodnika, namenjajo za dr. Knobleharja; za barona Vega je domoljub sprožii besedo, pa se še ni přijela; za barona Valvazorja so ga krajnski stanovi postavili v Medii pri katoliški grajšinski kapelici, pa je pozabíjen, kot je kapelica opušena. Verh tega pa sta dva učena moža vergla nad Valvazorja kamen, daje bil protestant. Kdor po- 374 misli, da so ga pokopali v katoliški kapelici, ko je prote- Ko se en cas peljeta, je začelo hudo germeti. Kacja kra stantstvo že davno iztirano bilo iz dežele; kdor pregleda, ljica pa niKresnika terpela, ceravno se mu je zmirom kako je on pisal o katoliških rečeh, znamenito o svet- prilizovala. Posije tedaj kaco, ktera je kakor orel imela nikih na Kranjskem češenih; Valvazorja ni v stanu dolžiti silne peroti. Naglo z megel zletí na njega m ga hoče protestantstva. Vendar dobro bi bilo, da bi se dobilo, zaklati. Al Trot je s svojo zlato sekiro ji glavo odsekal. posebno spričevanje zastranValvazorjeve vere, Kaca z repom v oblake mahne, in z oblakov se izlije ne- in tisto se mi zdi, da bi se najhitreje dobilo iz smertnih izmerna ploha na zemljo, tako da sta se Kresnik in bukev tište fare, kjer je umerl, ali kjer je bil zakopan. Trot skoro potopila. Al zelenki so z bistrimi nogami dir- Umerl pa je Valvazvor leta 1693 mesca septembra, jali kot blisk in so resili svojega gospodarja iz povodnji. kterega dne va se ne vé, v Kerskem mestu, m po kopan je bil v Medii (Gallenegg), kjer je pokopališe za Valvazorjevo rodovino z masnim ustanovilom. Pervi kraj je v Les k o v š k i far i na Dolenskem , drugi zdaj v Koiovraški, popřej pa v Moravski fari na Gorenskem. Prosimo, naj bi se iskalo v smertnih bukvah v tistih farah, in naznanilo, kaj je zapisanega o Val-vazorjevi smerti in njegovem pokopu. To ni za samo prazno vednost, ne samo za čast kranjske zemlje, ali za slavo verlega moža; saj je tudi za hvalo kat o ličan o v na Kranjskem, da so imeli toliko učenega moža v svoji sredi. Potegniti se moramo za svoje! ť 4 i í Hicinger. 4. % Enkrat je babilonska kačja kraljica poslala krivega Kresnika. Bil je vražji copernik. Kraljica mu reče: Dam ti pol kraljestva in še svojo zlato krono, če mi zakolješ Kresnika. Copernik zletí skoz luft do Vurberga, al Kres-nikov pès hitro zavoha sovražnika. Kresnik pogleda skoz okno in iz Drave se kadi černa megla, iz megle pa gleda černi bik. Kresnik se tudi v bika spremeni, in mu gre v luft naproti. Z moćnim čelom ruči v černega bika, kteri premagan se v Dravo prekopicne. Po tem je začelo dežiti, krnetice so roke skoz okno deržale, in kapala je sama zlata pšenica na zemljo. 5. Slovenske narodne pripovedke O Kresniku. i. v Ze ne pravice, ne svetlobe, ne svobodě", se angležki časnik poteguje Po 8vecanem predgovoru so igrali pervo in tretje 3?Times" na vso moč za Montalembert-a djanje opere „Ernani"; po igri je bil ples v Zofinski dvo- sila ojstro zoper francozke oblastnije govori, kterim m rani y kterega sta tudi presvitla Gosta s svojo nazocnostjo kakor Times" pravi bo nazadnje V se počastila. 16. nov. je bila pa igra v ceskem jeziku. Sto nevarno y in stoteri klic „Slava!" in „Ať žiji!" je, kakor „Praž. Nov. a ce bi da pod clovek od „spremenljivega vremena" govoril, ces, takimi besedami je skrita misel, da so visoki francozki pisejo donel ob Nju prihodu. Igrana je bila Kolar je va oblastniki le od danes do jutri itd. Francozi mislijo, da po-poslavljeua igra: „Vysloužilci" (invalidi), ktero so končali rotna sodba ga bo krivega spoznala, pa ne morejo misliti s cesarsko pesmijo. Na to je sledil Kl i cp ero v vesel da bi visoko spoštovani grof ali v ječo ali v pregnanstvo 9 ,,Divotvorný klobouk." Ves čas y kar ga je Cesarju ostajalo y šel, ampak so terdnega prepričanja y da ga bo cesar pomi so obiskovali šole, bolnišnice in druge očitne naprave; v lostil. 4. t. m. se bo začela imenitiia sodba. ceski visji realki so sami govorili po česko z učitelji in učenci. Obiskovali so tudi mnoge fabrike in obertnijstva. Pred odhodom iz Prage so darovali ubogim 1500 samih novih krajcarjih. Iz mesta H v sila prodati a vre so pripeljali pred nekimi dnevi lanikov (arenkov) v Pariz, kjer jih pa niso mogli Nazaj 80 jih mogli peljati, in zavoljo tega so bili tako po ceni, da se jih je dobilo za 18 krajc. toliko 9 da Iz Moravskega. V Prosnicah je kupil perve dni jih je mož komaj Iz Angležke tega mesca nekdo kravo od kmetice za 4 nove kraj car je! Dal ji je namreč v pavoli in papirji zavite svitle nove kraj- Francozi carje; ženica je mislila, da so cekini in je sleparijo še francozk » ti mogel. Vez prijaznosti med Ang V « ali da bolj prav rečemo med » 1 e ž k m in do se vsaki dan bolj rahljá. Iz vseh do le spoznala, ko je bila krava iz hleva. sedanjih političnih hlimb se ne dá nič druže posnéti 9 Iz Oeneskega. Mestna gosposka v Benetkah je kakor da si dala postavo, da bo plačal vsak, kteri se brani, kufreni prijatlici biti boda in despocija ne morete serene dnar po postavni veljavnosti jemati, 1 do 100 fl. kazni. Iz Ogerskega. Iz Pusta-Vacsi (sred Ogerskega) se Iz Turške^a. Turška vlada se je v zadevah cer no g o r s k turške meje osnov francozk in k di-za pisejo 7. dan t. m. žalostné novice zastran letosnje pre- plomacije udala in je tisto mejo za pravo spoznala. zgodnje zime, da namreč ondašnji kmetovavci še veliko ktero so, zoper voljo avstrijanske vlade, govorili francozki, in pruskiv poročnik. Ruski poročnik je še poskusil Cerni gori tudi luko pri mestu veliko ozim ine niso vsejali, in ker je sneg in mraz za ruski y angležki 3 mesce prezgodaj paso živini zaperl, zugajo gospodarjem poslednj zavolj pomanjkanja klaje v teh krajih hude nadloge; več Sp gospodarjev je tištim, ki vzamejo en del njih uro rejo, tretji rep obljubilo tretji del goved za darilo y to je y ica pridobiti; al ostali poročniki niso dovolili v to. Nazadnje so se še v tem zedinili. da se bo evropejska komi-vsaki sija prihod njo po m lad še enkrat v Cerni gori zbrala živině na Iz Serbije. Iz Be lega grada naznanja „Svetovid" in ondi nove mejnike postavila. Iz ízhodne Azije. Iz Košink Francozje so jo od 2. t. m., da je zakon o serbski skupscini gotov, in da sedaj tudi s to deželo natvezli, in sicer, kakor pravijo, je bil pred nekoliko dnevi svetlemu knezu na odobrenje samo zavoljo tega, ker si Francozi že veliko let zastonj predložen; on ga je z nekimi opazkami starašinstvu po- prizadevajo, s to deželo v kako zvezo priti, zlasti pa za i • 1 1 • • * 1 i v • ti • m __ _ ^ . ~ ... « ■ t « • • v • vrátil, ki je one opazke v poterjenje poslalo. brez odloga usvojilo 9 in ga knezu volj tega, ker francozke vojne ladije dosedaj ondi nic niso Iz papezevih dezel. Rimska vlada je v letu 1849 tako kruto preganjani opravile in ker so bili francozki misijonarji v tej dezeli Tudi panj sk lad se je iz 8klenila, skozi 15 let vsako leto 20,000 gold, kot dařilo razdeliti tištim kmetom, ki vsadijo določeno število F drevés. Izperva se je le malo kmetov poprijelo te za- ravno teh uzrokov s Francozi zedinila raneozi in S panj o li v te kraj Odrinili so tedaj pa osoda jim ni mila Obnebje jim je nevarno. Sonce je vroce, da jim ni y sadbě gold., ki so bili v vsem skupaj za dařila določeni, je zdaj komarjev in druzih merčesov jim grení sedaj pa so ze vec let tako pridni, da od 300,000 prestajati; na terdi zemlji morajo ležati, in temà mravelj, rljenje bolj, kakor y v . y gold. itd. le se malo tega dnarja v kasi; za 100 zasajenih borovcov sovražni prebivavci, kteri dobro vejo, da jih bo njih obnebje přejme vsak, kdor jih zasadí, 40 gold., za 100 hrastov 30 bolj rešilo sovražnikov kakor pa vojska, gold., za 100 mecesnov ali oljk 20 Iz Neniškega. Iz Berlina. 12. novembra so bile perve volitve za deržavni zbor. Vseh volivcov v pruskem kraljestvu je tri milij one; polovica njih je prišlo volit. To je lepo pričevanje, da je ljudém mar za deržavljanske reči 9 , ktere zadevajo nazadnje vsakega podložnika. Volitev možé poštenega ustavnega na- Za Vodnikov spominek smo přejeli še: od gosp. Antona Wolf-a župnika.......1 fl. kr yy yy F. S 1 yy v je padla večidel na předka, ki so tako deleč od starokopitnežev kakor od nespametnih prekucnežev. Ti bojo 23. tega mesca volili poslance za deržavni zbor. Iz Francozkega. V Parizu sedaj vse govori le od tega, kako bo sodba iztekla čez grofa Montalembert-a tedaj skupaj . 1145 fl. 35 kr in pa 10 frankov v zlatu Pogovori vredništva. Gosp. BI. H. v St. M. : Le mi poslite rokopis svoj v pregled. y Odgovorni vrednik: Dr JdUeZ Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznifc.