Književni glasnik.
Slovenske knjige.
Duhovno pastirstvo. Slovenskim bogo-slovcem in mašnikom spisal Anton Zupančič, profesor pastirstva. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani, 1894. 8". Str. 932. Cena 3 gld. 80 kr.
Ilustrovani narodni koledar za navadno leto 1895. Leto VIL Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celji. Str. 155. Cena elegantno vezanemu 1 gld., broširanemu 70 kr. — Koledar ima HČne slike.
I\er smo zastran obljubljenih spisov hoteli biti mož beseda, delal nam je prostor take zadrege, da nismo mogli na dostojnejšem mestu oceniti prvega našega koncerta dobe 1894—95. Po večini je bil ta izborni, umno prirejeni in bogato osnovani koncert podoben svojim prednikom, vendar je kazalo nekaj komadov v „vspo-redu", da se razširja obzorje in delokrog „Glasbene Matice". Orkester je podal Dvofakove „Slovanske plese", g. K. Hoffmeister je sviral na klavir teže umevno Lizstovo „Ogersko rapsodijo"  in Smetanin „Furiant", pevski zbor pa
Z/animivo je, kako različne so želje in misli naših naročnikov zastran lista. Da jih spoznajo naši bralci, sestavili smo jih tukaj v nekak red.
Večina pisem in ustnih naroČil nam svetuje, naj goji naš list najbolj leposlovje. Pravijo, da je list za zabavo in da se z lepimi povestmi zabavajo najbolj. Za znanstvo so knjige in strokovni listi. Ko primemo po težkem delu list v roke, želimo si veselja, počitka, razvedrila. Ti znanci naši žele še več zabavnega berila, kakor ga je v listu sedaj.
Drugim — manjšini — ni leposlovje po volji. Pravijo, da se s tem le čas in prostor trati. Bolj ali manj ostro nam to pripovedujejo in naznanjajo. — Res, veda bi nam ne škodila, a ti naši znanci ne pomislijo, da ni vsak Človek ustvarjen za učenjaka. Delati za znanstvo — to bi bilo tudi nam všeč, nikakor pa ne veČini naročnikov.
Posebej se nam je večkrat priporočalo, naj opisujemo Slovencem nove iznajdbe, stroje, kako ljudje delajo in napredujejo po svetu, da tudi mi za njimi ne zaostanemo. „— bilo bi za nas pač bolje, da bi imeli dobro organizo-vano veletrštvo, mnogo akcijskih družb, kjer bi
Nevesta Kristusova ali poduČna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device, poslovenil B. Bartol, župnik. Šesti natis. V Ljubljani 1. 1894. Založila Katoliška Bukvama. Natisnila Katol. Tisk. 120. Str. 598. Cena v usnji gld. 1/24., z zlato  obrezo  gld. 1-70.
Ura moliti in Častiti Jezusa v vednem če-ščenju presvet. Rešnjega Telesa. Sestavljena z nekaterimi molitvami itd. V Ljubljani. Založila Katol. Bukv. 1894. 24°. Str. 64. Vez. 20 kr., nevez. 1 2 kr.
je pokazal svojo odlično moč v Brucknerjevi „Ave Maria", katero je občinstvo sprejelo z največjo pohvalo. Celo z Wagnerjem je nastopil naš ženski zbor in podal odlomek iz „Blodečega Holandca" : „Zbor predic, scena in balada." Izvajanje se je obneslo jako dobro; obe umetnici, Leščinska in gospa Peršlova, sta peli čuteče in očarjali poslušalce. Ce omenjamo mojstersko igranje g. K. Jeraja in lahkotno pa trdno vodstvo vodje g. M. Hubada, označili smo ob kratkem uspehe tega koncerta, zaradi katerega smemo vsem sotrudnikom odkritosrčno častitati.
denar ostal doma; bolje bi bilo, da bi naš kmet svojo stvar dobro umel in ne delaFvedno tako, ,kakor so oče delali', — to bi bilo bolje in bi nam več pomagalo, kakor vse zaljubljene pesmi, vsi Prešerni in Jurčiči. To je za take ljudi, ki so vsega siti; če pa se Vam maje hiša, ne bo-dete gledali na to, ali so pobeljene stene, temveč, ali je trden temelj." Tako nam piše domoljuben znanec,  ne-duhovnik.
Nekateri hvalijo naše pesniške proizvode; drugi pravijo, da „nimajo ničesar citati", kadar je v listu mnogo pesniškega blaga.
Ne malo jih je, ki se hudujejo, zakaj smo toliko pisali o Loki; drugi pravijo: prav je, da se piše o domačih krajih natančno in temeljito.
Nekateri bi imeli radi v vsaki številki posebno podobo za prilogo; drugi pravijo, da je sedanjih slik preveč. Nekaterniki trde, da je list predrag, drugi mislijo, da je cenejši, kakor so bili dosedanji ilustrovani listi.  In tako dalje . . .
Kakor je razvidno, imamo dovolj snovi za premišljevanje. Toliko mislij imamo, pa se vendar vsi med seboj ljubimo. Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
Koncert »Glasbene Matice44 dne 12. listopada 1.1.
Kakšen si žele naši prijatelji „Dom in Svet44 L 1895.