NAS ČASOPIS Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLI, 419. številka 29. september 2014 fft ш I Eva Boto • Zlatko • Aleksandra Vovk Junior Eurosong Show • Plesna šola Urška Vrhnika Pihalni orkester Vrhnika • Majči VSTOPNINE NI! OID TIMER МКШШНС /Т\,»?5д| __ MKttSMAHCis*. , .___ j 8 NAŠ ČASOPIS Občina f*^ Vrhnika 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika V avgustu, septembru in oktobru so okrogle obletnice praznovali člani Združenja za vrednote NOB Vrhnika: Minka Grom, Vrhnika, 1922 Matej Trček, Vrhnika, 1921 Marija Lovrin, 1917 Marija Brus, Vrhnika, 1921 Franc Malneršič, Vrhnika, 1920 Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, želimo jim zdravja in dobrega počutja. Čestitke veljajo tudi vsem, ki so v tem času praznovali rojstni dan. Kaj napovedujemo: 15. 10.- Literarni večer pisatelja in partizana Karla Grabeljška v prostorih Cankarjeve knjižnice (gost večera pisatelj Ivan Si-vec) 1.11. - Žalna slovesnost na Drči November - Martinovanje (glede na udeležbo) December - Obisk naših članov v Domu upokojencev Vrhnika, prvoborcev in vseh članov, starejših od 80 let, ter članov združenja Log - Dragomer December - Prednovoletno srečanje v Gostilni Turšič Uradne ure pisarne združenja: sreda od 16. do 18. ure Telefonski številki pisarne: - 01 755 20 01 - 030 696 818 - izven uradnih ur - E-pošta: zbnob.vrhnika@gmail.com Ogledali ladjo Triglav Na osrednji proslavi priključitve Primorske k Slovenji si je bilo mogoče ogledati tudi vojaško ladjo Triglav. Glede na veliko zanimanje smo Vrhničani imeli srečo ter si ladjo ogledali že pred svečano prireditvijo. Fotografija pa prikazuje ladjo Triglav, ki je bila zasidrana na carinskem pomolu. Simon Seljak Primorska praznovala V Izoli je v soboto, 13. septembra, potekala osrednja proslava ob prazniku vrnitve Primorske matični domovini pod geslom Skupaj v novo življenje. Na proslavi je bilo več kot sedem tisoč ljudi, med njimi tudi vidni gostje: predsednik države Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez, nekdanji predsednik Milan Kučan ter več ministrov, poslancev in županov primorskih občin. Bogat kulturni program je oblikovalo okoli štiristo nastopajočih iz Slovenje in zamejstva. Tako so med drugim nastopili Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, pevec in igralec Iztok Mlakar, pevka Tinkara Kovač, pevec Rudi Bučar, mladi folkloristi in številni drugi. Slavnostni govornik je bil častni predsednik ZZB za vrednote NOB Janez Stanovnik, ki je orisal zgodovino boja Primorcev in vseh Slovencev za svobodo. S priključitvijo Primorske pred 67 leti pa da smo dosegli stoletni cilj slovenstva. Posebej je opozoril na 16. september 1943, ko je vrhovni plenum NOB osvobodilne fronte sprejel zgodovinski razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Slovenji. Proslave v Izoli se je udeležilo tudi veliko Vrhničanov, med njimi tudi člani vrhniškega združenja ZZB NOB, kar prikazuje tudi skupinska fotografija. Simon Seljak __il ,r ь ■ ■::v ' - - i Srečanje članov turističnega društva Podelili priznanja blagajana Turistično društvo Blagajana Vrhnika je v soboto, 6. septembra, v Starem malnu pripravilo tradicionalno srečanje svojih članov. Prireditev se je začela ob 14. uri popoldan z veselim kulturnim programom in podelitvijo priznanj blagajana. Letos so se vrhniški turisti odločili, da bodo priznanja podelili za najlepše urejeno zunanjost in okolico hiš, najlepših kotičkov, lepih javnih zgradb in za najlepše urejeno krajevno skupnost. Nekoliko slabo vreme je vplivalo, da je bila udeležba nekoliko manjša kot prejšnja leta. Vendar je celotna prireditev uspela v zadovoljstvo vseh prisotnih članov društva in dobitnikov priznanj. V kulturnem programu je nastopil Trio Jože, Milko in Lili iz Dragomerja, ki so zapeli nekaj zanimivih ljudskih pesmi. Mlada fanta Jurij in Jošt Cankar iz Podlipe pa sta poskrbela za smeh s skečem Skodelica kave ter zaigrala nekaj domačih viž na harmoniki in trobenti. Prva je zbrane nagovorila predsednica društva Mirjam Suhadolnik, nato pa še župan Občine Vrhnika Stojan Jakin. Med drugim je poudaril, da je zelo zadovoljen in vesel, da Vrhnika postaja vedno lepša in lepša. To je zasluga tudi TD Blagajana, ki vsako leto podeli priznanja za lepe hiše, lepe okolice, lepa naselja in lepo urejene krajevne skupnosti. Ob tem je treba poudariti, da je Turistično društvo Blagajana eno najstarejših društev na Vrhniki. Prvotni namen društva je bil skrbeti za urejenost kraja, saj se je imenovalo Olepševalno društvo Vrhnika. Tako kot so se trudili takrat, se društvo trudi tudi sedaj. Še posebno delovna je komisija za lepše okolje, ki je bila tudi letos veliko na terenu. Pregledali so veliko objektov v Občini Vrhnika ter se odločili za zaslužena priznanja, ki sta jih na prireditvi podelila župan Vrhnike in predsednica društva. Nagrade oziroma priznanja blagajana za najlepše urejene hiše z okolico so prejeli: Marija in Franc Jeraj, Sinja Gorica 16a, Ma- rija in Jože Jereb, Sinja Gorica 8, Mihaela in Matjaž Mrzlikar, Drenov Grič 147, Slavica in Minka Svetičič, Bevke 20, Marta in Samo Mihelin, Poštna ulica 6, Silvestra in Jože Ivanc, Strmica 3, Marija in Simona Gutnik, Tržaška cesta 51, Francka Zorc in Zala Logar, Prečna pot 4, Ana in Aleksander Jurjevčič, Opekarska 22, Marija in Neno Balaban, Raskovec 29, Ervin in Vanda Jereb, Stara Vrhnika 14 a in družina Merlak, Bevke 180 b. Priznanje za najlepše urejen javni objekt so prejeli: gasilski dom Drenov Grič, gasilski dom Verd, obnovljen objekt stari gasilski dom Bevke in Siliko Vrhnika. Priznanje za najlepše urejen kotiček so prejeli: družina Koderman Patačko, Velika Ligojna 2a, Športni park Blatna Brezovica - Krajevna skupnost Blatna Brezovica, Kotiček - Marija Malavašič, Prezid 8, otroško igrišče Lošca - KS Center, družina Huber -Fridrich, Opekarska 34, Robi Ličen, Idr ijska cesta 3 in otroško igrišče Stara Vrhnika. Priznanje za najlepšo krajevno skupnost v Občini Vrhnika pa si je zaslužila Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje. Letos sta praktične nagrade prispevala in obenem bila sponzorja prireditve podjetja Unichem in podjetje Gut & Pet, d. o. o., oba iz Sinje Gorice. Unichem je poklonil viso-kokakovostno tekoče gnojilo, obogateno z vitamini in izvlečki morskih alg za gnojenje vseh vrst rastlin in polletno naročnino na revijo Gaia. Podjetje Gut & Pet, d. o. o., pa je dobitnike nagradilo z gnojilom bio guano, ki vsebuje iztrebke netopirjev. Vsi obiskovalci prireditve pa so bili deležni brezplačne vrhniške obare, žgancev in slastnih palačink, za kar je poskrbel Stane Rejc s svojo ekipo. Nekoliko cenejšo pijačo so ponudili sedanji najemniki koče v Starem malnu, Razvojna zadruga E-TRI. Simon Seljak Desus in Karl Erjavec V sredo, 17. septembra, je v gasilskem domu Dragomer potekala promocija oziroma volilna kampanija stranke Desus obbarjanskih občin.Organizatorji so bili občinski odbori Desusa Vrhnika, Borovnica, Loga - Dragomerja in Brezovice. Več kot sto udeležencev, predvsem pripadnikov stranke, je pozdravilo predsednika Karla Erjavca in pred časom izvoljenega poslanca v DZ za to območje, Primoža Hainca. Oba sta zbrane nagovorila ter predstavila volilni program stranke.Še poseben aplavz pa je prejel Karl Erjavec, saj je zbranim obljubil regres in ponovno usklajevanje pokojnin. Spregovorili so tudi predsedniki občinskih odborov Desus, ki so zbrane povabili na volitve 5.oktobra. Prav udeležba bo pomembna za čim boljše volilne rezultate na lokalni ravni, s tem pa možnost večj poslancev v občinske svete. Zborovanje je popestril kulturni program domačega Tria Jesenovec. Simon Seljak Spoštovani občanke in občani občine Vrhnika! У svojem imenu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izkazali zaupanje na volitvah v Državni zbor julja 2014. Nataša Frank, kandidatka SDS za Državni zbor 2014 Vabilo Klub seniorjev SDS Vrhnika vas vljudno vabi na pogovorni večer V sredo, 1.10.2014 ob 19:00 uri v prostorih stranke, Cankarjev trg 4 na Vrhniki. Tema pogovornega večera bo Afera Depala vas in bo potekala z akterji: Andrejem Podbregar, Simonom Krejan in Darkom Njavro. Ogledali si bomo dokumentarec J. Možine "Urok Depale vasi". Veseli bomo vašega obiska. Občinski odbor SDS Vrhnika 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Dragi otroci, mladina, krajanke in krajani Verda! Nemalokrat slišite zvoke siren, hitenje gasilskih, reševalnih in policijskih vozil. Modre luči in sirena pomenijo, da se je nekaj zgodilo in nekdo potrebuje pomoč. Tudi gasilci PGD Verd smo del te zgodbe. Vsakomur nesebično priskočimo na pomoč. V naše vrste vabimo otroke, stare od sedem let naprej. Vsekakor dobrodošli tudi odrasli. Uvodni sestanek bo v petek, 10. 10. 2014, od 17.00 do 18.00 ali v soboto, 11. 10. 2012, od 10.00 do 11.00. Otroci naj bodo v spremstvu svojih staršev. Na prvem srečanju se bomo dogovorili za čas srečevanja ob petkih, predstavili bomo naše delo in vam razkazali gasilsko opremo. Letos je naš namen skozi redna srečanja mlade seznaniti s številkama 112 in 113 ter jih vzgajati v duhu humanitarnosti. Dobrodošli torej na sestanku in z gasilskim pozdravom: Na pomoč. Franjo Čretnik, mentor mladine za PGD Verd Mladina PGD Bevke na taboru gasilske mladine v Savudriji Za vsemi mladimi gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Bevke je bilo zelo naporno leto. Iz različnih tekmovanj smo se v domače društvo vračali z različnimi uspehi. Seveda je bilo v vsak uspeh vložiti veliko truda, energije in pokazati kar nekaj dobre volje. Smeh in veselje pa sta pred gasilskim domom odmevala tudi v ponedeljek 14. 7. 2014, ko se je enaindvajset mladih gasilk in gasilcev skupaj z njihovimi mentorji podalo proti Savudriji. Fanta- torkih ob 19. uri. Vsak torek je namenjen obravnavanju določene teme, praktični vaji, prvi pomoči in pospravljanju gasilskih prostorov, opreme ... V torek 30. 9. 2014 ob 19. uri, ste vabljeni, da se nam pridružite prav vsi, ki želite izvedeti kako je potekala humanitarna akcija v mesecu maju, ko so se zbirala sredstva za poplavljena območja v BiH in na Hrvaškem. Predavanje bo vodil poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek. stičen teden pod vročim soncem in valujočim morjem smo preživeli ob spoznavanju različnih gasilskih veščin, popoldanskih delavnicah in tematskih večerih, skupaj z mladimi iz PGD Rovte, Zaplana, Borovnica in Medvedje Brdo. Spletli smo nova prijateljstva, se naučili pospravljati in skrbeti za svoje šotore, pridobili nova znanja, se naučili peti himno letošnjega tabora in si nabrali novih moči za novo šolsko leto. Mladi iz Prostovoljnega gasilskega društva Bevke tako prav nič ne počivamo, saj smo v petek 12. 9. že pričeli z rednimi gasilskimi vajami, kjer bomo vse do sredine oktobra pogumno trenirali za tekmovanje gasilski kviz. Tako kakor mladina pa ne počiva tudi naša operativa. Redno se dobivamo na delovnih V mesecu požarne varnosti pa bo svoja vrata ponovno odprlo naše društvo. 18.10. 2014 bo v našem društvu potekal 2. Dan odprtih vrat PGD Bevke ali kako ravnati ob stiku z nevarnimi snovmi. Vse od 15. ure se nam lahko pridružite na različnih zanimivih delavnicah tako za mladino kakor starejše. Ob 17. uri pa bomo skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Verd izvedli tudi meddruštveno vajo-stik z nevarnimi snovmi. Vsi , ki želite spoznati naše delo ste prav lepo vabljeni da se nam pridružite pri naših raznolikih aktivnostih. Nika Dolinar, mentorica mladine v PGD Bevke V SOBOTO, 18. 10. 2014 OB 15. URI PRED GASILSKIM DOMOM BEVKE KER ME ZANIMA: S OPREMA GASILCEV IN ROKOVANJE Z NJO, S VSTOP V PROSTOR, KJER SE JE RAZLILA NEVARNA SNOV, S NAČIN NUDENJA PRVE POMOČI OB RAZLITJU JEDKE SNOVI, S KAKO SE NAJMLAJŠI GASILCI IGRAJO IGRO: »GASILEC NE JEZI SE« MEDDRUŠTVENA OPERATIVNA VAJA S PGD VERD, OB RAZLITJU NEVARNE SNOVI. Gasilska mentori jada Nekaj izkušenj, učenja, izobraževanja in močna želja po deljenju vsega tega z drugimi mentorji gasilske mladine iz vse Slovenje me je pripeljala do izvedbe Gasilske mentorijade 2014. Vikend paket aktivnega učenja, ki je potekal od 5.-9. septembra je med seboj povezal mlade mentorje gasilske mladine iz Prostovoljnih gasilskih društev Blanca, Dragomer, Lahovče, Nove Gorice, Šempeter, Pod-blica, Iške Loke in Bevke. Pester urnik nam je zagotavljal raznolike aktivnosti, nove metode dela z mladimi na različne teme, igre, izvedba da po prijavi, ko so prejeli urnik usposabljanja niti približno niso vedeli kako bo vse skupaj potekalo in kaj naj pri- praktičnih vaj za mladino, evalvacijo lastnega dela, argumentiranje naših stališč in predavanje predsednika mladinske komisije Uroša Leskovarja. Tekom vikenda smo se znašli tudi v različnih realnih vlogah, nalogah, vprašanjih in dilemah s katerimi se mentorji srečujemo vsakodnevno pri organizaciji tekmovanj, urjenju mladine za različna tekmovanja in izvajanju gasilskih krožkov. Vse to nam je z lastno aktivnostjo vsakega udeleženca, skupinskim ter skupnim delom uspelo odlično realizirati. Kar nekaj udeležencev je dejalo, čakujejo od Gasilske mentori-jade 2014. Po koncu vikenda pa so bili prav vsi navdušeni in pozitivno presenečeni. Ena izmed udeleženk je ob končni evalvaciji zapisala: »Skupaj smo dokazali, da starost ni ovira, če imaš željo in voljo lahko dosežeš svoje sanje.« Vsekakor se z ugotovitvijo udeleženke tudi strinjam, saj je delo s tako mlado ekipo, katero smo skupaj sestavljali, eno samo veliko veselje, hkrati pa tudi dokaz, da se nam za mlade v gasilski organizaciji ni potrebno bati. Vsi predsedujoči in poveljujoči pa se morajo zavedati le dejstva, da nam morajo naše sanje in želje pomagati uresničiti. Mentorji se prevečkrat znajdemo na točki, ko smo polni zamisli, idej in motivacije pa ne vemo kako to izpeljati, ne da bi naleteli na negodovanje ostalih članov gasilske organizacije. Mentorji, ne pozabite da je potrebno pri svojem delu vztrajati, biti pogumen in včasih tudi drzen. Slej kot prej se vam bo vse skupaj pozitivno povrnilo. Saj veste ne delamo vse to le zaradi sebe in društva ampak zaradi zadovoljstva otrok-njihov nasmeh in sreča sta najpomembnejša. Vsi mentorji, ki se nam tokrat zaradi različnih razlogov niste pridružili na gasilski men-torijadi ste vsekakor vabljeni prihodnje leto. Po mnenju tokratnih udeležencev bi se moral takšnega usposabljanja udeležiti prav vsak mentor, saj le tako lahko prispevamo h kakovostnejšemu delu z mladimi. Mentorji, upajte si iti izven meja svojega društva, »malo leteti« po neznanem področju in na koncu pristati na realnih tleh z obilico novih izkušenj in znanj. Na snidenje v letu 2015. Organizatorka gasilske men-torijade in mentorica mladine v PGD Bevke, Nika Dolinar Nika Dolinar PGD Vrhnika vabi na DOBRODELNI KONCERT za nakup novega gasilskega vozila NEDELJA, 5.OKTOBER 2014, OB 17. URI, ŠPORTNA DVORANA OS ANTONA MARTINA SLOMŠKA NASTOPAJOČ»: PihnLni cirkr.r.tp г Vrh« i kn, Adi S m nI л г, Злгпп lin Ь c>, Mind I gedti, KsptflvtvricR Sin i л Сегп ptić -Ауп<7? . Sokatol О d ale п. Vokal л ■ fhup^Li О^огы, АпзлшЬс! Uva4n, Ал timber Jurćkih Zahle* ix Leg m Koc^fi Vnhmka Trgtvvtoa Darovnica,. Pixzcrlria Ir s-p-- : terljn F Гипи "ц о Vfrhnpkn. Gcitlln-1 Cnnh>rjnv Нгигп Hlrfmlh^ GaHilnn Kr^-ijcii Vrti 2 ejtI luti hMcwtorn in iH :■:[.]! m OS Anlonn Marlin* ftlamaka Vrhu Ihn Vrtin" ih' aaiHcl ir vnm ч з-гсл r;»hvnlJu|rnTDf Še o velikem ljubkem kosmatincu... Za risom in volkom je v razstavne prostore muzeja v Bistri prihlačal tudi kralj notranjskih gozdov - medved. Razstava o »Ani in Teddyju« je zadnja iz sklopa o velikih zvereh in bo radovednežem na ogled do decembra prihodnje leto. Serije občasnih razstav v bistrškem muzeju imajo lep namen »podati sliko o stanju, ogroženosti in naravovarstvenih ukrepih za posamezno vrsto divjadi.« Tovrstne pozornosti sta že bila deležna ris in volk, zdaj pa je prišel na vrsto še kralj slovenskih gozdov - rjavi medved. Kosmatinec, »strijc« in kar je še ljudskih poimenovanj zanj, je bil v Srednji Evropi v drugi polovici 19. stoletja praktično iztrebljen. Hudo ogroženo popula-cio pri nas se je na svojih kočevskih posestvih odločil zavarovati knez Karel Marija Aleksander Auersperg, njegovemu zgledu pa sta sledila še gospoda na Notranjskem Windischgrätz in Schönburg-Waldenburg. Kljub številnim peripetijam z lokalnim prebivalstvom, kjer so večinoma nastradali čebelnjaki, sadno drevje, pa tudi živina in kak lovec so kdaj hitro tekli za življenje, je medved ohranil status nedotakljivosti, kar je nedvomno rodilo ljudski rek »zaščiten kot kočevski medved«. Po prvi svetovni vojni je ta zaščita dobila zakonske okvire, dandanes pa je na 400 do 450 primerkov ocenjeni gozdni sosed uvrščen med zavarovane vrste. »Zgolj zakonsko varstvo pa ne more ohraniti medveda, pač pa to lahko storijo le ljudje, ki sobivajo z medvedom. Za to so potrebna vedenja o medvedu, kot tudi pozitivno naravnan odnos do naše največje zveri. In prav k temu želimo svoj delček prispevati tudi v Tehniškem muzeju Slovenije z navedeno razstavo,« so zapisali avtorji razstave o medvedu. Kar pet jih je. Poleg vodje dr. Romane Erhatič Širnik še dr. Hubert Potočnik, dr. Klemen Jerina, dr. Miha Krofel in Gregor Bolčina. Navdih za ime razstave so našli pri mami medvedki Ani, ki so jo leta 2008 pri Rakitni opremili s sledilno napravo, ter Teddy-ju, angleškem ljubkovalnem imenu za plišastega medvedka, ki je le-tega dobil po »usmiljenem« ameriškem predsedniku Theodorju Rooseveltu, ko ta za razliko od nekaterih naših domačih samodržcev ni želel ustreliti privezanega medveda, to pa je bilo nato ovekovečeno v karikaturah. Na razstavi se boste lahko poučili o simbolnem pomenu medveda, zgodovinskem odnosu med njim in človekom, kje se danes zadržujejo in kaj počnejo ti sladkosnedi, kdo jih nadzoruje, kaj jih ogroža in kakšna prihodnost se jim piše. Ker je medved od ustanovitve dalje del stalne postavitve v muzeju, veliko novih primerkov tokrat ne boste videli, če odštejemo malo ljubko, plišasto armado »teddyjev«. Si pa boste lahko na udobni sedežni ogledali poučen videoposnetek, prešteli izvode strokovne, poljudne in otroške literature o navedeni tematiki ali za gostilniškim omizjem »Pri Medvedu« prisluhnili lovskim zgodbam, kot je na primer tale, objavljena v Slovenskem narodu 28. aprila 1883: »Več časa sem klati se po naših gozdih volk, kateri je mej srnami kakor tudi mej drobnico učinil mnogo škode. Pretečeni ponedeljek zapazili so pa tudi na novo padlem snegu sled medveda. Takoj drugi dan bili so lovci oboroženi in posrečilo se jim je priti na sled v gozdih nad Preserjem. Lovci obstopijo grič, gonjači poženo, in kmalu pritaca velik mrhar in gre počasi in prav blizu mimo sicer jako spretnega strelca J. V. A ta z medvedom še ni imel nikoli nič posla, zatorej se ga je pa tudi tako prestrašil, da je popolnem pozabil na svojo dvocevko in pustil mirnim potom medveda mimo sebe marširati. Pogum je res lepa reč - kjer ga je kaj.« Damjan Debevec, Foto: DD v Skrb članov ZŠAM Vrhnika za varno pot otrok v šolo Člani ZŠAM Vrhnika v prvih septembrskih dneh namenimo posebno skrb za varnost na cesti in v okolici šol. Prvošolčki prvič strumno zakorakajo proti šolskim vratom, starejše otroke pa opozarjamo na kulturo v prometu. Učimo jih pravega ravnanja oziroma obnašanja na cesti. Prenekatera beseda je potrebna tudi odraslim. Člani ZŠAM Vrhnika se za akcijo varovanja otrok na poti v šolo in iz nje pripravljamo z veliko mero odgovornosti. Priprave, uskladitev del in nalog opravljamo konec avgusta. V akciji, ki je potekala od 1. septembra do 9. septembra, je sodelovalo petnajst članov in članic ZŠAM Vrhnika. Kljub različnim in spremenjenim šolskim urnikom smo dobro uskladili delo na terenu med vsemi lokacijami. S svojo prisotnostjo na nevarnih točkah in se-maforiziranih križiščih v Občini Vrhnika smo spremljali čez cesto najmlajše udeležence. V Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika, Medobčinskim inšpektoratom in Redarstvom Vrhnika je bilo dobro, za kar se jim zahvaljujemo in računamo na njihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška in Gostišču Kranjc za podporo ob izvedbi naloge. Ugotavljamo, da se je na Vrhniki letos promet z motornimi vozili zelo povečal. Pretok iz smeri Verda proti Vrhniki je zaradi neprimernega delovanja semaforja na glavnem križišču zelo V preteklosti in v prihodnjih dneh ter mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika, ob sodelovanju s PP Vrhnika, izvajali preventivne akcije nadzora privezanosti otrok v vozilu in uporabi sedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v Občini Vrhnika in preverili, kako poskrbite za svoje nadebudneže. S prikazom vožnje in poznavanjem prometnih znakov bomo v pomladanskih dneh seznanili najmlajše v Športnem parku na Vrhniki. Naše delo je delovati preventivno in vas, starše ter skrbnike, opozoriti na dolžnost, da poskrbite za varnost najmlajših in tudi vašo osebno varnost. S svojim zgledom in dejanji vzgajate najmlajše. Svoj trud in čas smo v naši akciji varovanja otrok v prvih septembrskih dnevih vložili: Marija Zemljič, Ignac Zemljič, Karol Jurjevčič, Slavko Jereb, Janez Šuštaršič, Nace Jerina, Anita Čretnik, Marko Boh, Jože Mesec, Zlatko Dermota, Anton Berglez, Herman Janež, Dušan Rodošek, Tone Tomšič in Franjo Čretnik. Iskrena hvala za vloženi trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasen odhod na pot. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Počiva Jakob Urh v samoti Vedno smo mu rekli Jaka. Celo pesniki so nekoč uporabljali to ime, šolarji pa smo potem ponavljali: »Lovec Jaka, vzor popotnega junaka.« Do konca svojih dni se je rad spominjal otroških in mladostnih let, ko so še po grabnih in strminah stale bajte in koče z zaplato zemlje Njegova, pravzaprav njihova je »čepela« sredi vasi, na drugi strani prašne ceste kot gostilna. Stala je ob vznožju grička, pod cerkvijo, v središču vasi. Še iz stare bajte se je Jaka spominjal, da je mama kuhala v železnih loncih za družino in prašiča. V skledniku na steni je imela par skled in krožnikov. Poleg hiške so imeli hlev. Tam je Jaka še dolgo potem, ko je ostal sam, vsak dan kidal in tlačil gnoj. Takrat gumijastih škornjev, batovcev, še niso imeli. To niso bili lepi časi. A tisti časi so minili. Ljudje so začeli hoditi delat v Tovarno usnja na Vrhniki. V vedno večjem številu, hodili so peš in s kolesi. Vedno bolj so bili pomembni delavci in tovarne, npr. Litostroj. Začel je nastajati delavski razred. Jaka je takrat že delal v usnjarni. Včasih je rekel, da so delali kot »živina«. Ne samo pet dni in po osem ur. Res so šli »navzgor«. To so bila tista sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Tudi doma so garali, gradili nove hiše. »To je pa moja bajta,« so govorili. Vaške in hribovkse kajže so se začele spreminjati ali pa izginjati. Tudi Urhova ni bila več podobna prejšnji. Ko se še dandanes spominjaš Jaka, ga vidiš, kako je oblečen v plašč ali bundo, z rokavicami, vse iz usnja, vžge motor puch in krene nekam proti Potoku na jago. Skoblova kmetija na Samiji je na samem, sem ter tja je še nekaj hiš. Lepo je tam, začutiš prvinski mir, ki v dolini vedno bolj izginja. Lovci smo se dolga leta ob nedeljah ustavljali v stari Skoblovi hiši; skozi glavna vrata, pa desno in smo v »hiši«. Jaka je že sedel na klopi ob peči. »Si pa zgoden,« smo ga ogovarjali. Vedeli smo, da je zelo rad zahajal sem gor, k Skoblovim. Vsakokrat, ko smo ga tam srečali, smo začutili, da nam bo polepšal dan in bomo dobre volje. Tudi takrat, ko je Skoblovo dekle »odnesel v svoj dom«, v Podlipo. Nikoli mu ni bilo pretežko natlačiti star lojtr-ski voz do vrha, še više, s senom ali snopi. Sam je vse povezal z žrdjo in vrvjo. Bil je hrust. Z macolo je »mlatil«, kot bi zvonil, ko je delal doma ali pomagal drugim. Vedel je, kam naj »piči«, da se bo skala razklala. Včasih komu zaželimo: »Da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji.« Dolgo je živel in rad je imel zemljo in travnike, gozdove. Če bi iz svojega groba, iz te večne teme, še začutil svojo vas, bi rekel: »Bili smo dobra družina. Ko je bilo najtežje, smo si pomagali, ko je bilo najlepše, naj tako ostane do konca.« Večno bo počival v miru, v naročju zemlje! Jože Praprotnik Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo veselje nam je bilo nuditi tudi pomoč malo starejšim občanom, ki so prav tako navdušeno prečkali cesto ob uniformiranem šoferju. Letos smo naše delo razširili tudi na novo lokacijo nekdanje šivalnice IUV, ki služi novemu namenu, Kulturnemu centru Vrhnika in enoti OŠ Ivana Cankarja (3. r). Člani smo zagotovili varnost na najbolj izpostavljenih delih v naselju, kjer se otroci srečujejo z vozili. upočasnjen. Prav tako tudi na relaciji Loga-tec-Vrhnika in iz smeri Podlipe proti Vrhniki. Povečala se je tudi uporaba koles z motorjem (25 km/h), ki jih upravljajo zelo mladi vozniki. Zaskrbljujoča je tudi nepravilna vožnja s kolesi, predvsem pa nestrpnost voznikov, ki svojo jezo kažejo v obliki naglega speljevanja, vožnje v oranžno in rdečo luč, trobljenjem itn. BODIMO STRPNI! Jernejeva miloščina Hlapec Jernej in njegova pravica je socialna povest, ki jo je Cankar napisal leta 1907, ko je kandidiral za poslanca na socialdemokratski listi. Gre za spopad med pravico lastnine in pravico iz dela oziroma pravico delavstva. Od tega je 107 let. Imeli smo državnozborske in pričakujemo lokalne volitve. Je kaj drugače, se sprašujem. Je stari Sitar socialna država, ki je umrla, mladi Sitar pa Tajkun nove države, ki je delavca raz-lastninil in po potrebi tudi nagnal. Ljudje so izgubili službo, odvisni so od tako imenovane »Jernejeve miloščine«, s katero ni mogoče živeti dostojno človeka. Smo v 21. stoletju. Ali si predstavljamo glavo družine, ki je delal 35 let v tovarni, plačeval vse prispevke, ostal čez noč brez službe, odvisen od socialne podpore, družinskih članov, otrok, žene? Od šoka tudi jokati ni mogel. Nihče mu ni nič razložil, nič vzpodbudnega povedal. V tovarni je ostalo 35 let njegovega dela, delnice, neizplačane plače, odpravnine. Tovarna je odšla v stečaj. Dolžni so mu ostali 18 000 evrov. Zadnji lastnik in pogrebnik tovarne je bila Država. Ni mu za denar, izgubil je dostojanstvo. Kdo mu ga bo vrnil? Dostojanstvo je moralna kategorija. Morale kapitala to ne zanima! Kaj se zgodi s človekom, ki je državi dolžan 18 000 evrov? Rubež ... Vid Drašček Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Kino Bevke praznuje 50 letnico delovanja Letos mineva 50 let, odkar so Bevke, majhna vas na obronku barja, v pogon spravila prve fiksne kinoprojektorje. V tem času se je zamenjalo kar nekaj generacj ljudi, ki so želeli vaščanom ponuditi kulturno izobrazbo in tudi razvedrilo. Kljub za kino neugodnim časom, se stari projektorji še vrtijo. Letos skušamo ponuditi izbor novejših filmov, različnih žanrov, za vse generacije. Vabljeni, da pridete in se nam pridružite. PROGRAM KINA BEVKE Vsi filmi so na sporedu ob 18.00 uri 4.10.2014 (sobota) OTOŽNA JASMIN drama - najboljši woodyallenovski film zadnjih dvajsetih let Jasmine, še malo prej kraljica newyorške visoke družbe, po razkritju moževih finančnih špekulaci nenadoma ostane sama in brez prebite pare. Zateče se v skromno stanovanje, kjer skuša spraviti svoje življenje spet v red. Med iskanjem sreče se zapleta v vedno večje laži in prevare 18.10.2014 (sobota) LEDENO KRALJESTVO animirana komična družinska pustolovščina, navdahnjena po Andresenovi pravljici Snežna kraljica in nagrajena z oskarjem. Nepozabna zimska pustolovska zgodba o kraljičnah Ani in Elsi. Slednja premore čarovno moč ustvarjanja snežnih mete-žev. Njena magia pa se nekega dne ponesreči in celotno kraljestvo ogrne v večni sneg in led. 2.11.2014 KRALJEVSKA AFERA zgodovinska kostumska drama epska zgodba o ljubezni in politični triler o boju za oblast Danska ob koncu 18.stoletja. Lepa in izobražena petnajstletna princesa Karolina Matilda pride na danski dvor za ženo duševno bolnemu in razvratnemu mlademu kralju Kristjanu VII. Za kraljevega osebnega zdravnika imenovan svobodomiselni Struensee. Med njim in kraljico se razvname strastna in prepovedana ljubezen, ki za vedno spremeni zgodovino naroda. 16.11.2014 BEKAS mladinski film o vztrajnosti, upanju in sanjah o vsemogočnem Supremanu ( 9+, podnapisi) Čistilca čevljev Dana in Zana sta brata bekasa ( kurdsko beka-s= brez staršev). Živita na strehah v domačem mestu. Njune sanje so priti v Ameriko ter najti Supermana, da jima bo pomagal do boljšega življenja. Na pot se odpravite brez potnega lista, denarja in brez spremstva staršev. Imata pa osla in veliko iznajdljivosti. 7.12.2014 VOLK Z WALL STREETA biografska kriminalna komedija z Leonardom Di Capriom in Katarino Čas Zgodba o newyorškem borznem posredniku Belfortu, čigar ameriški sen preraste v podjetniški pohlep. Od delnic za drobiž krepostno pravični Belford pripleza do tistih prvo javno ponujenih in se preda življenju, ki ga zaznamuje pokvarjenost. Dobi naziv Volk iz Wall Streeta. 21.12.2104 BOŽIČKOV VAJENEC IN ČAROBNA SNEŽINKA sinkronizirani družinski animirani film drugi del zgodbe o mali siroti z velikim srcem, ki je bil izbran za naslednika dobrega moža Zdaj že sedemletni Nikolaj mora samostojno prevzeti delo gospoda Božička. Upokojeni gospod Božiček pa se bo z gospo Božičkovo odpravil na zaslužene počitnice. Toda Nikolaj ni prepričan, da zmore tako veliko delo. Ker postaja vedno bolj čuden, dobi njegova bolezen diagnozo odrasitis. Več na www.bevke.si in Facebook strani kina Bevke Andreja Lenarčič Jesenski kros vrhniških vrtcev Na letošnjem jesenskem krosu vrhniških vrtcev, ki je bil že šesti po vrsti, so se v četrtek, 18.9., pomerili otroci treh vrtcev: Vrtec Vrhnika, Župnijski vrtec in Vrhniška hiša otrok - vrtec montessori. V organizac^i Športnega društva Vučko v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja je na nogometnem igrišču Športnega parka Vrhnika teklo kar 549 otrok in spremljevalcev. Otroci so se pomerili v šestih kategor^ah, ločenih po starosti in spolu, v zadnji kategor^i pa so se potrudili spremljevalci. Tako so tudi strokovni delavci, starši, navlači, dedki, babice in seveda ani- matorji ŠD Vučko odtekli svoj krog in tako otrokom dali pozitiven zgled ter motivalo, da se nam bodo v maju z veseljem pridružili na spomladanskem krosu. Veselo in razigrano druženje smo začeli s skupinskim ogrevanjem, kjer smo zaplesali in se razgibali z vajami. Nato so otroci odtekli svoj kros, na koncu pa prejeli nagradico in priznanje, saj so na krosu vrtcev vsi zmagovalci! ŠD Vučko Organizatorji dobrodelnega teka: Zala, Tina, Zarja in Brin Dobrodelni tek za mucke Zadnjo avgustovsko soboto so otroci s Švabičeve ulice organizirali dobrodelni tek za živali v stiski. Čeprav je bilo vreme kislo, dobre volje ni manjkalo. Udeležencev je bilo sicer malo, so bili pa navlači zato glasnejši in - kar je najpomembneje -, otroci so zbrali kar 40 evrov. Za ta denar so kupili hrano za mačje mladičke in jo podarili Zavetišču Horjul. [f4iwv Zmagovalci: Peter, Samo in Klemen Spoštovani starši predšolskih otrok in prvošolcev! Počitnice, dopusti in poletje so minili. Prišel je zopet čas organiziranih popoldanskih športnih dejavnosti za najmlajše. Tudi letos vas vabiva, da se nama pridružite vsak torek na telovadbi predšolskih otrok in prvošolcev v telovadnici Partizan. V prvi skupini otrok boste starši, stari starši, tete in strici, družinski pr^atelji otroka imeli priložnost kvalitetno in organizirano preživeti čas z otrokom. Skozi igro, športne aktivnosti boste otroka spremljali in na ta način spremljali otrokov napredek in krepili zdrav odnos z otrokom. V drugi skupini otrok pa bodo otroci samostojno preživeli svoj prosti čas v skupini vrstnikov, kjer se bodo naučili športnega sodelovanja, razv^ali svoje športne sposobnosti in krepili telesno moč in vzdržljivost. Prvič se srečamo v TOREK, 7.10.2014, v telovadnici Partizan. Miša in Tamara • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Volitve - kaj lahko stori posameznik? »A že spet bodo volitve? Pa naj nehajo s tem, saj se nikoli nič ne spremeni! Mene že ne bodo videli,« se je zadnjič jezila znanka. Ko sem jo vprašala, če je bila na prejšnjih volitvah, se je iz nje spet vsulo: »Ne, jaz na volitve ne hodim! Tako ali tako ne morem nič spremeniti, vedno se eni in isti vrinejo na vrh. Vsi so enaki. Sploh pa samo obljubljajo, naredao pa nič. Samo dobre plače vlečejo, samo za to jim gre.« Ko sem še naprej spraševala, kaj bi pa ona naredila, če bi bila »na oblasti«, se je ujezila in kar odvihrala. Glede na stanje v naši politiki ji skoraj nisem mogla zameriti črnogledosti, pa vendar sem začela razmišljati o tem. Kaj pa če je stanje v politiki tako prav zaradi premajhne zainteresiranosti ljudi za volitve? Kaj je tisto, kar ljudi zadržuje, da raje ne gredo volit? Je to res samo nezadovoljstvo s tem, kar se dogaja, ali je morda vzrok v pomanjkanju samozavesti volivcev? Glede na vzgojo, ki smo je bili Slovenci v povprečju deležni, je to prav mogoč vzrok. Vendar je pomanjkanje samozavesti pogosto posledica premajhne informiranosti in pa nemoč ljudi, da bi sami prišli do pravih informaci. Ko sem v svojem osemnajstem letu prvič dobila vabilo na volitve, so mi starši čestitali in mi rekli, da bom zdaj tudi jaz lahko enakopravno odločala o tem, kdo bo vodil našo družbo. Seveda sem kar pokala od ponosa, ko sem šla na volišče, kjer so mi najprej pripeli rdeč nageljček. Z volilnim lističem v roki sem srečala ravnatelja svoje nekdanje osemletke, ki mi je tudi čestital, potem pa me je vprašal: » Pa veš, koga boš volila?« Priznala sem, da ne vem, da bom kar nekoga obkrožila, ker tako ne poznam nobenega od ljudi na listi. Potem mi je rekel: »Kadar v šoli pišete kontrolko, se prej pripraviš, kajne?« Pokimala sem. »Veš, volitve niso nič manj pomembne od kontrolke. Tam gre za tvojo oceno v polletju, tu pa gre za to, da bo človek, ki ga boš volila, vsaj štiri leta odločal o tem, kako bomo živeli mi vsi. Zato bi bilo vredno, da bi se prej poučila o ljudeh, ki so na listi.« Bila sem v veliki zadregi in tudi moj ponos se je nekam razkadil. Toda svojih prvih volitev nisem nikoli pozabila in tudi tega ne, da je pomembno koga »obkrožiš«. Toda kako naj človek ve, kdo je tisti pravi? Včasih ni bilo med^ske predvolilne kampanje, bili so samo zbori volivcev, kjer so kandidati predstavljali svoje poglede, in tudi takrat je to največkrat zvenelo bolj kot reklama za zobno pasto. Vsi so bili polni hvale in obljub. No, to se ni spremenilo, samo bolj na glas in pogosteje in vsepovsod nas nagovarjajo s svojimi plakati in lepimi besedami. Kako naj človek torej presodi, kateri kandidat je pravi? Nekateri se pustno »podučiti« drugim - staršem, otrokom, sosedom, sorodnikom, pr^ateljem, morda učiteljem ali duhovniku. In obkrož^o ime, ki jim ga predlagajo. In vol^o tiste, ki so všeč staršem, otrokom, sosedom, sorodnikom, pr^a-teljem, učiteljem ali duhovniku, nase pozabijo. Nekateri so strankarsko disciplinirani in voliio tistega, ki ga je predlagala stranka, ki ji pripadajo. So tudi taki, ki vol^o tiste, ki so lepi na fotografiji ali pa so lepo oblečeni. Seveda tudi tiste, ki lepo govorio, ali pa take, ki »se ne pustno« in imajo na vsak očitek ali opozorilo svoje opravičilo in svoj prav. Slovenci imamo sicer mlado državo in pozabili smo, da smo imeli verjetno že v sedmem stoletju demokratične volitve, kjer je ljudska skupščina izbirala svojega vladarja. Se spomnite Gosposvetskega polja, knežjega kamna in ustoličenja koroških vojvod? Skoraj petsto let se je ohranjal ta obred, čeprav je bil na koncu samo še formalnost in potrditev že izbranega vladarja. Preden je kmet vojvodi v imenu naroda predal oblast novemu vojvodi, je vprašal zbrano ljudstvo: »Ali je pravičen sodnik, ali je svobodnega rodu, ali spoštuje krščansko vero in ali bo skrbel za vdove in sirote?« Tudi danes bi morali za vsakogar, ki ga volimo na odgovorna mesta v naši družbi vprašati: Ali je pravičen sodnik - ali torej zna presojati etično in moralno? Ali je svobodnega rodu - in ne sluga (lutka) nekoga drugega? Ali spoštuje krščansko vero - torej njena moralna načela? Ali bo poskrbel za vdove in sirote - torej socialne potrebe prebivalcev? Vladar mora biti v službi državljanov, skrbeti mora za njihovo blaginjo. Demokratične volitve pomen^o, da oblast postavljamo ljudje, da bi nam služila in ne obratno. Zato moramo na ta mesta vedno izbrati najboljše, najmodrejše in najsposobnejše. Taki, ki bodo skrbeli za dobro vseh, za skupni razvoj in blagostanje. Nesprejemljivo je namreč, da danes, ko je tehnični napredek omogočil zares udobno življenje, večina ljudi v vseh pogledih živi slabše, kot smo živeli pred dvajsetimi leti. Očitno se je nekje nekaj zalomilo. Politika očitno ponuja napačne rešitve, čeprav se izgovarjajo na zakone. Če v zakonih ni pravih rešitev, so zakoni napačni. Prave rešitve so tiste, ki upoštevajo zakone narave. Če ne volim, ne odločam. To pa pomeni, da odločajo drugi, in to z mojim soglasjem, saj sem jim to prepustila. Če volim po svoji vesti, prevzemam tudi odgovornost - seveda v dobri veri, da sem dobro izbrala. In kako bomo ugotovili kdo od kandidatov je pravi? Spoznajte jih in prisluhnite svojemu srcu. Nikomur drugemu! Saj veste, kako pravi lisica v Malem princu: » Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno« Ana Kovačič Na državnem prvenstvu v trapu dvakrat stopničke Na strelišču Črne njive nad Ilirsko Bistrico je bilo državno prvenstvo v trapu. Nastopilo je 54 najboljših slovenskih strelcev in 10 ekip. Tridnevno tekmovanje je bilo že samo po sebi zelo naporno, dodatno pa so ga otežili izredno slabi pogoji drugi dan tekmovanja. Na žalost smo imeli v seriji, katera je bila dvakrat prekinjena zaradi nevihte, udarov strele in kasneje megle tudi člana ekipe Anžeta Macurja. Tako smo v tej seriji izgubili vse možnosti za ekipni uspeh in na koncu kljub imenitnemu finišu v zadnji seriji za 1 zadetek zaostali za tretjim mestom. Med posamezniki sta se dva naša tekmovalca Denis Vatovec in Aleš Hozjan prebila med 6 polfinalistov. Po izjemnem nastopu v polfinalu, kjer se strelja na 15 tarč sta jih oba zadela po 14 in se uvrstila med 4 tekmovalce, ki se borio za medalje. Po končanem boju sta zasedla 2. in 3. mesto, kar je naš največji uspeh v zadnjih letih. S tem je tudi poplačan trud za vloženo delo. Rezultati ekipno: 1. Ilirska Bistrica 332 zadetkov, 2. Brda 330, 3. Rudar Globoko 323, 4. Štefan Kovač Murska Sobota 323 in 5. Vrhnika 322. Posamezno člani: 1. Andraž Lipolt, Ilirska Bistrica v rednem delu 113, v polfinalu 14 in v boju za medaljo 15, 2. Aleš Hozjan 113, 14, 9 in 3. Denis Vatovec 114, 14, 11. Ostali naši tekmovalci so zasedli naslednja mesta: 15. Igor Ma-cur, 29. Anže Macur, 34. Ferdo Škof in 36. Štefan Pleško. Med mladinci je Matej Gabrovšek zasedel 7. mesto. Trap klub Ilirska Bistrica je prav v letošnjem letu prenovil strelišče in ga tudi opremil z novo elektroniko, kar je tudi pogoj, da se lahko izvajajo tekmovanja po novih pravilih ISSF. Na strelišču Črne njive bosta tako v letošnjem letu še dve državni prvenstvi in sicer v septembru državno veteransko prvenstvo v organizaciji SD Vrhnika in proti koncu septembra še državno prvenstvo v dvojnem trapu, katerega organizator bo TK Ilirska Bistrica. Bojan Lampreht Društvo invalidov Vrhnika Sport Zadnjo soboto v avgustu, ki je bila tudi ena redkih sončnih sobot v letošnjem poletju, smo gostili balinarsko srenjo iz enajstih društev invalidov. Prireditev z imenom Spoznavanje in druženje invalidovnaše društvo organizira vsako leto in je postala priljubljeno shajališče navdušenih metalcev kovinskih krogel. Letos je poleg naših tekmovalo še deset moških in enajst ženskih ekip iz društev Pred začetkom turnirja so se vse ekipe predstavile in poslušale pozdravni nagovor predsednika DI Vrhnika Cirila Podbregarja. Ženska ekipa Društva upokojencev Vrhnika je zasedla odlično četrto mesto. Foto: Simon Seljak invalidov: Domžale, Žiri, Logatec, Cerknica - Loška dolina -Bloke, Idrija - Cerkno, Dornberk, Ilirska Bistrica, Pivka, Piran in Izola. Pridružila se jim je še ženska ekipa Društva upokojencev Vrhnika. Po skupnem zboru na balinišču Športnega društva v Sinji Gorici so se tekmovalci razdelili v tri skupine, ki so tekmovale na baliniščih v Sinji Gorici, pri Društvu upokojencev Vrhnika in pri Gostišču Pr' Kranjc. Finale je bilo v Sinji Gorici. Borbe so bile hude, čeprav ne "na nož", ampak na milimeter. Da tekmovalci ne bi popolnoma omagali, smo jih pogostili s pasuljem, ki ga je skuhal Cankarjev hram, naše pridne članice pa so napekle gore peciva, ki so hitro kopnele v želodčkih zagretih balinarjev. Pred odločilno tekmo so se tekmovalci lahko pomerili v bližanju na balinček, za kar je bilo veliko zanimanje predvsem v moškem "oddelku". Zaključek je bil slovesen s podelitvijo medalj in pokalov prvim štirim ekipam in zmagovalcema v bližanju. Rezultati: ženske: moški: 1. Piran Pivka 2. Pivka Žiri 3. Izola Ilirska Bistrica 4. DU Vrhnika Izola Razšli smo se zadovoljni, da je prireditev spet uspela, in si obljubili, da se ponovno snidemo prihodnje leto. Tudi dopustovali smo V začetku septembra se je dvajset članov in njihovih prijateljev odpeljalo na počitnice na otok Pag. Že pred nekaj leti smo organizacijo dopustovanja prepustili agenciji Jereb, d. o. o., ki nas tudi sicer prevaža na izlete. Tokrat smo se odločili za mesto Pag na istoimenskem otoku. Čeprav letošnje vreme dopustnikom ni bilo naklonjeno, je naša skupina imela izredno srečo, kajti deževalo je le na dan odhoda na Pag in na dan odhoda domov. Jerebovi so se sicer pripravili na slabo vreme, zato so nam s seboj poslali vodnika, ki je pripravil pester program. Tako smo si z njegovo pomočjo lahko ogledali mesto Pag, nasad starih oljčnih dreves pri Lunu in mesti Novalja in Zadar ter se popeljali z ladjico po Paškem zalivu. Sonce in kopanje v kristalno čisti vodi nam je dalo novih moči, da bomo preživeli čas do novega dopustovanja. Društvo invalidov Vrhnika • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Prisrčen pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci Poletnih pohajkovanj je konec, tudi naših počitniških dni v pisarni. Konec avgusta smo postorili še vse potrebno za izlet v Srbio in pripravili srečanje starejših. Vsako leto se na ta dogodek še posebej pripravlja socialna komisija in več o srečanju je zapisala naša tajnica Nežka. Tudi o kopalnem izletu boste lahko prebrali posebej. Sicer pa pripravljamo urnik dejavnosti za oktober, da si bomo popestrili jesenske dni. Balinarke so kot po navadi vzorno, kljub dežju, pripravile spominski balinarski turnir, o katerem bodo kaj več povedale same. Lahko pa zapišem, da jim je novo odprt bife prišel zelo prav. Za razumevanje in sodelovanje se najemniku lepo zahvaljujemo. Kaj napovedujemo? Ko boste to brali, bosta za nami že izlet ^v Beograd in Novi Sad ter kopalni izlet v Šmarješke Toplice. Že zdaj vas lahko povabimo na Martinov kostanj, ki bo verjetno v Septembra 2014 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Mici Lovrin, Blatna Brezovica, Vrhnika (1917) Matevž Trček, Dom upokojencev Vrhnika (1921) Anton Lenarčič, Cesta gradenj, Vrhnika (1923) Terezija Nagode, Na Livadi, Vrhnika (1923) Terezija Albreht, Cankarjevo nabrežje, Vrhnika (1924) Vera Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1924) Angela Ogrin, Kačurjeva cesta, Vrhnika (1929) Majda Dovč, Jelovškova ul., Vrhnika (1929) Nada Pajsar, Verd, Vrhnika (1929) Ana Dimnik, Voljčeva cesta, Vrhnika (1934) Marinka Furlan, Stara Vrhnika, (1934) Francka Dečman, Kuclerjeva cesta, Vrhnika (1934) Rozalija Garafolj, Pot v Močilnik, Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali septembra rojstni dan. Ždinji vasi pod Trško goro. Upam, da ste lepo preživeli muhaste in deževne mesece in da boste polni dobre volje obiskovali naše dejavnosti. Za UO Elica Brelih Srečanje Pr' Krajnc Tudi letos smo organizirali srečanje naših članov, starejših od 75 let. Zbrali smo se v četrtek, 28. avgusta, v gostišču Pr' Krajnc, kjer so nam pripravili zelo dober bograč in sirove štruklje. Zabavo je popestril Ansambel Presenečenje z Drenovega Griča. Vreme je bilo prijetno toplo in je zvabilo kar lepo število naših članov na družabni dogodek. Ob prijetnem klepetu starih znancev in pomlajenih obrazov sta bila vzdušje in počutje na višku. Poskočne viže so nas zvabile na plesišče, saj leta niso pomembna. Pridružila sta se nam tudi gospa Marija Novak pri 93-tih in gospod Matevž Burjak ter se veselo zavrtela. Popoldan nam je popestrila tudi gospa Jožefa Pižmoht, ki nam je povedala nekaj šaljivih prigod iz njenih mladih dni. Zelo smo se nasmejali in jo nagradili z velikim aplavzom. Bilo je lepo, ob koncu pa so se zahvaljevali društvu z željo, naj tako prijetno druženje ostane še naprej. Kopalni izlet stopinj, nekaj pa tudi v morju; tam je bilo 23 stopinj. Po dobrem kosilu smo si privoščili sprehod do morja, popili kavico in se na-užili morskih hlapov. Ob klepetu in toplem soncu nam je čas kar prehitro minil. Ugotovili smo, da se vračamo domov pomlajeni in polni energije. Še se bomo vrnili! Nežka Vihtelič Vandrovke ponovno na Obali Čas počitnic je minil in uradno smo spet zakorakale v jesenski pohodniški čas. Moram se pohvaliti, da je naša skupina odhajala na pohode tudi v juliju in avgustu in smo si nabirale kondicijo za jesenski čas. Kar okoli dvajset pohodnic se je udeleževalo torkovih pohodov. Že drugega septembra nas je pot vodila zunaj Vrhnike na našo slovensko obalo. V Simonovem zalivu smo se okrepčale z dobro kavico, ki nam je dala moč za hojo. Tam se je začela pot za sedemintrideset pohodnic in dva pohodnika, ki sta nam delala družbo. Vreme se je kar hitro slabšalo, morale smo odpreti dežnike in si nadeti dežne plašče, saj je bila burja kar precej močna. Iz Strunjana smo se povzpele po gozdni poti, ki je kar precej prehojena, in prišle do Strunjanskega križa, kjer smo se malo razgledale na vse strani neba, čeprav je bila vidljivost bolj slaba zaradi oblačnosti. Tri ure počasne hoje smo rabile, da smo prišle v Izolo, seveda so bili vmes postanki, vodička Vika nam je povedala nekaj zanimivosti in res moram reči, da je bilo zadovoljstvo veliko. V Izoli smo se okrepčale z dobrim kosilom V septembru smo premaknili kopalni izlet za en teden zaradi izleta v Beograd. Kot po navadi smo se zbrali ob 8.30 pred šolo Ivana Cankarja in se odpeljali v Strunjan na kopanje. Bilo nas je 31, vsi dobro razpoloženi, saj je bila napoved vremena zelo dobra. Ko smo se vozili proti morju, nas je že od daleč pozdravilo toplo sonce. Odločili smo se, da popoldan podaljšamo še za eno uro. Večina se nas je kopala v bazenu, kjer je voda topla 32 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina НД Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček in kozarčkom krepkega za moč in zdravje. Ob koncu se v imenu skupine zahvaljujem Viki za prijazno vodenje in potrpežljivost, saj ona zelo dobro pozna našo Obalo in pozna veliko informacij. Hvala vsem za druženje in nasvidenje do prihodnjič! Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Matajur in alpska trdnjava na Kolovratu Po deževnem poletju smo se razveselili sončne napovedi za ponovno srečanje Zimzelenov. Pohod na Matajur z italijanske strani smo že večkrat prestavili, a tokrat smo šli zares. Dobro razpoloženi Milan nam je opisal našo pot do cilja: Vrhnika-Nova Gorica-Kanal-Livek (mejni prehod)-vas Matajur in koča Rifugio Pelizzo (1320 m). pla Barjani na Ratitovcu Skupinska fotografija pred slovenskim planinskim domom pod Matajurjem Po ozki asfaltirani cesti smo se peljali mimo vasi Matajur do planinske koče Rifugio Pelizzo. Vrh Matajurja nas je vabil in začeli smo se vzpenjati po travnatem pobočju. Ustavljali smo se ob »cvetličnih šopkih« bodečih než, ob apnenčastih skulpturah v kamnitem gozdu in ob jesenskih gorskih rožicah, ki so še cvetele: preobjede, svišči, volna-toglavi osati, tudi kakšen rožnati gadnjak ali kačjak, po novem imenovanju, smo odkrili v visokih travah. Po eni uri smo osvojili vrh Matajurja (1641 m), mejno goro Beneških Slovencev, ki jim je dajala moč v boju za narodov obstoj. Ker je vrh lepo zaobljen, so postavili tudi manjšo kapelo. Domačini jo množično obiščejo na veliki šmaren. Poleg razgledne plošče je še mejni kamen med Italijo in Slovenijo. Da bi lepo vreme zdržalo do večera, je Milan prebral molitvico v skrajno zahodnem narečju: »Gaspuod, jest niésm uriédan, de st0piš pod mojn striého, pa raci 'no samó bes-jédo an ozdrrvjena bo moja duša.« Do avtobusa smo se spustili mimo zaprte slovenske planinske koče Dom na Matajure. Da bi ulovili še kaj sončnih žarkov, smo se odpeljali navzdol do Livka in spet navzgor do Livških Raven, kjer se začne greben Kolovrata. Na enem izmed vrhov, Na gradu (1115 m), je muzej na prostem: alpska trdnjava iz prve svetovne vojne. Sedaj, ko praznujemo 100. obletnico začetka te krvave morje, so v opomin obnovili jarke, topovske položaje, opazovalnice in podzemne bunkerje. V zeleni tišini smo si ogledovali alpsko trdnjavo, ki v človeku obudi grozo in žalost za vsemi izgubljenimi življenji in ves nesmisel v besedi »vojna«. Razvedril nas je šele razgled po čudoviti dolini lepotice Soče in hribov, ki jo obkrožajo. Zapustili smo žalostni Kolovrat in se odpeljali proti domu. Še vedno je sjalo sonce, ko smo prišli na Vrhniko. Zelo lep pohod je bil za nami. V mislih so bili z nami tisti Zimzeleni, ki so si želeli na Matajur, a so jih bolezenske težave zadržale doma. Marinka Štular Sončki na vrhovih nad Soriško Končno je po dvomesečnem dopustu prišel 9. kimavec, ko smo se Barjani ponovno zbrali in se ob rani uri odpeljali skozi Železnike po ozki in strmi cesti, obdani z vitkimi smrekami, do vasi- nino Zadnji izlet pred poletnimi počitnicami smo Sončki prihranili za vrhove nad Soriško planino in se v svežem jutru zagrizli v strmo smučišče nad Litostrojsko kočo. Povzpeli smo se na 1549 m visoki Lajnar, ki nas je nagradil z razgledi na Porezen, Blegoš, Kojco, Črno prst. Pohodniki so veselo čebljali, gore pa so molčale in s svojimi sencami božale doline in grape pod sabo. Z vrha smo šli navzdol do sedla in stopili na stezo v pobočju Slatnika (1598 m). Pot je položena v goro in ni naporna. Prepad-ni predeli so zavarovani z žico. Dosegli smo vrh Slatnika in se spustili nazaj na markirano pot, ki nas je vodila mimo ostankov nekdanje tovorne žičnice do skalnega useka. Z lijakaste kotanje so meketale ovce, mi pa smo nadaljevali pot in osvojili 1602 m visoki Možic. Vrh je podoben možicu, vklenjenem v bunker in vraščen v svet nad Soriško planino. Nazaj grede smo v križišču zavili proti Šavniku. Iz skalovja je kukalo pisano cvetje, ki si je tam našlo svoj prostor pod soncem. Ponekod so se v travah skrivala rastišča arnike, redke rastline, ki sodi med zavarovane rastlinske vrste. V gozdu nad Vrhom Bače smo pogledali mejni kamen, ki je po Rapalski pogodbi razmejeval Italijo in Kralje- ci,kjer je bil turnir Društva Invalidov Vrhnika, ki je gostila kar enajst ženskih ekip, med katerimi smo balinarke DU Vrhnika dosegle četrto mesto. Tudi s tem smo zadovoljne, vedno pa tudi ne moreš biti čisto v vrhu. 6. 9. 2014 sobota: »Mamin memorial.« Zjutraj je bilo vreme še kar jasno, zato smo začeli tekmo z veliko upanja, da jo bomo odigrale še po suhem, vendar nas je začel namakati rahel dež. Potem so občasno padale debele kaplje - prave nevihte. Na vprašanje, ali nadaljujemo s tekmo, smo se vse tekmovalke tsrinjale za nadaljevanje z dežniki po nekajcentimetrskem blatu, kar je presenetilo tudi gledalce, ki so nam ploskali od navdušenja, saj oni so bili na suhem, me pa kot mladi pujski vse umazane z blatom. Ampak bilo je božansko; spet smo bile majhne deklice, ki se igrajo v dežju. Sončki med spominčicami, s Črno prstjo v ozadju (foto Tatjana Rodošek) vino Jugoslavijo. Na Vrhu Bače se je naši poti priključila steza s Črne prsti z oznako 1 - slovenska planinska pot. Po njej smo nadaljevali hojo do Lovčevega bivaka na Kaucah pod Lajnarjem. In navzdol skozi dišeče gozdove, vse do Petrovega Brda, kjer smo končali pohod. Ko sem se bližala avtobusu, je začelo rositi in drobne kaplje so z gora nosile pridih preteklosti. Ob sozvočju ljudi in narave sem tiho obsedela. Vrhovi nad Soriško planino so Sončkom za en dan podarili svoje zeleno razkošje, kamor sprejmejo vsakogar. Vabijo v svet pred vrati visokogorja. Le odločitev ni njihova. Marija Dolinar Barjani na Ratitovcu ce Prtovč. Ravno parkirišče je hitro zamenjala strma pot navzgor in nas opozorila, da je tudi med počitnicami koristno opraviti kakšen vzpon. Po poti smo videli več vrst sviščev, brusnice, pritlikavo raščen šipek, sibirski brin in tudi nekaj krav. Enkraten razgled z Gladkega vrha (1667 m) na okoliške vršace nam je poplačal ves trud, le Triglav se nam je sramežljivo skril za oblake. Pred Krekovo kočo na Ratitovcu smo se okrepčali in odpočili, nato pa krenili na bližnji vrh Altemaver, od koder smo jo mahnili navzdol. Oskrbnik koče nas je opozoril, da je na poti na južni strani nekaj podrtega drevja, zato smo se vrnili po isti poti. Na poti se nam je odprl lep pogled na Železnike in Dražgoše, kar pa ni motilo naših strastnih gobark in gobarjev, da ne bi ob poti uplenili nekaj jurčkov. Tako smo dobre volje prišli do avtobusa, kjer smo se še enkrat okrepčali z dobrotami naših slavljencev iz počitniških mesecev. Tik pred domom smo se novopečenemu vodniku Frenku in njegovi mentorici Sonji zahvalili za lep in uspešen pohod ter lepo vreme. Milan Pavlin, foto: Andreja Mole Balinanje Avgust nam je postregel z izjemnim rezultatom Tekmo v Logatcu 29. avgusta smo zaključile s prvim mestom in najboljšo bližarko Marinko. V Logatec smo šle sicer pripravljene, vendar nismo pričakovale posebnega uspeha, kajti pri dvanajstih ekipah, in to zelo borbenih, si nismo upale nadejati kakšnega posebnega uspeha. Pa je prišel! Prvi dve tekmi smo dobile z razliko dveh puntov, naslednje tudi z zelo majhno razliko. Zadnja je bila odločilna, pa smo potegnile iz sebe še zadnje atome moči in zmagale -prvo mesto! Za piko na i je bilo še bližanje v krog, in glej, posrečilo se je in Marinka je zbrala največ zadetkov in osvojila laskavi naslov najboljša v bližanju. Domov smo se odpeljale z dvema prestižnima pokaloma in seveda proslavile v našem novem gostinskem lokalu. Manj uspešne smo bile naslednji dan, 30.avgusta, v Sinji Gori- Po kosilu, ki nam ga je pripravil novi najemnik gostinskega obrata g. Keršmanc z ženo (tako dobrih klobas že dolgo nismo jedle, kaj šele dve vrsti solate), smo nadaljevale po vse bolj debelem blatu . Po hudi borbi za prehodni pokal smo balinarke DU Vrhnika pristale na drugem mestu - samo z eno točko razlike -, .balinarke iz Lovrana pa so osvojile prvo mesto in prehodni pokal. Obiskale so nas tudi naše starejše balinarke, zelo smo jih bile vesele .Tudi zaradi njih smo se zelo potrudile. Že v soboto, 20. 9., bomo poskušale premagati Lovrančanke na njihovem terenu, upam, da bomo uspele.. Do naslednjega javljanja - imamo še tri tekme -, pa nasvida-nje. Svizci na Lajnarju in Možicu V jesenskem septembrskem četrtku smo se SVIZ-ci odpravili na vrhove nad Soriško planino. Pohod smo pričeli pri zapuščeni Litostrojski koči. So-pihali smo strmo po smučišču proti vrhu Lajnarja, ki je bil naš prvi osvojeni vrh. Ob ograji smučišča smo se spustili proti zahodu. Vrh Slatnika so zakrile megle, zato smo se odločili, da vrh spustimo. Povzpeli smo se še na zadnji vrh, na Možic, na katerem stoji italijanska vojaška železna kupola. Okrepčani z malico, smo se vračali mimo ostankov Rapalske meje. Polni lepih vtisov smo pohod zaključili v vznožju vrhov, ki obkrožajo Soriško planino. Mari in Vera, Borovnica (daljši prispevek si lahko preberete na w w w.moj aob cina. si/vrhnik a) 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 - UPB4) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 354/2008 je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. seji dne 25. 9. 2014 sprejel II. R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2014 I. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2014 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. II. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2014 se določa v naslednjih zneskih: Vrhnika NAŠ ČASOPIS 14 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v eurih Skupina/Podskupina kontov Znesek I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 19.436.768,16 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 12.186.367,51 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 10.353.889,57 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 8.566.646,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.324.780,00 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 461.500,00 706 DRUGI DAVKI 963,57 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.832.477,94 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.057.067,94 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 15.000,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 271.500,00 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 9.100,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 479.810,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 714.290,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 260.290,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV 454.000,00 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 200,00 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 200,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 6.535.910,65 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 2.611.795,65 741 TRANSFERNI PRIH. IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 3.924.115,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 25.261.631,27 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.314.658,09 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 923.278,53 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 136.858,45 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 3.043.021,11 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 140.000,00 409 REZERVE 71.500,00 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 5.414.686,32 410 SUBVENCIJE 217.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 2.899.245,15 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 531.204,38 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 1.766.736,79 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 15.339.702,86 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 15.339.702,86 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 192.584,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 192.584,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -5.824.863,11 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Znesek IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Znesek VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.700.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.700.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.700.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 353.050,00 55 ODPLAČILA DOLGA 353.050,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 353.050,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -2.477.913,11 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 3.346.950,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 5.824.863,11 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 2.477.913,11 Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVÜ-1B, 108/09-ZPNačrt-A, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12-ZPNačrt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/ 12-ZPNačrt-C; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika S K L E P o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika 1. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve OPN) 1) Pobudo za spremembo in dopolnitev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) podaja Občina Vrhnika. 2) OPN je začel veljati in se uporabljati dne 3. 5. 2014. V tem času je bilo najdenih že nekaj napak odloka in njegovih prilog ter potrebni popravki nejasnih ali prezahtevnih prostorskih izvedbenih pogojev. 2. člen (območje sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na celotno območje občine Vrhnika. 3. člen (predmet načrtovanja in vrsta postopka) Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo samo na prostorske izvedbene pogoje, in ne posegajo v določanje namenske rabe prostora, zato priprava sprememb in dopolnitev OPN teče po skrajšanem postopku. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04), - Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07), - strateškega dela Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr.), - prikaza stanja prostora, - smernic nosilcev urejanja prostora. 5. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN in posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN teče na podlagi od 46. do 53. člena ZPNačrt, in sicer v naslednjih fazah: (glej preglednico spodaj) 2) Če bo za spremembe in dopolnitve OPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se bo čas priprave sprememb in dopolnitev OPN verjetno podaljšal. 6. člen (nosilci urejanja prostora) 1) Državni nosilci urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova 4, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, 3. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, 4. Zavod za gozdove Slovenije, večna pot 2, 1000 Ljubljana, 5. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, 6. Zavod RS za varstvo narave, Tobačna 5, 1000 Ljubljana, 7. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščine, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, 8. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za infrastrukturo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, 9. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za promet, Langusova 4, 1000 Ljubljana, 10. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, 11. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 12. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova 61, 1000 Ljubljana. 2) Lokalni nosilci urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: 1.Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN bodo sodelovali tudi drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni. 7. člen (objava) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Sklep se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor, in sosednjim občinam. Številka: 3500-5/2014 (5-08) Vrhnika, 10. 9. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Občina Vrhnika, Tržaška 1, Vrhnika, ki jo zastopa župan Stojan Jakin, izdaja na podlagi tretjega odstavka 6. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 362 in 407) v zadevi indeksiranje stroškov 2. Končna določba 2. člen II. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2014 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2014. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan JAKIN l.r. FAZA ROK PREDVIDENI ČAS Priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPN oktober 2014 Pridobitev posebnih smernic nosilcev urejanja prostora 15 dni november 2014 Preveritev ministrstva za prostor, objava osnutka na svetovnem spletu 7 dni november 2014 Pridobitev prvih mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni december 2014 Mnenje o celoviti presoji vplivov na okolje ministrstva za okolje 21 dni december 2014 Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev OPN januar 2015 Izdelava okoljskega poročila x x Usklajevanje mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni februar 2015 Javno naznanilo 7 dni februar 2015 Javna razgrnitev in javna obravnava 15 dni marec 2015 Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti april 2015 Priprava predloga sprememb in dopolnitev OPN april 2015 Preveritev ministrstva za prostor, objava predloga na svetovnem spletu 7 dni maj 2015 Pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni maj 2015 Mnenje o sprejemljivosti vplivov sprememb in dopolnitev OPN na okolje ministrstva za okolje x x Priprava usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN junij 2015 Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev OPN odboru in občinskemu svetu v sprejem junij 2015 Sprejem sprememb in dopolnitev OPN z odlokom in objava v uradnem glasilu junij 2015 za izračun komunalnega prispevka za leto 2014 naslednji S K L E P Za izračun komunalnega prispevka za leto 2014 se skladno z indeksom cen, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »gradbena dela - ostala nizka gradnja«, določi indeks v višini 1,1545 odstotka. Štev.: 430-7/2006 Datum: 2. 1. 2014 Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365/2009) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - UPB2 (Naš časopis, št. 354/2008) je Občinski svet občine Vrhnika na 26. seji dne 25.9.2014 sprejel naslednji S K L E P Razveljavi se sklep Občinskega sveta Občine Vrhnika št. 900-16/2014, z dne 19. 6. 2014 z naslednjim besedilom: Za izračun komunalnega prispevka za obstoječe stanovanjske objekte ne območju občine Vrhnika, ki se priklap-ljajo na novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje znaša maksimalna površina zemljišča, ki je podlaga za izračun 1000 m2. Številka: 900-16/2014 Datum: 25. 9. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 26. redni seji dne 25.9.2014 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri nepremičnini parc. št. 969/16, k.o. Vrhnika (2002), se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 969/16, k.o. Vrhnika (2002), se vknji-ži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407000. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-111/2010 Datum: 25.9.2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09), Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika - UPB 2 (Naš časopis, št. 354/08), Odloka o prometni ureditvi v Občini Vrhnika (NČ št. 304/2004), Odredbe o prometni ureditvi na LC št. 468041 Verd - Pokojišče (Naš časopis, št. 320/2005) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji dne 25.9.2014 sprejel v zadevi: Sklep o dovoljenju za prevoze za Kamnolom Verd na lokalni cesti št. 468041 Verd - Pokojišče S K L E P 1. Za vlačilce, tovorna vozila ter priklopnike se dovolijo prevozi v delovnih dneh od ponedeljka do petka med 6.00 - 19.00 ter ob sobotah od 6.00 do 15.00 za vozila z naslednjimi registrskimi oznakami reg. št.: LJ PS-987/LJ 34-3E, reg. št.: LJ IK-903/LJ TA-017, reg. št.: LJ 61-9UZ, reg. št.: LJ NP-224, reg. št.: LJ HZ-095, reg. št.: LJ 66 - 7RA, reg. št.: LJ 25 - 1HC, reg. št.: NM G1 - 330, reg. št.: NM H8 - 346, reg. št.: NM KA - 368, reg. št.: LJ SU - 871, reg. št.: LJ TG-776, reg. št.: LJ PU-130, reg. št.: LJ X7-23L, reg. št.: LJ GJ-315, reg. št.: LJ GT-232, reg. št.: LJ 73-2VG, reg. št.: LJ BK-061, reg. št.: LJ GT-505, reg. št.: LJ FS-791, reg. št.: LJ HZ-603, reg. št.: NM G1 - 251, reg. št.: KK GDR 12, reg. št.: KK GDR 19, reg. št.: KK GDR 21, reg. št.: LJ HZ 604, reg. št.: LJ LD-998, reg. št.: LJ 27-3F, reg. št.: KK GDR 15/KK D3-80, reg. št.: LJ RE-871, reg. št.: NM L2-51, reg. št.: NM HN-359, reg. št.: NM S6-37. 2. Ta Sklep velja za vožnjo po lokalni cesti št. 468041 Verd - Pokojišče od sprejetja do 31.12.2014. voda je na Vrhniki, Tržaška cesta 32.« 2. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 013-4/2014 (3-01) Datum: 25. 9. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2 in dopolnitve) Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 365/2009) in Sklepa upravnega odbora Območne obrtne zbornice Vrhnika sta Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 26. redni seji, dne 25. 9. 2014 ter Upravni odbor OOZ Vrhnika na svoji 1. ko-respondenčni seji, dne 23. 9. 2014 sprejela Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika 1. člen V pravilniku o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis št. 304/2004 in št. 338/2007) se 2. člen spremeni tako, da se za prvim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »Pomoč se dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Ur. list EU L 352/1 z dne 24. 12. 2013).« 2. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Do de minimis pomoči niso upravičena: 1. podjetja iz sektorjev: a. ribištva in akvakulture, b. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, c. predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: 1. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ii. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. 2. podjetja, ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, 3. podjetja ki so opredeljena kot podjetja v težavah in pridobivajo državno pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje, 4. podjetja, ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti in obveznosti do delavcev. Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz. Pomoči ne bodo pogojene s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Skupni znesek pomoči podjetju, ki deluje v komercialnem cestnem tovornem prevozu, ne sme presegati 100.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Enotna podjetja so vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: 1. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; 2. podjetje ima pravico imenovati ali odpokli-cati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; 3. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; 4. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz zgoraj navedenih točk preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.« 3. člen Doda se 4a. člen, ki se glasi: »Upoštevanje kumulacije pomoči: • pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumu-lacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, • pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje določene v uredbi 360/2012, • pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz. 100.000 EUR). 4. člen 23. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: » Dajalec pomoči je dolžan pisno obvestiti prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18.12.2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Ur. list EU L 352 z dne 24.12.2013) ter hraniti evidenco o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči. « 5. člen Drugi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi: » Dajalec pomoči bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobil pisno izjavo o 1. vseh drugih pomočeh de minimis, vključno z navedbo pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku jih je podjetje prejelo v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, 2. drugih že prejetih (ali zaprošenih-v kakšni višini in pri katerem dajalcu) pomočeh za iste upravičene stroške, in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.« 6. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Naš časopis. Številka: 007-6/2014 (3-03) Datum: 25. 9. 2014 OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin l.r. OZ VRHNIKA Predsednik Simon Hlebec l.r. Obvestilo volivcem • Obvestilo volivcem • Obvestilo volivcem • Obvestilo volivcem • Obvestilo volivcem Predčasno glasovanje Predčasno glasovanje za vse volivce, ki bodo v nedeljo, 5. 10. 2014, odsotni iz kraja stalnega prebivališča (kjer so sicer vpisani v volilni imenik), bo v torek, 30. 9. 2014, v sredo, 1. 10. 2014, in v četrtek, 2. 10. 2014, na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika. Volišče za predčasno glasovanje bo odprto od 7. do 19. ure. Volivce, ki se nameravajo udeležiti predčasne- ga glasovanja, prosimo, da imajo s seboj osebni dokument, ki izkazuje njihovo identiteto, ter obvestilo o volišču, na katerem bi imeli pravico glasovati v nedeljo, 5. 10. 2014. Glasovanje na domu Volivec, ki uveljavlja pravico glasovanja na domu, mora najpozneje do srede, 1. oktobra 2014, poslati Občinski volilni komisiji zahtevek za tak način glasovanja. V zahtevku navede svoje osebne podatke. Če tega ne more storiti sam, lahko v njegovem imenu vloži zahtevek tudi družinski član, sosed ali druga oseba, vredna zaupanja (navesti mora svoje osebne podatke in tudi identifikacijsko številko osebnega dokumenta). Obrazec je na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si, lahko pa ga dobite tudi na Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika. Zaupniki Predstavniki kandidature oziroma liste kandidatov lahko do ponedeljka, 29. 9. 2014, predložijo seznam zaupnikov občinski volilni komisiji. Občina Vrhnika, Občinska volilna komisija Številka: 371-35/2014 (6-08) Datum: 25.9.2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. V Odloku o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice, objavljenem v Našem časopisu, št. 417/14, z dne 7. 7. 2014, je bila ugotovljena redakcijska napaka, zato dajem T E H N I Č N I P O P R A V E K Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice V tretjem odstavku 35. člena Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center za ravnanje z odpadki CRO Vrhnika - Tojnice se številka »9.« zamenja z »10.«. Beseda »Plaža:« se izbriše. Številka: 3505-13/2010 (5-08) Datum: 26. 9. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet na 26. redni seji, dne 25. 9. 2014 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA 1. člen Drugi stavek tretjega člena, ki določa sedež zavoda, se spremeni tako, da se glasi »Sedež za- RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ŽUPANA dne 5. 10. 2014 (obsega naselja: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Li-gojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Pod-lipa, Pokojišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Trčkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana, Zavrh pri Borovnici.) V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Franc MIŠIČ, roj.: 05. 01. 1965 Verd 204 poklic: Brez statusa, delo: Oskrbnik predlagatelj: SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 2. Stojan JAKIN, roj.: 14. 04. 1954 Vrhnika, Gabrče 25 poklic: Univ. dipl. ing. gr., delo: Župan predlagatelj: Janko Skodlar in skupina volivcev 3. Anže SLABE, roj.: 01. 03. 1983 Verd, Kačurjeva cesta 1 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Trgovski potnik predlagatelj: Solidarnost, za pravično družbo Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 5. 10. 2014 Številka volilne enote: I (obsega naselje: Vrhnika) Voli se 12 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: 1. ZaAB in Zares - VRHNIKA ZA VSE! 1. Peter PETROVČIČ, roj.: 14.07.1963, Vrhnika, Robova cesta 3 poklic: Mag. znan.-področje javne finance in javne politike, delo: Tajnik 2. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Mirko ANTOLOVIĆ, roj.: 10. 08. 1960, Vrhnika, Krpanova ulica 1 poklic: Diplomirani ekonomist, delo: Samostojni strokovni sodelavec 2. Alenka DŽAFIČ, roj.: 23. 05. 1965, Vrhnika, Gradišče 19 poklic: Magistrica medkulturnega menedžmenta, delo: Višji referent v državnem zboru RS 3. Andrej PODBREGAR, roj.: 11. 11. 1949, Vrhnika, Robova cesta 7a poklic: Pravnik-kriminalist, delo: Upokojenec 4. Mirjam DOMINKO, roj.: 24. 12. 1961, Vrhnika, Turnovše 19 poklic: Prof. francoskega in italijanskega jezika, delo: Direktorica zasebne jezikovna šole 5. Marjan BOLTE, roj.: 22. 03. 1953, Vrhnika, Dobo-vičnikova ulica 65 poklic: Transportni komercialist, delo: Transportni komercialist 6. Ana-Marija VOGLAR, roj.: 16. 06. 1976, Vrhnika, Gradišče 15c poklic: Ekonomski tehnik, delo: Vodja delovnega procesa 7. Bojan KAISER, roj.: 06. 02. 1953, Vrhnika, Gradišče 18b poklic: Trgovec, delo: Upokojenec 8. Magdalena METELKO, roj.: 15. 02. 1961, Vrhnika, Rožna ulica 8 poklic: Poslovna sekretarka, grafologinja, delo: Zeliščarstvo na ekološki kmetiji 9. Dejan ZUPANČIČ, roj.: 24. 05. 1975, Vrhnika, Ljubljanska cesta 34b poklic: Inženir strojništva, delo: Podjetnik 3. SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1. Maja RAVBAR LAMPIČ, roj.: 26.02.1966, Vrhnika, Tržaška cesta 21 poklic: Univ. dipl. socialna delavka, delo: Samostojna svetovalka I. 2. Jaka CEME, roj.: 13.06.1991, Vrhnika, Pot na Ko-šace 3 poklic: Strojni tehnik, delo: Proizvodnja 4. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. Vid DRAŠČEK, roj.: 24.01.1950, Vrhnika, Cesta gradenj 5 poklic: Pravnik za notranje zadeve, delo: Upokojenec 2. Dragomira PELAN, roj.: 03.04.1940, Vrhnika, Sušnikova cesta 5 poklic: GM, delo: Upokojenka 3. Anton SLUGA, roj.: 12.06.1937, Vrhnika, Krpanova ulica 6 poklic: Gradbeni tehnik, delo: Upokojenec 4. Tatjana KOBE, roj.: 22.03.1948, Vrhnika, Gradišče 16 poklic: Telegrafistka, delo: Upokojenka 5. Sebastijan TURK, roj.: 25.12.1977, Vrhnika, Cesta gradenj 1 poklic: Upravni delavec, delo: Upravni delavec 6. Ivana KRASNIK, roj.: 16.08.1945, Vrhnika, Opekarska cesta 37 poklic: Učiteljica, delo: Upokojenka 7. Mirko TURK, roj.: 22.10.1946, Vrhnika, Betajnova 59 poklic: Prometni inženir, delo: Upokojenec 5. SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Alojz KOS, roj.: 09. 09. 1946, Vrhnika, Med vrtovi 1 poklic: Gostinski tehnik, delo: Upokojenec 2. Greta DEČMAN, roj.: 07. 06. 1958, Vrhnika, Med vrtovi 6 poklic: Ekonomist, delo: Vodja ključnim kupcem 3. Dr. Vid MARGON, roj.: 27. 06. 1975, Vrhnika, Grilcev grič 17 poklic: Doktor kemijskih znanosti, delo: Vodja proizvodnje 4. Slavka ŠTIRN, roj.: 19. 05. 1952, Vrhnika, Betaj-nova 2 poklic: Višja upravna delavka, delo: Upokojenka 5. Boris Matej KRAŠOVEC, roj.: 25. 08. 1955, Vrhnika, Lošca 4 poklic: Kemijski tehnik, delo: Samostojni komercialist 6. Mojca ŠTRAUS ZULU, roj.: 20. 01. 1979, Vrhnika, Poštna ulica 3c poklic: Univerzitetna diplomirana anglistka, delo: Profesor angleščine 7. Vito KOŠIR, roj.: 01. 09. 1975, Vrhnika, Kopališka ulica 1a poklic: Gimnazijski maturant, delo: Asistent vodje tržne mreže 8. Iris GORNIK ŠTIRN, roj.: 02. 09. 1976, Vrhnika, Betajnova 2 poklic: Univ. dipl. upravna organizatorica, delo: Strokovna sodelavka za finance 9. Boris BIZJAN, roj.: 09. 05. 1974, Vrhnika, Dobo-vičnikova ulica 26 poklic: Strojnik, delo: Skladiščnik-viličarist 10. Željko ACALINOVIĆ, roj.: 24. 09. 1954, Vrhnika, Mrakova cesta 5 poklic: Grafik, delo: Upokojenec 6. SMC - STRANKA MIRA CERARJA 1. Miroslav RIBIČ, roj.: 11.02.1961, Vrhnika, Pri lipi 7b poklic: Mag., delo: Izvedenec za javna naročila 2. Marjana ŽNIDARŠIČ, roj.: 30.09.1962, Vrhnika, Ob Ljubljanici 10 poklic: Mag., delo: Vodja odd. v zavarovalnici Triglav 3. Mladen LUJIĆ, roj.: 05.03.1959, Vrhnika, Gradišče 16 poklic: Mag. inž. Log., delo: Upokojenec 7. SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO 1. Uroš SLABE, roj.: 30.10.1979, Vrhnika, Lošca 8 poklic: Delavec, delo: Mesar 2. Nika NAGODE, roj.: 07.08.1993, Vrhnika, V zatišju 2 poklic: Lesarski tehnik, delo: Študentka 3. Doman BLAGOJEVIĆ, roj.: 19.06.1990, Vrhnika, Jelovškova ulica 7 poklic: Delavec, delo: CNC programer 4. Sanela RAMIĆ ŠUMAR, roj.: 30.08.1993, Vrhnika, Na Klisu 6b poklic: Nima, delo: Dijakinja 5. Grega BUTKO, roj.: 31.05.1991, Vrhnika, Gradišče 15a poklic: Avtoserviser, delo: Nezaposlen 6. Metka KAVČIČ, roj.: 18.03.1994, Vrhnika, Gradišče 16 poklic: Nima, delo: Dijakinja 7. Jan Ažbe GABROVŠEK, roj.: 19.08.1991, Vrhnika, Lošca 23 poklic: Delavec, delo: Nezaposlen 8. Nikolina MOHAR, roj.: 18.12.1987, Vrhnika, Cesta 6. maja 4 poklic: Poslovna tajnica, delo: Nezaposlena 8. STOJAN JAKIN IN SKUPINA VOLIVCEV - POVEZUJEMO VRHNIKO 1. Stojan JAKIN, roj.: 14.04.1954, Vrhnika, Gabrče 25 poklic: Univ. dipl. inž. gradbeništva, delo: Župan 2. Barbara KOVAČIČ, roj.: 04.11.1979, Vrhnika, Pot v Močilnik 6b poklic: Univ. dipl. politologinja, delo: Vodja marketinga 3. Andrej KOS, roj.: 13.09.1952, Vrhnika, Tičnica 3 poklic: Univerzitetni diplomirani ekonomist, delo: Direktor občinske uprave 4. Nataša GROM, roj.: 03.11.1969, Vrhnika, Na klancu 12 poklic: Profesorica, delo: Učiteljica 5. Borut FEFER, roj.: 04.04.1959, Vrhnika, Kurirska pot 25 poklic: Učitelj športa delo: Učitelj 6. Anja SLUGA, roj.: 23.06.1988, Vrhnika, Stara cesta 7 poklic: Študentka, delo: - 7. Nejc KRAŠOVEC, roj.: 14.09.1991, Vrhnika, Na klancu 20 poklic: Študent, delo: - 8. Inka HAUKO, roj.: 21.10.1959, Vrhnika, Tržaška cesta 28 poklic: Administrativni tehnik, delo: Poslovni sekretar 9. Edin BEHRIĆ, roj.: 01.01.1977, Vrhnika, Tržaška cesta 3 poklic: Dipl. ekonomist, delo: Pomočnik vodje 10. Roman STRGAR, roj.: 19.01.1961, Vrhnika, Pod Hruševco 15 poklic: Univ. dipl. organizator dela, delo: Direktor 11. Verica MILJKOVIC, roj.: 15.08.1952, Vrhnika, Cesta gradenj 1 poklic: Višji upravni delavec, delo: Upokojenka 9. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Sebastian KOVAČIČ, roj.: 30.09.1985, Vrhnika, Ljubljanska cesta 36a poklic: Ekonomski tehnik, delo: Prodajni predstavnik 2. Špela JERINA, roj.: 29.11.1990, Vrhnika, Ob izviru 2 poklic: Študentka zgodovine in teologije, delo: Študentka 3. Marko ZIMŠEK, roj.: 23.10.1974, Vrhnika, Hrib 14 poklic: Inženir strojništva, delo: Inženir v razvoju 4. Ana HABE, roj.: 26.07.1951, Vrhnika, Betajnova 3 poklic: Negovalka, delo: Upokojenka 5. Tomaž GROM, roj.: 29.02.1964, Vrhnika, Tržaška cesta 35 poklic: Programer, delo: Samostojni podjetnik 6. Majda ZIMŠEK, roj.: 30.01.1956, Vrhnika, Pot k Trojici 8 poklic: Ekonomski tehnik, delo: Upokojenka 7. Primož JERINA, roj.: 04.06.1955, Vrhnika, Ob izviru 2 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec 8. Jernej ISKRA, roj.: 23.03.1971, Vrhnika, Na klancu 14 poklic: Ing. lesarstva, delo: Samostojni podjetnik 9. Andreja ZALAZNIK, roj.: 18.11.1954, Vrhnika, Gradišče 17c poklic: Prodajalka, delo: Upokojenka 10. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Majda ŠIROK, roj.: 12.09.1950, Vrhnika, Ob potoku 34 poklic: Mag. univ. dipl. pravnik, delo: Upokojenka 2. Vinko BIZJAK, roj.: 3.12.1955, Vrhnika, Kopališka ulica 4 poklic: Učitelj, delo: Pomočnik ravnateljice 3. Zdenka PETOŠ, roj.: 16.03.1956, Vrhnika, Robova cesta 38 poklic: Lesni tehnik, delo: Prokurist v družinskem podjetju 4. Izidor KOROŠEC, roj.: 15.10.1972, Vrhnika, Gradišče 8 poklic: Ekonomski tehnik, delo: Samostojni podjetnik 5. Sabina MATTIAS, roj.: 29.10.1974, Vrhnika, Gradišče 8 poklic: Usnjarski galanterist, delo: Šivilja 6. Janez STRŽINAR, roj.: 13.10.1949, Vrhnika, Voljčeva cesta 13 poklic: Strojni tehnik, delo: Upokojenec 7. Leon GOSTIŠA, roj.: 31.03.1961, Vrhnika, Travniška ulica 14 poklic: Univ. dipl. ing. agronomije, delo: Javni uslužbenec 8. Simon STRŽINAR, roj.: 05.06.1974, Vrhnika, Gradišče 1 poklic: Kmetijski tehnik, delo: Kmetovalec 9. Verica NAGODE, roj.: 06.05.1954, Vrhnika, Na livadi 2 poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Upokojenka Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 5. 10. 2014 Številka volilne enote: II (obsega naselja: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Jamnik, Jerinov Grič, Lesno Brdo, Mala Li-gojna, Marinčev Grič, Mirke, Mizni Dol, Padež, Pod-lipa, Pokojišče, Prezid, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Strmica, Trčkov Grič, Velika Ligojna, Verd, Zaplana, Zavrh pri Borovnici.) Voli se 12 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: 1. SMC - STRANKA MIRA CERARJA 1. Boštjan ERČULJ, roj.: 14.01.1970, Trčkov Grič, Tra čkov Grič 28 poklic: Lesarski tehnik, delo: Nezaposlen 2. Valerija Mojca FRANK, roj.: 28.11.1964, Sinja Gorica, Sinja Gorica 24 poklic: Dipl. upr. Org., delo: Vodja marketinga 3. Aleš REPE, roj.: 27.08.1965, Zaplana, Zaplana 77 a poklic: Elektrotehnik, delo: Zavarovalni zastopnik 4. Neža GABROVŠEK, roj.: 17.02.1991, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 66 a poklic: Univ. dipl. biopsihologinja, delo: Študentka 2. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPO-. KOJENCEV SLOVENIJE 1. Leon Marjan MOŽINA, roj.: 13.07.1941, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 124 poklic: Podjetnik, delo: Upokojenec " 2. Valerija JESENOVEC, roj.: 29.11.1949, Sinja Gorica, Sinja Gorica 68 poklic: Komercialistka, delo: Upokojenka , 3. Gabrijel JELOVŠEK, roj.: 11.05.1941, Drenov Grič, Drenov Grič 96 poklic: Voznik avtobusa, delo: Upokojenec 4. Marija RIHAR, roj.: 23.07.1944, Verd, Verd 24 poklic: Delavka, delo: Upokojenka 5. Henrik OSREDKAR, roj.: 01.04.1939, Velika Ligoj-na, Velika Ligojna 1 poklic: KV. krojač, delo: Upokojenec 6. Julijana KOSIC, roj.: 28.01.1940, Podlipa, Podlipa 57 poklic: Delavka, delo: Upokojenka 3. LISTA ZA RAZVOJ VRHNIŠKEGA PODEŽELJA 1. Viktor SLADIČ, roj.: 23.12.1960, Mirke, Mirke 4b poklic: Mag. znan. za področje državnih in evropskih študij, delo: Vodja odd. za varnost in zdravje pri delu 2. Urška JELOVŠEK, roj.: 17.01.1975, Drenov Grič, Drenov Grič 96 poklic: Univ. dipl. ing. tekstil. tehnolog., delo: UA Manager 3. Milan SELAN, roj.: 22.01.1951, Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 89 poklic: Mag. zn. za področje upravno inform, delo: Upokojenec 4. Mojca GUTNIK, roj.: 24.05.1962, Velika Ligojna, Velika Ligojna 38 poklic: Predmetni učitelj, delo: Predmetni učitelj 5. Vlado BRAČKO, roj.: 21.05.1966, Verd, Verd 197a poklic: Ekonomsko komercijalni tehnik, delo: Strokovni sodelavec za javna naroči 6. Nataša RIJAVEC, roj.: 18.12.1971, Mirke, Mirke 23 poklic: Univ. dipl. socialna delavka, delo: Pomočnik ravnatelja vrtca 7. Marjan MESEC, roj.: 16.07.1973, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 125a poklic: Strojni tehnik, delo: Direktor 8. Sonja VIDMAR, roj.: 30.05.1954, Verd, Verd 36a poklic: Diplomirani upravni organizator, delo: Upokojenka 4. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Vinko KERŠMANC, roj.: 25.12.1957, Bevke, Bevke 166 poklic: Elektroinštalater, delo: Skladiščnik 2. Marjetka PODLIPEC, roj.: 27.09.1959, Mala Ligoj-na, Mala Ligojna 23 poklic: Profesor matematike, delo: Računovodja 3. Branko DOLENC, roj.: 21.04.1955, Verd, Cesta Krimskega odreda 40 poklic: Strojni tehnik, delo: Delovodja 4. Barbara BOGATAJ, roj.: 30.03.1983, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 44 poklic: Univ. dipl. oec. in univ. dipl. socialna delavka, delo: Iskalka zaposlitve 5. Matej RUS, roj.: 26.08.1987, Drenov Grič, Drenov Grič 18 poklic: Lesarski tehnik, delo: Uslužbenec 6. Ivana RUS, roj.: 26.01.1956, Sinja Gorica, Sinja Gorica 91 poklic: Administrativni tehnik, delo: Upokojenka 7. Martina JEROMEL, roj.: 06.06.1974, Verd, Sternenova cesta 29 poklic: Mag. znanosti, delo: Samostojna komercia-listka 8. Mirko VERBIČ, roj.: 15.04.1960, Velika Ligojna, Velika Ligojna 41 poklic: Mojster splošne elektromehanike, delo: Elektrotehnik 9. Peter FILIPIČ, roj.: 18.02.1950, Podlipa, Podlipa 27a poklic: Strojnik ključavničar, delo: Upokojenec 10. Kristina KOPRIVEC, roj.: 04.11.1976, Lesno Brdo, Lesno Brdo 40a poklic: Gimnazijski maturant, delo: Gospodinja 11. Marjetica PETRAČ, roj.: 14.11.1953, Drenov Grič, Drenov Grič 142 poklic: Učiteljica, delo: Upokojenka 5. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. Veronika ŠVIGELJ, roj.: 12.11.1962, Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 50a poklic: Veterinarski tehnik, delo: Komercialist 2. Pavel OBLAK, roj.: 15.06.1967, Drenov Grič, Drenov Grič 8 poklic: Ing. agronomije, delo: Kmetovalec 3. Urška TRČEK, roj.: 29.03.1979, Smrečje, Smrečje 42 poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Kmetovalka 4. Janez RODE, roj.: 23.05.1983, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 93 poklic: Prometni tehnik, delo: Kmetovalec 5. Helena KERN, roj.: 17.04.1969, Verd, Verd 158 poklic: Vzgojiteljica, delo: Kmetovalka 6. Frančišek JAZBAR, roj.: 24.06.1954, Prezid, Prezid 9 poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Kmetovalec 7. Francka PIVK, roj.: 10.04.1978, Strmica, Strmica 5 poklic: Dipl. ing. konfekcijske tehnike, delo: Prodajalka 8. Jernej ŽNIDARŠIČ, roj.: 28.10.1984, Verd, Verd 6 poklic: Ing. kmetijstva, delo: Kmetovalec 9. Marko DEBEVEC, roj.: 08.10.1967, Padež, Padež 4 poklic: Gozdarski tehnik, delo: Podjetnik 6. SNS - SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA 1. Franc MIŠIČ, roj.: 05.01.1965, Verd, Verd 204 poklic: Brez statusa, delo: Oskrbnik 2. Nina VERŠIČ, roj.: 11.03.1984, Verd, Verd 206 poklic: Univ. dipl. pravnik, delo: Brez statusa 3. Matjaž JERŠIN, roj.: 21.05.1987, Verd, Čolnarska cesta 15 poklic: Strojni tehnik, delo: Avtomehanik 4. Janja MIŠIČ, roj.: 28.04.1969, Verd, Verd 204 poklic: Upravni tehnik, delo: Obračunovalec plač, kadrovik 5. Marko POGAČAR, roj.: 05.07.1969, Verd, Verd 2 poklic: PTT manipulant, delo: Upokojenec 6. Miha MOLE, roj.: 28.04.1986, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 38 poklic: Gradbeni tehnik, delo: Delo v filmski produkciji 7. Andrejka BRENČIČ, roj.: 02.08.1985, Verd, Verd 223 poklic: Medijski tehnik, delo: Knjižničarka 8. Miša GLAŽAR, roj.: 16.07.1961, Jamnik, Jamnik 46 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Tajnica 7. SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO 1. Nejc ŠKOF, roj.: 08.07.1991, Verd, Verd 167 poklic: Delavec, delo: Prokurist 2. Marija LAVRINC, roj.: 14.06.1966, Drenov Grič, Drenov Grič 139 poklic: Trgovski poslovodja, delo: Nezaposlena 3. Anže SLABE, roj.: 01.03.1983, Verd, Kačurjeva cesta 1 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Trgovski potnik 4. Doris ŠKOF, roj.: 23.08.1992, Verd, Verd 167 poklic: Ekonomski tehnik, delo: Delavec 5. Rok MUŠIČ, roj.: 27.11.1992, Verd, Kotnikova cesta 15 poklic: Lesarski tehnik, delo: Delavec 6. Breda ZRINSKI, roj.: 12.03.1964, Verd, Verd 257 poklic: Trgovka, delo: Nezaposlena 7. Miha DOLENC, roj.: 28.10.1981, Verd, Cesta Krimskega odreda 40 poklic: Monter strojnih inštalacij, delo: Monter vodovodnih inštalacij 8. Bina JAZBEC, roj.: 19.03.1992, Velika Ligojna, Velika Ligojna 72 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Študentka 9. Igor DOLINAR, roj.: 01.06.1968, Bevke, Bevke 161 poklic: Kuhar, delo: Podjetnik 10. Marta MARKU, roj.: 28.08.1964, Verd, Kotnikova cesta 30 poklic: Ekonomski tehnik, delo: Komercialist 11. Mihael JAPELJ, roj.: 02.05.1991, Drenov Grič, Drenov Grič 144 poklic: Frizer, delo: Prokurist 12. Robert MRZLIKAR, roj.: 26.01.1977, Lesno Brdo, Lesno Brdo 67 poklic: Avtomehanik, delo: Podjetnik 8. JANKO SKODLAR IN SKUPINA VOLIVCEV - POVEZUJEMO VRHNIKO 1. Janko SKODLAR, roj.: 08.03.1966, Bevke, Bevke 78 poklic: Komercialni tehnik, delo: Podžupan 2. Ema GORIČAN, roj.: 11.01.1948, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 36a poklic: Gostinski tehnik, delo: Upokojenka 3. Pavel BIZJAN, roj.: 06.10.1960, Strmica, Strmica 11 poklic: Monter ogrevalnih naprav, delo: Izvajanje strojnih inštalacij - samostojni podjetnik 4. Nataša TEŠAR, roj.: 16.03.1973, Bevke, Bevke 61d poklic: Ekonomsko komercialni tehnik, delo: Podjetnik 5. Matic BAJC, roj.: 27.12.1986, Drenov Grič, Drenov Grič 44 poklic: Študent, delo: - 6. Marija KUPEC, roj.: 14.09.1952, Velika Ligojna, Velika Ligojna 61 poklic: Ekonomsko komercialni tehnik, delo: Upokojenka 7. Franjo ČRETNIK, roj.: 26.01.1969, Verd, Sternenova cesta 23 poklic: Prometni tehnik, delo: Referent za požarno varnost in okol 8. Stanislava JEVŠEK, roj.: 24.02.1955, Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 77 poklic: Administrativni tehnik, delo: Upokojenka 9. Jan ZALETEL, roj.: 28.06.1989, Velika Ligojna, Velika Ligojna 20d poklic: Študent, delo: - 10. Klavdija GORENC, roj.: 19.01.1982, Mizni Dol, Mizni Dol 68 poklic: Diplomirana ekonomistka, delo: Računovodja 11. Nataša OGRIN JURJEVIČ, roj.: 30.05.1977, Sinja Gorica, Sinja Gorica 22 poklic: Diplomirani delovni terapevt, delo: Delovni terapevt 12. Katarina ŽELEZNIK LOGAR, roj.: 08.03.1976, Smrečje, Smrečje 3 poklic: Magistra znanosti o okolju, delo: Vodja PE Ljubljana IVD Maribor 9. SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. Janez KIKELJ, roj.: 23.06.1972, Verd, Cesta Krimskega odreda 32 poklic: Ekonomsko-komercialni tehnik, delo: Strokovni sodelavec SAZU 2. Sanja PAJNKIHAR, roj.: 29.04.1980, Verd, Verd 58 poklic: Diplomirani poslovni sekretar, delo: Svetovalec za dohodne klice - infor 3. Dr. Edvard KOLAR, roj.: 26.05.1970, Bevke, Bevke 61b poklic: Doktor kineziološke znanosti, spec. proj.: mng, delo: Generalni direktor 4. Anita ČRETNIK, roj.: 28.07.1976, Verd, Sternenova cesta 23 poklic: Diplomirani vzgojitelj, delo: Drugi učitelj v 1. razredu 5. Borut KIKELJ, roj.: 30.08.1966, Blatna Brezovica, Blatna Brezovica 39b poklic: Gimnazijski maturant, delo: Bančni komercialist 6. Zorica POPOVIC, roj.: 07.06.1950, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 45a poklic: Učiteljica, delo: Upokojenka 7. Aljoša GROM, roj.: 16.02.1973, Verd, Verd 44b poklic: Strojnik, delo: Samostojni športni delavec 8. Marjetka ZAJC, roj.: 11.11.1961, Bevke, Bevke 111 poklic: Telefonistka, delo: Telefonist, administrator 9. Leopold STRAJNAR, roj.: 05.09.1965, Verd, Cankarjevo nabrežje 9 poklic: Tehnik TK omrežja, delo: Monter TT linij 10. Mitja BIRTIČ, roj.: 09.06.1966, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 78 poklic: Strojnik gradbene mehanizacije, delo: Strojnik 10. ZaAB in Zares - VRHNIKA ZA VSE! 1. Sebastian ZALAR, roj.: 25.09.1974, Drenov Grič, Drenov Grič 7b poklic: Elektrotehnik elektronik, delo: Zasebni športni delavec 11. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. Daniel CUKJATI, roj.: 15.03.1979, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 96a poklic: Profesor športne vzgoje, delo: Strokovni sodelavec za šport 2. Nataša FRANK, roj.: 14.07.1982, Velika Ligojna, Velika Ligojna 64 poklic: Diplomirani ekonomist, delo: Svetovalec za EU sredstva 3. Jožef MALOVRH, roj.: 28.02.1948, Smrečje, Smrečje 39 poklic: Strojni tehnik, delo: Upokojenec 4. Mateja DOLAMIČ, roj.: 06.01.1977, Bevke, Bevke 86 poklic: Diplomirana ekonomistka, delo: Podjetnica 5. Zdravko ŽELEZNIK, roj.: 18.08.1967, Podlipa, Podlipa 29 poklic: Mizar, tapetnik, delo: Direktor, samostojni podjetnik 6. Jana POLANC, roj.: 12.10.1950, Drenov Grič, Drenov Grič 137 poklic: Vzgojiteljica, delo: Upokojenka 7. Džemal MUSTAFIĆ, roj.: 13.10.1964, Stara Vrhnika, Stara Vrhnika 37a poklic: Diplomirani menedžer športa, delo: Samostojni podjetnik 8. Marjeta BLAŽIČ, roj.: 19.01.1954, Verd, Cesta Krimskega odreda 124 poklic: Komercialni tehnik, delo: Upokojenka 9. Franc CUKJATI, roj.: 15.02.1943, Lesno Brdo, Lesno Brdo 72 poklic: Zdravnik, delo: Upokojenec Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA BREG dne 5. 10. 2014 (obsega ulice: Cankarjev trg-del, Delavsko naselje, Jelovškova ulica, Ljubljanska cesta, Partizanski tabor, Robova cesta, Sivkina ulica, Na livadi, Ob izviru, Ob progi, Travniška ulica, V zatišju, Na klancu-del, Stara cesta-del, Čuža-del, Pot na Košace, Kolodvorska ulica, Možinova ulica, Vrtnarija, Opekarska cesta, Kuclerjeva ulica, Mokrice, Pot na Tojnice, Rožna ulica, Pod Hruševco) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Renata STRUNA, roj.: 23.09.1965, Vrhnika, Vrtnarija 7b poklic: Profesorica nemščine, delo: Učiteljica predlagatelj: Jure Jakopič in skupina volivcev krajevne skupnosti Vrhnika - Breg 2. Jure JAKOPIČ, roj.: 23.02.1983, Vrhnika, Delavsko naselje 23 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Podjetnik predlagatelj: Jure Jakopič in skupina volivcev krajevne skupnosti Vrhnika - Breg 3. Tamara SNOJ, roj.: 10.09.1958, Vrhnika, Pod Hru-ševco 27 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Podjetnik predlagatelj: Jure Jakopič in skupina volivcev krajevne skupnosti Vrhnika - Breg 4. Tina ŠUŠMELJ, roj.: 03.05.1978, Vrhnika, Vrtnarija 12b poklic: Univ. dipl. geografinja, delo: Svetovalec predlagatelj: Jure Jakopič in skupina volivcev krajevne skupnosti Vrhnika - Breg 5. Jože TURK, roj.: 27.04.1959, Vrhnika, Pot na Ko-šace 11 poklic: Komunalni inženir, delo: Vodja vzdrževanja cest predlagatelj: Jure Jakopič in skupina volivcev krajevne skupnosti Vrhnika - Breg 6. Anže GRAMPOVČAN, roj.: 06.04.1970, Vrhnika, Stara cesta 12 poklic: Poslovni sekretar, delo: Finančnik predlagatelj: Jure Jakopič in skupina volivcev krajevne skupnosti Vrhnika - Breg 7. Stanko ŠTUPICA, roj.: 29.04.1974, Vrhnika, Delavsko naselje 24 poklic: Komercialist, delo: Računovodja Občina Vrhnika predlagatelj: Jure Jakopič in skupina volivcev krajevne skupnosti Vrhnika - Breg Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE dne 5. 10. 2014 (obsega naselje: Bevke) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Hermina SKODLAR, roj.: 19.12.1969, Bevke 78 poklic: Upravni tehnik, delo: Vpisničarka predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev 2. Branko GOLOMBOŠ, roj.: 29.12.1977, Bevke 82 poklic: Ekonomsko komercialni tehnik, delo: Vodja poslovalnice NLB predlagatelj: Skupina volivcev in Marta Marija Lenarčič 3. Ivan ŠEBENIK, roj.: 15.05.1963, Bevke 118 poklic: Avtoklepar, delo: Referent reklamacij predlagatelj: Boštjan Tešar in skupina volivcev 4. Primož JEREB, roj.: 09.02.1984, Bevke 76 poklic: Univ. Dipl. zgodovinar, delo: Geodetski tehnik predlagatelj: Mitja Vehar in skupina volivcev 5. Jernej LENARČIČ, roj.: 09.12.1974, Bevke 37 poklic: Lesarski tehnik, delo: Podjetnik predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev 6. Marjan LENARČIČ, roj.: 03.08.1963, Bevke 106a poklic: Grafik, delo: Upokojenec predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev 7. David SUHOVERŠNIK, roj.: 01.02.1980, Bevke 79 poklic: Mizar, delo: Mizar predlagatelj: Jurij Bograf in skupina volivcev 8. Alberta MAROLT, roj.: 22.09.1965, Bevke 147 poklic: Administrator, delo: Administrator predlagatelj: Jurij Bograf in skupina volivcev 9. Robert AJLEC, roj.: 11.04.1969, Bevke 116 poklic: Strojni tehnik, delo: Operator stroja predlagatelj: Jurij Bograf in skupina volivcev 10. Nataša TEŠAR, roj.: 16.03.1973, Bevke 61d poklic: Ekonomsko komercialni tehnik, delo: Podjetnik predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev 11. Peter BRUS, roj.: 24.07.1982, Bevke 74 poklic: Mizar, delo: Skladiščnik, samostojni podjetnik predlagatelj: Nataša Tešar in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA CENTER dne 5. 10. 2014 (obsega ulice: Cankarjev trg-del, Kopališka ulica, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Ribiška pot, Lošca, Mrakova cesta, Pot v Močilnik, Sušnikova cesta, Tržaška ce-sta-del, Usnjarska cesta, Prečna pot, Gradišče, Voljčeva cesta-del, Cesta 6. maja, Na Klisu, Krožna pot, Cesta gradenj, Na zelenici, Poštna ulica, Trg Karla Grabeljška, Stara cesta-del, Krpanova ulica) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Majda JERE, roj.: 27.03.1949, Vrhnika, Usnjarska cesta 1 poklic: Upokojenka, delo: Upokojenka predlagatelj: Peter Sečnik in skupina volivcev 2. Verica MILJKOVIĆ, roj.: 15.08.1952, Vrhnika, Cesta gradenj 1 poklic: Upokojenka, delo: Upokojenka predlagatelj: Peter Sečnik in skupina volivcev 3. Oto PREBIL, roj.: 20.05.1943, Vrhnika, Lošca 48 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Peter Sečnik in skupina volivcev 4. Anton PEČAR, roj.: 04.05.1933, Vrhnika, Prečna pot 10a poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Peter Sečnik in skupina volivcev 5. Miša STRŽINAR, roj.: 26.12.1973, Vrhnika, Gradišče 1 poklic: Spec. za menagement v izobraževanju, delo: Ravnateljica OŠ predlagatelj: Peter Sečnik in skupina volivcev 6. Franc BERDNIK, roj.: 28.08.1955, Vrhnika, Na Klisu 6b poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Peter Sečnik in skupina volivcev 7. Peter SEČNIK, roj.: 29.09.1948, Vrhnika, Pot v Mo-čilnik 11 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Peter Sečnik in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BLATNA BREZOVICA dne 5. 10. 2014 (obsega naselje: Blatna Brezovica) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Marko TOMINC, roj.: 19.11.1970, Blatna Brezovica 39a poklic: Strojni tehnik, delo: Tehnolog predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta krajevne skupnosti Blatna Brezovica 2. Bojan VRHOVEC, roj.: 04.04.1956, Blatna Brezovica 22 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta krajevne skupnosti Blatna Brezovica 3. Branko SKUBIC, roj.: 07.05.1963, Blatna Brezovica 44 poklic: Policist, delo: Policist predlagatelj: Bojan Vrhovec in skupina volivcev 4. Stanislava JEVŠEK, roj.: 24.02.1955, Blatna Brezovica 77 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta krajevne skupnosti Blatna Brezovica 5. Janez GOSTIŠA, roj.: 03.10.1966, Blatna Brezovica 2 poklic: Gasilec, delo: Gasilec predlagatelj: Bojan Vrhovec in skupina volivcev 6. Tina SVETE, roj.: 24.08.1990, Blatna Brezovica 17 poklic: Diplomirani ekonomist, delo: Študent predlagatelj: Bojan Vrhovec in skupina volivcev 7. Branko VRHOVC, roj.: 24.03.1950, Blatna Brezovica 1 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta krajevne skupnosti Blatna Brezovica 8. Sandi KOPRIVEC, roj.: 08.10.1965, Blatna Brezovica 53 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Vodja poslovalnice predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta krajevne skupnosti Blatna Brezovica 9. Slavka ZAGOŽEN, roj.: 03.09.1958, Blatna Brezovica 23 poklic: Diplomirani psiholog, delo: Učiteljica predlagatelj: Bojan Vrhovec in skupina volivcev 10. Mojca KIKELJ, roj.: 01.08.1970, Blatna Brezovica 39b poklic: Usnjarski tehnik, delo: Aranžerka predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta krajevne skupnosti Blatna Brezovica 11. Veronika ŠVIGELJ, roj.: 12.11.1962, Blatna Brezovica 50a poklic: Veterinarski tehnik, delo: Komercialist predlagatelj: Branko Skubic v imenu Sveta krajevne skupnosti Blatna Brezovica Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI LIGOJNA dne 5. 10. 2014 (obsega naselji: Mala Ligojna in Velika Ligojna). Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Klemen OGRIN, roj.: 20.07.1974, Velika Ligojna 22 poklic: Elektrotehnik - elektronik, delo: Serviser račun. opreme predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 2. Andreja KOGOVŠEK, roj.: 12.02.1992, Velika Li-gojna 20a poklic: Ekonomski tehnik, delo: Strokovna sodelavka - finance predlagatelj: Mirko Verbič in skupina volivcev 3. Gregor CIMPRIČ, roj.: 02.09.1974, Mala Ligojna 16 poklic: Logistični inženir, delo: Podčastnik SV predlagatelj: Sašo Kogovšek in skupina volivcev 4. Andrej KRAŠNA, roj.: 11.07.1972, Velika Ligojna 27a poklic: Univ. dipl. ing. Elektrotehnike, delo: Prodajalec predlagatelj: Mirko Verbič in skupina volivcev 5. Roman KERVINA, roj.: 18.02.1969, Velika Ligojna 49a poklic: Inženir strojništva, delo: Častnik SV predlagatelj: Mirko Verbič in skupina volivcev 6. Saša PODLIPEC, roj.: 24.05.1988, Mala Ligojna 23 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Študentka predlagatelj: Mirko Verbič in skupina volivcev 7. Marko ŽENKO, roj.: 26.04.1975, Velika Ligojna 57 poklic: Avtoličar, delo: Komunalni delavec predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 8. Nataša FRANK, roj.: 14.07.1982, Velika Ligojna 64 poklic: Diplomirani ekonomist, delo: Kontrolor EU sredstev predlagatelj: Mirko Verbič in skupina volivcev 9. Janez KOGOVŠEK, roj.: 24.12.1952, Velika Ligojna 20a poklic: Mizar, delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: Mirko Verbič in skupina volivcev 10. Barbara JAPELJ, roj.: 30.01.1979, Mala Ligojna 31 poklic: Magistrica turizma, delo: Strokovni svetovalec 1 predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 11. Jože FRANK, roj.: 09.04.1955, Velika Ligojna 64 poklic: Avtomehanik, delo: Nabavni referent predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 12. Peter KOGOVŠEK, roj.: 04.08.1963, Mala Ligojna 40 poklic: Diplomirani manager, delo: Častnik slovenske vojske predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 13. Saša ALBREHT, roj.: 29.04.1984, Velika Ligojna 38 poklic: Diplomirani organizator turizma, delo: Vodenje gostinskega lokala predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 14. Joži ŠRAJ, roj.: 18.01.1970, Velika Ligojna 20e poklic: Univ. dipl. ekonomist - pooblaščeni, delo: Vodja gospodarsko finančnega oddelka predlagatelj: Mojca Gutnik in skupina volivcev 15. Boris CIMPRIČ, roj.: 02.11.1971, Mala Ligojna 1a poklic: Univ. dipl. oec, delo: Častnik slovenske vojske predlagatelj: Mirko Verbič in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SINJA GORICA dne 5. 10. 2014 (obsega naselje: Sinja Gorica) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Suzana DRAŠLER, roj.: 13.10.1980, Sinja Gorica 42 poklic: Diplomirani varstvoslovec - MNZ, delo: Policist specialist predlagatelj: Jereb Aleksander in skupina volivcev 2. Anže ZADRAVEC, roj.: 27.05.1995, Sinja Gorica 98 poklic: Študent, delo: Študent predlagatelj: Jožef Bogataj in skupina volivcev 3. Sonja MESEC, roj.: 26.02.1977, Sinja Gorica 89 poklic: Diplomiran ekonomist, delo: Računovodja predlagatelj: Jožef Bogataj in skupina volivcev 4. Teja PER, roj.: 30.07.1981, Sinja Gorica 4a poklic: Dipl. organizatorka - menedž., delo: Višja strokovna referentka predlagatelj: Jereb Aleksander in skupina volivcev 5. Damjan GUTNIK, roj.: 26.01.1976, Sinja Gorica 94 poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Delavec predlagatelj: Jožef Bogataj in skupina volivcev 6. Gorazd PETROVČIČ, roj.: 16.06.1982, Sinja Gorica 110 poklic: Poklicni voznik, delo: Voznik specialnega vozila predlagatelj: Jereb Aleksander in skupina volivcev 7. Marjan PRAZNIK, roj.: 16.09.1955, Sinja Gorica 35a NAŠ ČASOPIS 17 " poklic: Tehnik telekomunikacij, delo: Tehnična pomoč uporabnikom predlagatelj: Jožef Bogataj in skupina volivcev 8. Branko PETEK, roj.: 27.03.1966, Sinja Gorica 27 poklic: Diplomirani ekonomist, delo: Področni vodja v zavarovalnici Grawe predlagatelj: Jereb Aleksander in skupina volivcev 9. Romana OVCA, roj.: 07.04.1970, Sinja Gorica 55 poklic: PTT Manipulantka, delo: Gospodinja predlagatelj: Jožef Bogataj in skupina volivcev ■ Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE " Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI STARA VRHNIKA dne 5. 10. 2014 (obsega naselje: Stara Vrhnika) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Tomislav GROM, roj.: 20.12.1954, Stara Vrhnika 90 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Komercialist predlagatelj: Franc Petkovšek in skupina volivcev 2. Janez KRVINA, roj.: 08.08.1963, Stara Vrhnika 69 poklic: Elektrotehnik, delo: Podčastnik SV predlagatelj: Zorica Popović in skupina volivcev 3. Brigita MOLE, roj.: 20.09.1955, Stara Vrhnika 38 poklic: Admin. tehnik, delo: Upokojenka predlagatelj: Zorica Popović in skupina volivcev 4. Simon OGRIN, roj.: 01.11.1966, Stara Vrhnika 53 poklic: Finomehanik, delo: Brezposeln predlagatelj: Zorica Popović in skupina volivcev 5. Damjana OVEN MEDMEŠ, roj.: 24.02.1976, Stara Vrhnika 116 poklic: Ekonomsko komerc. tehnik, delo: Računovodje - Bilancist predlagatelj: Franc Petkovšek in skupina volivcev 6. Peter GABROVŠEK, roj.: 05.03.1964, Stara Vrhnika 66 poklic: Dipl. org. menagment, delo: Vodja CRO predlagatelj: Franc Petkovšek in skupina volivcev 7. Franc PETKOVŠEK, roj.: 11.12.1951, Stara Vrhnika 107 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Zorica Popović in skupina volivcev 8. Marko GARAFOLJ, roj.: 30.06.1967, Stara Vrhnika 121 poklic: Strojni tehnik, delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: Franc Petkovšek in skupina volivcev 9. Marjan MESEC, roj.: 16.07.1973, Stara Vrhnika 125a poklic: Strojni tehnik, delo: Direktor predlagatelj: Zorica Popović in skupina volivcev 10. Danica REMŽGAR, roj.: 18.08.1950, Stara Vrhnika 51 poklic: Trgovka - poslovodja, delo: Upokojenka predlagatelj: Franc Petkovšek in skupina volivcev 11. Jožica KRVINA, roj.: 17.01.1965, Stara Vrhnika 69 poklic: Učiteljica matematike in tehnike, delo: Predmetni učitelj predlagatelj: Zorica Popović in skupina volivcev 12. Petra FEFER, roj.: 11.04.1975, Stara Vrhnika 12 poklic: Profesor biologije in gospodinjstva, delo: Predmetni učitelj predlagatelj: Zorica Popović in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VERD dne 5. 10. 2014 (obsega naselji: Mirke in Verd) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Anton ŠPEC, roj.: 07.01.1957, Mirke 12a poklic: Orodjar, delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: Tomaž Gorišek in volivci za razvoj krajevne skupnosti Verd 2. Frančišek KRŽIČ, roj.: 20.09.1954, Verd 225 poklic: Strojnik TGM, delo: Upokojenec predlagatelj: Tomaž Gorišek in volivci za razvoj krajevne skupnosti Verd 3. Tomaž GORISEK, roj.: 06.12.1967, Verd 22 poklic: Vzdrževalec strojev in naprav, delo: Inv. upokojenec predlagatelj: Tomaž Gorišek in volivci za razvoj krajevne skupnosti Verd 4. Sonja KOČEVAR, roj.: 02.04.1973, Verd 70 poklic: Diplomirani ekonomist, delo: Višji referent za trženje predlagatelj: Tomaž Gorišek in volivci za razvoj krajevne skupnosti Verd 5. Franjo ČRETNIK, roj.: 26.01.1969, Verd, Sternenova cesta 23 poklic: Prometni tehnik, delo: Referent za požarno varnost predlagatelj: Tomaž Gorišek in volivci za razvoj krajevne skupnosti Verd 6. Darija RIHAR, roj.: 08.07.1973, Verd 39 poklic: Vzgojiteljica, delo: Vzgojiteljica predšolskih otrok predlagatelj: Tomaž Gorišek in volivci za razvoj krajevne skupnosti Verd 7. Sonja VIDMAR, roj.: 30.05.1954, Verd 36a poklic: Diplomirani upravni organizator, delo: Upokojenka predlagatelj: Tomaž Gorišek in volivci za razvoj krajevne skupnosti Verd Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PADEŽ POKOJIŠČE-ZA-VRH, dne 5. 10. 2014 (obsega naselja: Padež, Pokojišče in Zavrh pri Borovnici) Voli se 5(pet) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Ivanka RAVNIHAR, roj.: 16.12.1954, Pokojišče 8a poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Upokojenka predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 2. Lilijana ŽIVKOVIČ, roj.: 31.08.1950, Pokojišče 14 poklic: Elektrotehnik, delo: Upokojenka predlagatelj: Natalija Rot in skupina volivcev 3. Terezija ŠTRAVS, roj.: 11.10.1954, Padež 1 poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Gospodinja predlagatelj: Andraž Rot in skupina volivcev 4. Erika ZALAR, roj.: 23.05.1980, Padež 1 poklic: Ekonomski tehnik, delo: Komerciala predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 5. Tadej MEDEN, roj.: 04.12.1994, Zavrh pri Borovnici 4 poklic: Gozdar, delo: Sekač predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 6. Suzana RAVNIHAR, roj.: 02.06.1978, Pokojišče 8a poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Čistilka predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 7. Bojan PELKO, roj.: 29.06.1965, Pokojišče 17 poklic: Gradbeni delovodja, delo: Gradbeni delovodja predlagatelj: Natalija Rot in skupina volivcev 8. Janez MEDEN, roj.: 26.07.1961, Zavrh pri Borovnici 4 poklic: Gozdar, delo: Upokojenec predlagatelj: Andraž Rot in skupina volivcev 9. Aleksander RAVNIHAR, roj.: 09.09.1976, Pokojiš-če 8 poklic: Avtoklepar, delo: Avtoklepar predlagatelj: Natalija Rot in skupina volivcev 10. Andrej INTIHAR, roj.: 17.11.1941, Pokojišče 1a poklic: Ekonomist, delo: Upokojenec predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 11. Borut DRAGAR, roj.: 24.02.1972, Pokojišče 6 a poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Brez zaposlitve predlagatelj: Andraž Rot in skupina volivcev 12. Viktorija RAVNIHAR, roj.: 16.12.1956, Pokojišče 8 a poklic: Vpisnikar, delo: Upokojenka predlagatelj: Natalija Rot in skupina volivcev . 13. Blaž MEDEN, roj.: 23.01.1990, Zavrh pri Borovnici 4 poklic: Električar, delo: Vzdrževalec ■ predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 14. Lea PELKO, roj.: 14.11.1979, Padež 5 poklic: Slaščičar, delo: Dietni kuhar ■ predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 15. Branko VIDMAR, roj.: 14.08.1972, Pokojišče 2 я poklic: Avtomehanik, delo: Delavec v proizvodnji predlagatelj: Natalija Rot in skupina volivcev 16. Marjan DEBEVEC, roj.: 20.02.1973, Pokojišče 3 poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Brez zaposlitve predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 17. Gregor RAVNIHAR, roj.: 26.01.1975, Pokojišče 8a poklic: Avtoličar, delo: Avtoličar predlagatelj: Marko Debevec in skupina volivcev 18. Vinko VIDMAR, roj.: 14.04.1987, Padež 1 poklic: Živilski tehnik, delo: Vodja logistike predlagatelj: Matjaž Rot in skupina volivcev 19. Damir PELKO, roj.: 12.06.1972, Padež 5 poklic: Gozdar, delo: Sekač - traktorist predlagatelj: Andraž Rot in skupina volivcev 20. Pavla DRAGAR, roj.: 29.06.1945, Pokojišče 6 poklic: Osnovnošolska izobrazba, delo: Gospodinja predlagatelj: Andraž Rot in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PODLIPA-SMREČJE dne 5. 10. 2014 (obsega naselji: Podlipa in Smrečje). Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Janez FORTUNA, roj.: 09.03.1951, Podlipa 6 poklic: Avtokleparski mojster, delo: Upokojenec predlagatelj: Katarina Železnik Logar in skupina volivcev 2. Sonja MALOVRH, roj.: 15.09.1953, Smrečje 39 poklic: RTV Mehanik, delo: Upokojenka predlagatelj: Katarina Železnik Logar in skupina volivcev 3. Boštjan JURJEVČIČ, roj.: 17.01.1976, Podlipa 18 poklic: Živilski tehnik, delo: Vodja pekarstva predlagatelj: Katarina Železnik Logar in skupina volivcev 4. Valentin KONČAN, roj.: 31.01.1966, Smrečje 38 poklic: Kovinostrugar, delo: Delo v proizvodnji predlagatelj: Tadej Končan in skupina volivcev 5. Tadej KONČAN, roj.: 01.01.1985, Smrečje 38a poklic: Elektrotehnik - elektronik, delo: Monter - serviser predlagatelj: Katarina Železnik Logar in skupina volivcev 6. Andrej GABERŠEK, roj.: 23.10.1972, Podlipa 28a poklic: Diplomirani ekonomist, delo: Vodja servisa predlagatelj: Katarina Železnik Logar in skupina volivcev 7. Sabina SLAVEC, roj.: 27.10.1976, Podlipa 40a poklic: Tehnik trgovske akademije, delo: Poslovodja trgovine predlagatelj: Tadej Končan in skupina volivcev 8. Urška TRČEK, roj.: 29.03.1979, Smrečje 42 poklic: Osnovna šola, dejo: Kmetovalka predlagatelj: Katarina Železnik Logar in skupina volivcev 9. Barbara KUZMIČ, roj.: 19.07.1978, Podlipa 92 poklic: Gimnazijski maturant, delo: Brezposelna predlagatelj: Katarina Železnik Logar in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIČ - LESNO BRDO dne 5. 10. 2014 (obsega naselji: Drenov Grič in Lesno Brdo) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Iztok GRUDEN, roj.: 31.01.1975, Drenov Grič, Drenov Grič 154 poklic: Lesarski tehnik, delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: Karmen Koprivec in skupina volivcev 2. Boštjan OSREDKAR, roj.: 14.07.1968, Drenov Grič, Drenov Grič 41 poklic: Elektrotehnik, delo: Podjetnik predlagatelj: Karmen Koprivec in skupina volivcev 3. Mateja BARTOL, roj.: 11.05.1975, Drenov Grič, Drenov Grič 143 poklic: Dipl. slovenist, Prof. filozofije, delo: Prevajanje, lektoriranje predlagatelj: Franci Marolt in skupina volivcev 4. Urška ZDEŠAR, roj.: 22.09.1978, Lesno Brdo, Lesno Brdo 31a poklic: Dipl. ekonomist, delo: Finančnik predlagatelj: Mojca Osredkar in skupina volivcev 5. Lidija ZALAZNIK, roj.: 03.08.1954, Drenov Grič, Drenov Grič 49 poklic: Ekonomist, delo: Upokojenka predlagatelj: Karmen Koprivec in skupina volivcev 6. Damjana SOTLAR, roj.: 26.09.1975, Drenov Grič, Drenov Grič 154 poklic: Cvetličar, vrtnar, florist, delo: Vodja strežbe predlagatelj: Karmen Koprivec in skupina volivcev 7. Janez PODBOJ, roj.: 23.06.1963, Lesno Brdo, Lesno Brdo 30 poklic: Avtomehanik, delo: Serviser gasilnih naprav predlagatelj: Franci Marolt in skupina volivcev 8. Roman JESENKO, roj.: 09.08.1963, Drenov Grič, Drenov Grič 88 poklic: Voznik, delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: Franci Marolt in skupina volivcev 9. Nina CIUHA CERKOVNIK, roj.: 08.01.1973, Drenov Grič, Drenov Grič 166b poklic: Prof. športne vzgoje, delo: Učitelj športa in PB predlagatelj: Franci Marolt in skupina volivcev 10. Gašper PETRAČ, roj.: 02.12.1974, Drenov Grič, Drenov Grič 142 poklic: Strojni tehnik, delo: Informatik predlagatelj: Mojca Osredkar in skupina volivcev 11. Tomaž JELOVŠEK, roj.: 15.06.1970, Drenov Grič, Drenov Grič 80 poklic: Univ. dipl. ing. Arhitekture, delo: Arhitekt predlagatelj: Karmen Koprivec in skupina volivcev 12. Ana-Marija JELOVŠEK, roj.: 05.02.1966, Drenov Grič, Drenov Grič 48a poklic: Gimnazijski maturant, delo: Sistemski administrator predlagatelj: Mojca Osredkar in skupina volivcev 13. Pavel OBLAK, roj.: 15.06.1967, Drenov Grič, Drenov Grič 8 poklic: Ing. agronomije, delo: Kmetovalec predlagatelj: Franci Marolt in skupina volivcev 14. Jože PODBOJ, roj.: 05.03.1961, Lesno Brdo, Lesno Brdo 30a poklic: Prometni tehnik, delo: Podčastnik v SV predlagatelj: Mojca Osredkar in skupina volivcev 15. Marko KOPRIVEC, roj.: 09.11.1967, Lesno Brdo, Lesno Brdo 64 poklic: Strojni tehnik, delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: Mojca Osredkar in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA VAS dne 5. 10. 2014 (obsega ulice: Dobovičnikova ulica, Idrijska cesta, Ob potoku, Dolge njive, Kolesarska pot, Med vrtovi, Ob Beli, Pot k studencu, Pri lipi, Prisojna pot, Vas, Kurirska pot, Voljčeva cesta-del, Tičnica, Betajnova, Storžev grič, Gabrče, Notranjska cesta, Močilnik, Ra-skovec, Tržaška cesta del, Pavkarjeva pot, Turnovše, Hrib, Grilcev grič, Na klancu-del, Petkovškova ulica, Stara cesta del, Čuža-del, Pot k Trojici) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Mirko TURK, roj.: 22.10.1946, Vrhnika, Betajnova 59 poklic: Ing. prometa, delo: Upokojenec predlagatelj: Slavka Štirn, Karol Jurjevčič in ostali predlagatelji 2. Lučka KENK, roj.: 17.02.1954, Vrhnika, Kurirska pot 28 oklic: Socialna delavka, delo: Direktor CSD Vrhni-a predlagatelj: Slavka Štirn, Karol Jurjevčič in ostali predlagatelji 3. Elizabeta SMODIŠ, roj.: 22.10.1953, Vrhnika, Vas 27 poklic: Poslovodja, delo: Upokojenka predlagatelj: Slavka Štirn, Karol Jurjevčič in ostali predlagatelji 4. Nataša DRAŠLER, roj.: 23.11.1973, Vrhnika, Ga-brče 27 poklic: V. Š, delo: Kontrolorka PTT predlagatelj: Valentin Jurjevčič in krajani KS Vrhni- ka-Vas 5. Vera ZORKO, roj.: 07.08.1968, Vrhnika, Pri lipi 7b poklic: Sociolog bibliotekar, delo: Vodja oddelka hu- mane medicine predlagatelj: STRANKA MIRA CERARJA SMC 6. Sašo KOGOVŠEK, roj.: 28.03.1975, Vrhnika, Pav-karjeva pot 14 poklic: Mizar, delo: Samostojni podjetnik mizar predlagatelj: Valentin Jurjevčič in krajani KS Vrhni-ka-Vas 7. Peter GUTNIK, roj.: 09.03.1967, Vrhnika, Betajno-va 15a poklic: Strojni tehnik, delo: Samostojni podjetnik predlagatelj: Valentin Jurjevčič in krajani KS Vrhni-ka-Vas 8. Janez JEREB, roj.: 02.08.1943, Vrhnika, Grilcev grič 15 poklic: Upokojenec, delo: Upokojenec predlagatelj: Slavka Štirn, Karol Jurjevčič in ostali predlagatelji 9. Mojca PODVRATNIK, roj.: 30.07.1959, Vrhnika, Vas 38 poklic: Računovodja, delo: Računovodja predlagatelj: Slavka Štirn, Karol Jurjevčič in ostali predlagatelji 10. Marko BUČEK, roj.: 05.04.1982, Vrhnika, Betaj-nova 21 poklic: Dipl. organizator turizma, delo: Vodja prodaje v turistični agenciji predlagatelj: Slavka Štirn, Karol Jurjevčič in ostali predlagatelji 11. Dušan MLINAR, roj.: 21.11.1959, Vrhnika, Tur-novše 6 poklic: Un. dip. Organizator, delo: Direktor predlagatelj: Slavka Štirn, Karol Jurjevčič in ostali predlagatelji Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. RAZGLAS Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Občine Vrhnika objavlja naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ZAPLANA dne 5. 10. 2014 (obsega naselja: Jamnik, Jerinov Grič, Marinčev Grič, Mizni Dol, Prezid, Strmica, Trčkov Grič in Zaplana) Voli se 7(sedem) članov sveta krajevne skupnosti. V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. Pavel BIZJAN, roj.: 06.10.1960, Strmica 11 poklic: Monter ogrevalnih naprav, delo: Vodja inštalaterskih del predlagatelj: Bizjan Pavel st. in skupina volivcev 2. Frančišek JAZBAR, roj.: 24.06.1954, Prezid 9 poklic: Kmet, delo: Upokojenec predlagatelj: Mihael Drago Omerzu in skupina volivcev 3. Marjetka OREL, roj.: 16.12.1951, Zaplana 106 poklic: Poslovodja, delo: Upokojenka predlagatelj: Mihael Drago Omerzu in skupina volivcev 4. Janez PIVK, roj.: 12.02.1977, Strmica 5 poklic: Strojnik težke gradb. mehaniz., delo: Kmet - nosilec dopol. dejavnosti predlagatelj: Mihael Drago Omerzu in skupina volivcev 5. Valerija MARINČ, roj.: 05.06.1963, Trčkov Grič 4 poklic: Dipl. uprav. organ., delo: Računovodja predlagatelj: Mihael Drago Omerzu in skupina volivcev 6. Jurij MESEC, roj.: 04.11.1980, Zaplana 59 poklic: Univ. dipl. pravnik, delo: Višji svetovalec na Ministr. za pravosodje predlagatelj: Mihael Drago Omerzu in skupina volivcev 7. Medard GRBEC, roj.: 11.06.1965, Zaplana 32 poklic: Mesar, delo: Mesar prodajalec predlagatelj: Mihael Drago Omerzu in skupina volivcev 8. Tomaž OBLAK, roj.: 25.10.1969, Strmica 41 poklic: Univ. dipl. ing. strojništva, delo: Častnik Slovenske vojske predlagatelj: Bizjan Pavel st. in skupina volivcev 9. Vida TRPIN, roj.: 13.05.1966, Marinčev Grič 42 poklic: Upravni tehnik, delo: Referent predlagatelj: Bizjan Pavel st. in skupina volivcev 10. Klavdija GORENC, roj.: 19.01.1982, Mizni Dol 68 poklic: Dipl. ekonomistka, delo: Računovodja predlagatelj: Mihael Drago Omerzu in skupina volivcev Datum: 17. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Lidija Ravbar l.r. 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 19 Spoštovane občanke, spoštovani občani! Letošnje leto je zaznamovano z volitvami. Po volitvah v Evropski parlament v maju smo imeli še predčasne državnozborske volitve, v začetku oktobra pa nas čakajo še lokalne, na katerih se bodo kandidati potegovali za županske in svetniške funkcije. Bolj ko se bližajo lokalne volitve, vse bolj je tudi znano, kateri kandidati se bodo potegovali za županske in svetniške funkcije. O.O.S.N.S Vrhnika je v ta namen sestavil dve listi kandidatk in kandidatov za prvo in drugo volilno enoto. Po dolgem prepričevanju je Občinski odbor prepričal našega predsednika Občinskega odbora in svetnika Občine Vrhnika Franca Mišiča, da kandidira za župana Občine Vrhnika. Predsednik Franc Mišič je privolil v kandidaturo za župana, ker se nekatere zadeve prepočasi ali pa sploh ne premikajo z mesta. Da naštejemo nekaj zadev: najprej je treba postavljene projekte nadaljevati, končati in počrpati čim več evropskih sredstev, prav tako državnih. Prometno ureditev skozi našo občino je treba urediti tako, da se čim prej začne graditi obvoznica, ki je že narisana na papirjih in je potrebna manjših popravkov. Prav tako je treba razbremeniti Verd in obljubljeno obvoznico zgraditi tako, da bo tovorni promet iz kamnoloma obšel Verd in center Vrhnike. Treba je irediti in zgraditi kanalizacijsko omrežje, kar je pogoj Evropske skupnosti, da se do leta 2017 povežejo vsi objekti na kanalizacijsko omrežje. Prav tu pa nastanejo težave. Občina Vrhnika zaračunava tako visoke zneske za priključek na kanalizacijo, da so lastniki objektov obupani in se upirajo plačilu, nekateri so bili že žrtve izvršb. Izgradnjo kanalizacijskega omrežja Evropska skupnost sofinancira tako, da ni jasno, kako lahko stane priključek na objekt od 2000 pa do 4000 evrov. Prav na teh projektih bosta potrebna posebna pozornost in pregled dokumentacije. V Občini Vrhnika je treba poskrbeti za nova delovna mesta tako, da privabimo nova podjetja v našo občino. Občina Vrhnika je v zadnjih letih izgubila dve zelo pomembni instituciji: GURS in DURS. Zaradi neustreznih prostorov v Črnem orlu so se odločili svoje pisarne preseliti v Logatec v novo izgrajene prostore, tako da moramo občanke in občani, če potrebujemo eno od navedenih institucij, v Logatec. Občina Vrhnika je imela že več lokacij za izgradnjo novega upravnega centra, vendar se je vedno zataknilo pri državi, ki ni imela denarja za sofinanciranje ali pa ji niso ustrezali objekti in lokacija. Zdaj je morebitna lokacija na Stari Vrhniki v nekdanji vojašnici. Čeprav lokacija ni najprimernejša, je nujno treba izgradnjo oziroma adaptacijo podpreti. Vrhnika mora v zelo kratkem času poskrbeti za upravni center, kajti ko bo Slovenija razdeljena v regije, bi Vrhnika morala postati regionalni center za določeno regijo. Če Vrhnika ne bo imela upravnega centra, se lahko zgodi, da izgubimo še vse preostale institucije in bo Logatec najbližja upravna enota za nas Vrhničane. Zdravstveni dom je v zadnjih dveh letih dobro napredoval. Novi direktor je uspel pripeljati nov program; ginekologinjo, ki so jo naše občanke sprejele z veseljem in preden je začela redno opravljati svoje delo, je imela veliko vpisov v ambulanto. Laboratorij deluje zelo dobro, tako da pacientom ni več treba hoditi v Ljubljano. Pri vsem tem pa nastane težava. Zdravstveni dom Vrhnika je postal zelo priljubljen pri pacientih, ne samo Vrhničanov, ampak tudi iz okoliških občin, kot so Horjul, Logatec, Idrija in še bi lahko naštevali. Zato je okoli zdravstvenega doma premalo parkirnih mest in naš občinski svetnik je že podal pobudo, da bi v ta namen zgradili na zelenici, na Ulici 6. maja pri Mercatorju, nekaj novih parkirnih mest. Vendar je to bilo s strani župana zavrnjeno. Spoštovane občanke, spoštovani občani, še bi lahko pisali, kaj bi bilo treba postoriti v naši občini, vendar nam zmanjkuje prostora. Na kratko vam predstavim še o naše liste za občinske svetnike in našega kandidata za župana. Predstavitev list kandidatov za prvo in drugo volilno enoto in župana v Občini Vrhnika V volilni enoti št. 1 je naslednja lista kandidatov, v katero sta vpisana dva kandidata: 1. Maja Ravbar Lampič, roj. 26. 2. 1966, Tržaška cesta 21, 1360 Vrhnika, 2. Jaka Ceme, roj. 13. 6. 1991, Pot na Košace 3, 1360 Vrhnika. V volilni enoti št. 2 je lista kandidatov, v katero je vpisanih osem kandidatov: 1. Franc Mišič, roj. 5. 1. 1965, Verd 204, 1360 Vrhnika 2. Nina Veršič, roj. 11. 3. 1984, Verd 206, 1360 Vrhnika 3. Matjaž Jeršin, roj. 21. 5. 1987, Čolnarska c. 15, 1360 Vrhnika 4. Janja Mišič, roj. 28. 4. 1969, Verd 204, 1360 Vrhnika 5. Marko Pogačar, roj. 5. 7. 1969, Verd 2, 1360 Vrhnika 6. Miha Mole, roj. 28. 4. 1986, Stara Vrhnika 38, 1360 Vrhnika 7. Andrejka Brenčič, roj. 2. 8. 1985, Verd 223, 1360 Vrhnika 8. Miša Glažar, roj. 16. 7. 1961, Jamnik 46, 1360 Vrhnika Kandidat O.O.S.N.S Vrhnika za župana Občine Vrhnika Franc Mišič, roj. 5. 1. 1965, Verd 204, 1360 Vrhnika. Po predstavitvi naših kandidatov vas vabimo še na klepet ob kozarcu vina in skromnem prigrizku na Sodniški trg, v petek, 3. 10. 2014, od 17. uri naprej. Vljudno vabljeni. O.O.S.N.S. Vrhnika Slovenska nacionalna stranka 20 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lista POVEZUJEMO VRHNIKO in županski kandidat STOJAN JAKIN V času od zadnjih volitev pa do danes je bila Vrhnika deležna mnogih pozitivnih premikov. Naj naštejem le nekatere največje: - Obnova stavbe na Poštni ulici 1, s katero smo zagotovili dovolj mest za malčke v naših vrtcih, ter obnovili spomeniško zaščiten objekt, - zaživela je nova tržnica naSodnijskem trgu, - izgradnja kulturnega centras knjižnico in prostori za osnovno šolo v bivši šivalnici IUV, - energetska sanacija glasbene šole, s katero se je bistveno spremenil tudi njen izgled, - pridobitev novih prostorov in novih vsebin v zdravstvenem domu, - posodobitev cestnih povezav in rekonstrukcija mostov v naseljih Bevke, Pokojišče, Zaplana, Drenov Grič in Podlipa, - izgradnja centralne čistilne naprave za 15.500 enot na Vrhniki, - izgradnja kanalizacije in posodobitev ostale komunalne infrastrukture v Verdu in na Gabrčah ter pričetek gradnje na Stari Vrhniki in na Mirkah, - pridobitev finančnih sredstev in pričetek gradnje parkirišča v sklopu projekta P&R v Sinji Gorici, - prevzem lokalnega vodovoda v Ligojni in pričetek njegove sanacije, - pretežno financiranje nakupa gasilskih vozil, - celovita prenova dveh otroških igrišč, odprtih tudi za javno rabo pri osnovnih šolah na Vrhniki... ... in še bi lahko naštevali, saj je bilo izvedenih še kar nekaj manjših, a za krajane nič manj pomembnih projektov v celotni občini. Spoštovani volivci... Verjamem, dasi želite, da bi bila Vrhnika še uspešnejša in da bi rešili še kakšen problem, ki nas tare. Zato je prav, da se med občinskimi svetniki pojavijo ljudje, ki so politično neobremenjeni, do sedaj pa so se na svojih področjih že dokazali. Zato na tokratnih volitvah nastopam skupaj z nestrankarsko listo kandidatov, ki želi v naši občini doseči še večji napredek in hitrejši razvoj. Prepričan sem, da si tega želite tudi vi in nas boste v ta namen tudi podprli. VOLILNA ENOTA 1 « t_* 12 3 4 5 Stojan Jakin Barbara Kovačič Andrej Kos Nataša Grom Borut Fefer župan vodja marketinga direktor občinske uprave pomočnica ravnatelja učitelj Anja Sluga študentka ^ / Ne j с Krašovec študent ■H Inka Hau ko poslovna sekretarka 9 Edin Beh rie pomočnik vodje ì è 10 Roman Strga r direktor 11 Verica Miljkovič upokojenka VOLILNA ENOTA 2 t è' 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Janko Skodlar EmaGoričan Pavel Bizjan Nataša Tesar Matic Baje Marija Kupec Franjo Čretnik Stanislava Jevšek Jan Zaletel Klavdija Gorenc Nataša Ogrin Ju rjevič Katarina Železni k Logar podžupan upokojenka samostojni podjetnik podjetnica študent upokojenka referent za pož. varnost upokojenka študent računovodja delovna terapevtka vodja PE Ljubljana in okolje IVD Maribor PROGRAMSKI POVZETEK LISTE POVEZUJEMO VRHNIKO Zavzemali se bomo za: - Obnovo Cankarjevega doma, - nadaljevanje projekta "Cista Ljubljanica" z vključevanjem novih naselij, - nadaljevanje energetskih sanacij javnih objektov, - podporo krajevnim skupnostim pri razvoju in izvedbi njihovih programov, - izgradnjo doživljajskega razstavišča naravne in kulturne dediščine v sklopu Kulturnega centra in drugih objektov pomembnih za razvoj turizma, - vključitev v mrežo parkirišč za avtodome in izgradnjo parkirišč v naši občini, - izboljšanje prometne varnosti s posodobitvijo prometnic in izgradnjo novih povezav, - pridobivanje novih delovnih mest, predvsem za mlade, ki iščejo prve zaposlitve. ... In druge projekte, za katere se bo ponudila možnost pridobitve evropskih in državnih sredstev. 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 21 7 О Г* V Q Tri ^ Я T ГУ 1 Za pravično družbo. Spoštovane občanke in občani! Ker me nekateri še ne poznate, naj se vam na kratko predstavim. Rojen sem leta 1983 in živim v Janezovi vasi v KS Verd. Trenutno sem zaposlen v podjetju Delmar d.o.o., kjer opravljam delo šoferja in trgovskega potnika. V prostem času se ukvarjam s tenisom in ribolovom ter tekmujem v državnem prvenstvu v lovu rib z umetno muho. Med leti 2006 in 2010 sem bil član sveta krajevne skupnosti Verd. Zakaj sem se odločil za kandidaturo za župana naše občine? Predvsem zato, ker je potrebno na Vrhniko vnesti svežino in jo narediti karseda prijazno vsem občanom, mladim in starejšim. Kot kaže se iz krize še kar nekaj časa ne bomo izkopali, saj je na Vrhniki vedno več socialno ogroženih družin, ki komaj preživijo čez mesec. Uvedel bom prostovoljni krizni center, kjer se bodo zbirale nujne življenske potrebščine za socialno najbolj ogrožene družine. Spomnimo se samo nedavnih poplav na Balkanu in kako zelo smo bili Vrhničani uspešni pri zbiranju pomoči. Praksa v nekaterih občinah je plačevanje položnic brez provizije, kar nameravamo uvesti tudi na Vrhniki. Položnice bi tako lahko plačevali na upravni enoti, stroške provizije pa bi krila občina. Znižali bomo stroške komunalnega prispevka in cen komunalnih storitev, ki so med najdražjimi v Sloveniji. Zavzemal se bom za ureditev problematike bazena s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev. Uredili bomo kolesarske steze. Čez Vrhniko poteka evropska kolesarska pot in na ta način lahko privabimo veliko turistov. Najbolj problematični so odseki Stara Vrhnika-Ligojna, Podčelo-Podlipa ter Verd-Bistra. Vrhnika je za turiste zelo zanimiv kraj, turistična ponudba pa je preskromna. Starejši se boste spomnili avtokampa pri bazenu. Z minimalnimi investicijami lahko kamp spet odpremo. Vrhniko nameravamo pokriti z brezplačnim brezžičnim internetom. Potrebno bo sprožiti razpravo o šolskem centru, saj se Vrhnika širi in za tako velik kraj bi bilo smiselno pridobiti tudi srednjo šolo. Po fazah bomo začeti obnavljati in asfaltirati cesto Verd-Pokojišče, da krajanom Zavrha, Pokojišča in Padeža približamo Vrhniko. Dokončali bomo obnovo ceste Podčelo-Ulovka. To je samo nekaj točk, za katerimi bom stal in se za uresničitev le teh vneto zavzemal. Z vašo pomočjo nam bo to zagotovo uspelo. ANŽE SLABE, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE VRHNIKA Volilna enota 1: Vrhnika mesto Kandidatna lista: UROŠ SLABE NIKA NAGODE DOMAN BLAGOJEVIĆ SANELA RAMIĆ ŠUMAR GREGA BUTKO METKA KAVČIČ JAN AŽBE GABROVŠEK NIKOLINA MOHAR UROŠ SLABE - nosilec liste. Rojen 30. 10. 1979, stanujoč na Lošci. Opravljam delo mesarja-prodajalca v trgovskem centru na Vrhniki. Sem aktiven državljan, bil sem udeleženec Vseslovenskih ljudskih vstaj in številnih drugih protestov. Leta 2013 sem postal ustanovni član stranke Solidarnost, za pravično družbo v kateri opravljam funkcijo člana sveta stranke. Za kandidaturo za občinskega svetnika sem se odločil, ker menim da moramo mladi prevzeti odgovornost in v politiko vnesti svežino. Le tako bomo lahko uresničili zahteve, za katere smo se borili na ulicah in trgih. Za pravično družbo. Reševanje mladinskih problematik Bazen in ulični fitnes Ureditev obrtne cone Kolesarske steze Avtokamp Ureditev prometne problematike Brezplačni brezžični internet w V * * Plačevanje položnic brez provizije Razvoj turizma Srednja šola na Vrhniki Ureditev športnega parka Pregled in odprava nepravilnosti pri financiranju kanalizacijskega omrežja Znižanje cen komunalnih storitev Spodbujanje vrhniških športnikov Volilna enota 2: Vrhnika okolica Kandidatna lista: NEJC ŠKOF MARIJA LAVRINC ANŽE SLABE DORIS ŠKOF ROK MUŠIČ BREDA ZRINSKI MIHA DOLENC BINCA JAZBEC IGOR DOLINAR MARTA MARKU MIHAEL JAPELJ ROBERT MRZLIKAR NEJC ŠKOF - nosilec liste. Rojen 8. 7. 1991, stanujoč na Verdu. Opravljam delo prokurista v družinskem podjetju. Leta 2012 sem bil pobudnik za ustanovitev odbora Vseslovenske ljudske vstaje (VLV) in ga večkrat zastopal v medijih. Leta 2013 sem postal soustanovitelj stranke Solidarnost, za pravično družbo. V stranki opravljam funkcijo člana sveta stranke. V lokalno politiko vstopam z željo po spremembah. Menim, da se je politika preveč oddaljila od ljudi. Prioritetno se bom zavzemal za teme, povezane z mladimi, razvoj podeželja in ureditev prometne problematike. Lista na kateri nastopam želi politiko vrniti ljudem in ljudi v politiko. t UROS SLABE ■k 1511 SANELA RAMIĆ METKA KAVČIČ NEJC ŠKOF ANZE SLABE ROK MUŠIČ MARIJA LAVRINC 22 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.facebook.com/Vrhnika-Za-Vse vrhnika.za.vse@gmail.com Lista »VRHNIKA ZA VSE!« Lista »Vrhnika za vse!« podpira župana Stojana Jakina, ki se je v preteklih štirih letih izkazal pri svojem županovanju, vendar pri tem opozarjamo tudi na nekatere pomanjkljivosti. Zato bomo s svojim delom v občinskem svetu naredili vse, da se v Občini Vrhnika čim prej prične urejati tudi sledeča problematika: 1. Participativen proračun Najmanj 1% občinskega proračuna, torej najmanj 100.000 EUR je potrebno oddvojiti v neposredno upravljanje krajevnim skupnostim za njihove razvojne projekte, občina pa jim mora pri tem zagotoviti strokovno podporo izvedbi projektov. 2. Iskanje rešitev za prometno razbremenitev središča Vrhnike Občina mora vse napore nameniti umestitvi v prostor prestavitve avtocestnega priključka na obrobje mesta ter vrhniške obvoznice, ki mora vključevati tudi tovorni promet iz kamnoloma Verd. 3. Dokončna rešitev problematike bazena S primerno arhitekturno zasnovo in izrabo evropskih sredstev mora občina poiskati dokončno rešitev za vrhniški bazen v smislu zgraditve nadomestnega športnega objekta, ki mora biti ekonomsko vzdržen, izvedba pa skladna s kulturo varstvenimi pogoji in smernicami. 4. Revitalizacija Stare ceste in ključnih vrhniških turističnih točk Stara cesta mora ponovno postati nakupovalna ulica in stična točka družabnega življenja na Vrhniki, aktivnosti na področju spodbujanja razvoja turizma pa morajo poleg razglednega stolpa na Planini vključevati vsaj še Star maln, Ulovko, Močilnik, Retovje, Bistro, Ljubljansko barje z reko Ljubljanico, Mali plac, ... . 5. Spodbujanje in finančna pomoč samooskrbi s hrano in energijo Samooskrba z obema dobrinama mora postati razvojna paradigma občine. Občina mora pri tem sama in v okviru svojih javnih zavodov postati nosilka uvajanja samooskrbe, posameznikom in podjetjem pa mora nuditi finančno in strokovno pomoč pri implementaciji samooskrbe. 6. Spodbujanje in finančna pomoč samozaposlitvi občanov Zaradi visoke stopnje brezposelnih težko zaposljivih občanov in predvsem mladih, mora občina zagotoviti strokovno in finančno pomoč pri iskanju poslovnih priložnosti za njihovo samozaposlitev na domačem naslovu. 7. Izboljšanje pogojev za delovanje družbenih dejavnosti v občini (društev) Podpora delovanju družbenih dejavnosti v občini s strani Javnega zavoda Ivan Cankar mora postati proaktivna s ciljem reševanja problemov posameznih društev in nadgradnji kvalitete njihovega delovanja. Poudarek pri tem mora biti na aktivnem vključevanju mladih in starejših, izgradnji otroških igrišč po krajevnih skupnostih ter razvoju turizma. Osnovni pogoj za dosego tega cilja je stroškovno učinkovito in vsebinskim ciljem podrejeno poslovodenje javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. 8. Nadaljevanje projekta »Čista Ljubljanica« tudi v posameznih krajevnih skupnostih V okviru navedenega projekta ne gre zgolj za ustrezno ureditev kanalizacijskega omrežja in ločevanje meteornih vod od gospodinjskih in industrijskih odpadnih vod ter njihovem čiščenju. V Občini Vrhnika se istočasno ob posegih v konstrukcijo cest na novo uredi tudi vsa ostala infrastruktura, to je vodovod, požarni hidranti, cestna razsvetljava, elektrika, plinovod, telefonija in pločnik, zato je nadaljevanje tega projekta izrednega pomena za razvoj in urejenost krajevnih skupnosti. 9. Podpora mladim družinam Občina mora nameniti več sredstev za podporo mladim družinam, predvsem pri njihovem iskanju prvega stanovanja, ugodnejšim pogojem bivanja njihovih otrok v vrtcu ter brezplačnem preživljanju prostega časa otrok. 10. Urejanje problematike smradu na Vrhniki Z upravljalcem kompostarne v Ligojni mora občina v čim krajšem času in zavedajoč se obveze, da moramo za svoje odpadke poskrbeti sami, konsenzualno urediti problematiko smradu, saj za to obstajajo ustrezne tehnološke rešitve. socialno liberalni Zavezništvo SMS ZELENI SDS Z veseljem ZA dobro občanov Kandidati občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Vrhnika smo aktivno vključeni v življenje naše občine. Živimo in delamo v občini, nekateri imamo družinska podjetja, smo člani kulturnih in športnih društev, imamo naraščaj s katerim obiskujemo šole in vrtce ter Cankarjev in zdravstveni dom. Koristimo občinske ceste, poti in ostalo javno infrastrukturo. Plačujemo račune komunalnih storitev in vonjamo vrhniški zrak. Ni nam vseeno za našo občino in želimo si, da bi se Vrhnika razvijala in postala prijeten dom za vse nas in ker zaupamo v sposobnosti naših kandidatov vam ponujamo program v katerega verjamemo in za katerega vemo, da ga Vrhnika potrebuje. Volilna enota 1 Vrhnika MESTO 1. Mirko Antolovič, diplomirani ekonomist 2. Alenka Džafič, magistrica menedžmenta 3. Andrej Podbregar, pravnik-kriminalist 4. Mirjam Dominko, prof. francoskega in italijanskega jezika 5. Marjan Bolte, transportni komercialist 6. Ana Marija Voglar, ekonomski tehnik 7. Bojan Kaiser, upokojenec 8. Magdalena Metelko, poslovna sekretarka, grafologinja 9. Dejan Zupančič, inženir strojništva Zavzemali se bomo ZA: 1) KOMUNALNO UREDITEV VRHNIKE: • ZA širokopasovni internet v vseh vaseh • ZA urejeno kanalizacijo in centralno čistilno napravo • ZA sofinanciranje malih čistilnih naprav • ZA zmanjšanje smradu na Vrhniki • ZA nižje cene komunalnih storitev 2) USTREZNO CESTNO INFRASTRUKTURO: • ZA nov priključek na avtocesto in vrhniško obvoznico • ZA varna križišča in varne prehode za pešce • ZA cesto Bevke - Drenov Grič in kolesarsko stezo Vrhnika - Ligojna • ZA protihrupne ograje v vseh naseljih ob avtocesti 3) OSTALO INFRASTRUKTURO: Gospodarstvo: ZA poslovno - industrijsko cono ZA ugodno oddajanje praznih občinskih poslovnih prostorov ZA neprofitna stanovanja za mlade družine Kultura: ZA obnovo Cankarjevega doma Vrhnika ZA obnovo Črnega orla Šport: ZA obnovo Športnega parka Vrhnika in ostalih zunanjih in notranjih športno - rekreativnih površin ZA izgradnjo pristanišča in čolnarne na Ljubljanici ZA ureditev naravnega ali umetnega kopališča na Vrhniki Turizem: ZA izgradnjo Muzeja vrhniških zakladov ZA oživitev Starega Maina in za ureditev Močilnika 4) PROGRAME KI SPODBUJAJO RAZVOJ: ZA ustvarjanje ugodnih pogojev za nova podjetja ZA počitniške programe za osnovnošolce in srednješolce ZA ohranitev upravne enote na Vrhniki ZA razvojne programe v kulturi, športu in turizmu Volilna enota 2 Vrhnika OKOLICA 1. Daniel Cukjati, prof. šp. vzgoje 2. Nataša Frank, diplomirani ekonomist 3. Jožef Malovrh, strojni tehnik 4. Mateja Dolamič, diplomirana ekonomistka 5. Zdravko Železnik, mizar, tapetnik 6. Jana Poiane, vzgojiteljica 7. Džemal Mustafič, dipl. menedžer športa 8. Marjeta Blažič, komercialni tehnik 9. France Cukjati, dr. medicine www.sds.si 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 23 DeSUS POVRNIMO VRHNIKI DOSTOJANSTVO! Spoštovane občanke, spoštovani občani! Bliža se čas volitev in vi boste odločili, katero stranko boste volili. Na glasovnicah boste dali svoj glas za občane, ki bodo v občinskem svetu soustvarjali občinsko politiko v naslednjem mandatu. Občinska organizacija DeSUS Vrhnika gre v novo mandatno obdobje z novim vodstvom. Predsedniku Vidu Draščku bodo pri izvajanju programa v pomoč trije podpredsedniki: Marjan Rihar, Leon Maijan Možina in Mirko Turk. Vprihajajočem mandatu se bomo iz celotnega programa usmerili predvsem v naslednje: Razvojni program - nosilec: podpredsednik Marjan Rihar Zavzemali se bomo za rast lokalne industrije, obrti in podjetništva, kar bo ustvarilo nove zaposlitve za vse generacije. Izzivi: oživitev degradiranih področij Liko Verd, kamnolom Verd in Podčelo, opuščeni glinokopi Tojnice, območje vojašnice na Tienici. Bomo pobudniki za povečanje turistične privlačnosti občine. Izzivi: plovnost Ljubljanice, razvoj in promocija ter uveljavitev blagovne znamke »Ivan Cankar«, »Argonavti«, »Zlati častni znak svobode« za vrhniške izdelke in storitve; prenove pročelij zasebnih objektov v mestu in vaseh. Starejši in invalidi morajo v mnogih primerih, posebej v vaseh, kjer ni več malih trgovin, prositi za prevoz, da se lahko oskrbijo s hrano in nujnimi življenjskimi potrebščinami. Zato bomo prepričali tudi ostale člane v občinskem svetu, da morajo vsi občani imeti enako dostopnost do storitev. Izzivi: razvoj mobilne preskrbe na podeželju z mobilnimi trgovinami in tržnicami, prilagoditev cest, poti, kolesarskih stez in izboljšanje dostopnosti do javnih objektov za posebne potrebe ostarelih in invalidov, uvedba racionalne javne prometne povezave vasi z mestom, javna blagajna za plačevanje položnic brez provizij. Socialni program - nosilec: podpredsednik Leon Marjan Možina Malemu človeku je potrebno povrniti dostojanstvo. Zavzemali se bomo, da bodo upokojenci, invalidi in posebej mladina imela pravico do dela, za izboljšanje možnosti zaposlitev v občini in izven nje in najpomembnejše, dabo vsakdo za opravljeno delo prejel ustrezen zaslužek. Zaradi katastrofalnega gospodarjenja države s podjetji v njihovi večinski lasti je nastala ogromna škoda. Preko naših desetih poslancev v državnem zboru bomo skušali izboriti vsaj delno povračilo nastale škode, kije bila povzročena s stečajem nekdanjega vrhniškega ponosa IUV. Prav tako bomo na vse možne načine vztrajali, da se krivce, tudi tiste iz »ozadja«, za nastalo škodo kaznuje. Država ima na Vrhniki veliko voj aških nepremičnin in tu vidimo potencial za razvoj srednj ega šolstva pa tudi za blaženj e stanovanj skih stisk. Izobraževalni program - nosilec: podpredsednik Mirko TURK V stranki DeSUS se zavedamo starostnega pešanja voznikov motornih vozil. Imamo nova krožišča in starejši neradi priznavamo, da delamo napake in zato bomo skušali s posebnim programom osvežiti znanje za voznike in voznice z veljavnim vozniškim dovoljenjem. Na seminarjih bomo ponovili teorije iz cestno prometnih predpisov z zaključnim preverjanjem znanj a na testnih polah ter imeli kondicij ske vožnj e z lastnim vozilom v spremstvu mentoij a. Program bo usklajen s programom DeSUS Vrhnika, z željami Društva upokojencev in Društva invalidov Vrhnika in smernicami Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občinskega sveta občine Vrhnika. V stranki DeSUS vemo, kaj pomeni ostati brez zaposlitve, postati invalid in živeti od Jernejeve miloščine (Hlapec Jernej). Zato smo se že na državnozborske volitve intenzivno pripravili in prvič v zgodovini stranke na Vrhniki dobili svojega poslanca in sedanjega podpredsednika državnega zbora Primoža Hainza. S stiskom roke in pogledom v oči nam je prisegel, da bo storil vse kar je mogoče, da bomo s skupnimi močmi Cankarjevi Vrhniki vrnili dostojanstvo. Zato občanke in občani pojdite na volitve in volite kandidate stranke DeSUS, ne bomo Vas razočarali. OO DeSUS VRHNIKA Predsednik: Vid Drašček Lista kandidatov v I. volilni enoti: 1. Drašček Vid, Cesta gradenj 5, Vrhnika 2. Pelan Dragomira, Sušnikova 5, Vrhnika 3. Sluga Anton, Krpanova 6, Vrhnika 4. Kobe Tatjana, Gradišče 16, Vrhnika 5.Tiffk Sebastijan, Cesta gradenj 1, Vrhnika 6. Krasnik Ivanka, Opekarska 37, Vrhnika 7. Turk Mirko, Betajnova 59, Vrhnika Lista kandidatov v П. volilni enoti: 1. Možina Leon Marjan, Stara Vrhnika 124, Vrhnika 2. Jesenovec Valerija, Sinja gorica 68, Vrhnika 3. Jelovšek Gabriel, Drenov Grič 96, Vrhnika 4. Rihar Marija, Verd 24, Vrhnika 5. Osredkar Henrik, Velika Ligojna 1, Vrhnika 6. Kosič Julijana, Podlipa 57, Vrhnika DEJANJA za Vrhniko В Severna obvoznica in program projektov za razbremenitev prometa Promet po magistralni cesti skozi občino je kritično zgoščen. Zato je potrebno speljati tranzitni promet mimo mesta, po že več let predvideni severni obvoznici. Potrebno je zgraditi AC priključek izven centra mesta, priključek na novo obvoznico in novo smer magistralke proti Borovnici (brez vpliva na spomenik kulture Bistra). Preveriti in modernizirati je treba vse obstoječe cestne objekte, ki so namenjeni umirjanju in urejanju prometa in razmisliti o ureditvi novih, predvsem skozi center mesta. Celostna ureditev obstoječih poslovnih con Obstoječe poslovne cone bomo uredili s potrebno dokumentacijo in s tem omogočili prihod novih podjetij, ter tako ustvarili pogoje za nova delovna mesta. Dokončanje kanalizacije in centralne čistilne naprave, sprejem ekoloških zavez Odpraviti je treba neznosen smrad, ki se širi iz raznih objektov za predelavo raznoraznih odpadkov. Izgradnja centralne čistilne naprave v naši občini mora biti prioriteta vseh, saj lahko le s pravilno obdelavo odplak poskrbimo za čisto Ljubljanico in podtalnico, ter s tem našega okolja. Pravilno in pošteno je treba obračunati komunalni prispevek, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zapletov in anomalij. Dogovor z državo glede uporabe površin, ki so v državni lasti Na Vrhniki je že več let praktično izpraznjena vojašnica na Stari Vrhniki. Vsa poslopja bolj ali manj propadajo, nejasni so načrti države za revitalizacijo le teh. Zavod za varstvo kulturne dediščine je park v vojašnici s spomenikom 1. tankovski brigadi NOVJ razglasil za kulturni spomenik. Občina si mora prizadevati za dovoljenje za skrb in urejanje parka, v ostalih stavbah bi morali izvajati športne, kulturne ali turistične programe. Prostora je dovolj tudi za ustanovitev srednje šole in prostore državne uprave. Povezava mesta in okolice, vzpostavitev in ureditev mreže športnih površin in objektov Potrebno je ustvarjati zaupanje in povezovanje vseh delov naše občine, od vasi do centra mesta. Z vseobčin-skimi projekti bomo razvili identiteto Vrhnike. Športne površine in objekti morajo biti smiselno izkoriščeni večino dni v letu. V skoraj vsakem kraju obstajajo take površine, ki jih bomo povezali v enotno mrežo z namenom boljše izkoriščenosti (različna ligaška in druga občinska tekmovanja, rekreacija, šolski šport, ipd...). Delovanje javnih zavodov v dobro občank in občanov Javni zavodi morajo poslovati racionalno in poslovno vzdržno. Predvidevamo preverbo delovanja in sprejemljivost organizacije določenih služb, ki bi bile lahko skupne za več javnih zavodov v občini. Skupaj z mladimi bomo preverili možnosti in uveljavili vse potrebne ukrepe za ustanovitev mladinskega centra Vrhnika, ki bo mladim dajal možnost kulturnega, športnega in drugega ustvarjanja v naši občini. ALOJZ KOS 9.9.1946 gostinski tehnik upokojenec GRETA DECMAN 7.6.1958 ekonomist vodja ključnim kupcem dr. VIDMARGON 27.6.1975 doktor kemijskih znanosti vodja proizvodnje SLAVKA ŠTIRN 19.5.1952 višja upravna delavka upokojenec BORIS KRAŠOVEC 25.8.1955 kemijski tehnik samostojni komercialist 3 JANEZKIKELJ 23.6.1972, ekonomsko-komercialni tehnik, strokovni delavec na SAZU SANJA PAJNKIHAR 29.4.1980, diplomirani poslovni sekretar, svetovalec za dohodne klice -informator dr. EDVARD KOLAR 26.5.1970 doktor kineziološke znanosti, spec.proj. mng. generalni direktor ANITA ČRETNIK 28.7.1976 diplomirani vzgojitelj drugi učitelj v 1. razredu BORUTKIKELJ 30.8.1966 gimnazijski maturant bančni komercialist 4 MOJCA ŠTRAUS ZULU 20.1.1979 univerzitetna diplomirana anglistka, profesor angleščine VITO KOŠIR 1.9.1975 gimnazijski maturant asistent vodje tržne mreže IRISGORNIK ŠTIRN 2.9.1976, univerzitetna diplomirana upravna organizatorica, strokovna sodelavka za finance BORISBIZJAN 9.5.1974 strojnik skladiščnik-viličarist ŽELJKO ACALINOVIĆ 24.9.1954 grafik upokojenec ZORAPOPOVIČ 7.6.1950 učiteljica upokojenka ALJOŠAGROM 16.2.1973 strojnik samostojni športni delavec MARJETKA ZAJC 11.11.1961 ekonomski tehnik telefonist, administrator LEOPOLD STRAJNAR 5.9.1965 tehnik TK omrežja monter TT linij MITJA BIRTIČ 9.6.1966 strojnik gradbene mehanizacije strojnik 24 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SMC Stranka Mira Cerarja Volilna enota 1 : Volilna enota 2: 1. Miroslav Ribič, 1 961, magister 2. Marjana Žnidaršič, 1962, magister Pet kazalcev naše uspešnosti: zmanjšanje brezposelnosti dvig konkurenčnosti indeks človekovega razvoja kazalec inovativnosti stopnja zaupanja v javne institucije 3. Mladen Lujic, 1 959, mag. inž. log. Naše vrednote: pravna država inovativnost trajnostni razvoj družbena odgovornost človekovo dostojanstvo O i* 1. Boštjan Erčulj, 1970, lesarski tehnik 2. Valerija Mojca Frank, 1964, dipl. upr. org. 3. Aleš Repe, 1964, Elektro tehnik 4. Neža Gabrovšek, 1991, univ. dipl. biopsihologinja ZAVZEMALI SE BOMO ZA NAŠO VRHNIKO BLAGINJE, TEMELJEČO NA SODELOVANJU, ZNANJU IN ODGOVORNOSTI. , M Si NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI I l KRSCANSKI DEMOKRATI - VASGLASVOBCINSKEM SVETU Nova Slovenija - krščanski demokrati imamo pestro listo kandidatov za volitve v vrhniški občinski svet. Na njej smo: • študentje, mladi diplomanti, zaposleni in samozaposleni, iskalci zaposlitve, upokojenci, • mladi brez otrok, starši dojenčkov, malčkov in starejših otrok ter stari starši, • rojeni na Vrhniki in priseljeni z drugih krajev, • naravoslovci in družboslovci... Različni smo, nekaj pa je skupno vsem. Imamo ideje in smo pripravljeni posvetiti svoj Eas in eaergijo delu za skupnost, delu za našo občino. Zato ker verjamemo, da je Vrhnika perspektivna občina, v kateri lahko še veliko izboljšamo! In zato ker nam je mar! Po občini hodimo z odprtimi očmi, odprti pa smo tudi za vaše predloge, probleme in kritike. Naj bo Nova Slovenija vaš glas v občinskem svetu! Posebno pozornost bomo posvetili: • skrbi za mlade in starejše Predlagali bomo uvedbo subvencije za mlade pri plačilu vrtca. Zavzemali se bomo za povečanje sodelovanja občine z Domom upokojencev in dobrodelnimi organizacijami glede reševanja problemov starejših občanov. • okrepitvi gospodarstva usmerjeno v podporo malemu gospodarstvu in socialnemu podjetništvu Prizadevali si bomo, da se uredi svetovanje našim občanom, ki se podajajo v samozaposlitvene vode ali pa že imajo lastno podjetje. Potrebno je urediti infrastrukturo za razvoj podjetništva mladih (prostori, svetovanje, primeri dobre prakse). VOLILNA ENOTA 1 1. Sebastian KOVAČIČ 2. Špela JERINA Marko ZIMŠEK Ana HABE Tomaž GROM Majda ZIMŠEK Primož JERINA Jernej ISKRA Andreja ZALAZNIK Sebastian KOVAČIČ VOLILNA ENOTA 2 • varnosti prometa (ureditev pločnikov, postavitev naprav za umiritev hitrosti, kjer je potrebno, sanacija in posodobitev cest) • varstvu okolja (npr.: uvedba občinskega monitoringa vpliva na okolje in ukrepanje) » področju gasilstva, športa in kulture Več sredstev iz občinskega proračuna je nujno potrebno nameniti gasilstvu, športu in kulturi. » ureditev in promocija nekaterih markantnih točk na Vrhniki • MoEilnik Prizadevali si bomo formalno in dejansko urediti stanje Močilnika, saj lahko prostor mnogo ponudi našim občanom (družabno športni objekt,igrala za otroke), ima pa tudi turistično perspektivr (naravna znamenitost). Močilnik, ki sedaj žal neslavno propada, lahko postane eden izmed biserov naše občine. zena) Naš cilj je oživeti prostor, kjer je nekdaj bil bazen, da ga bomo lahko občani ter civilna družba s imamo, čas je za športni objekt! Že stari Rimljani so poznali geslo »Zdrav duh v zdravem telesu.« • Stara cesta Stara cesta je gotovo lokacija, na katero bi lahko s primerno prireditvijo privabili obiskovalce iz bližnje in daljnje okolice ter tako promovirali naš kraj in spodbudili turistično in gostinsko dejavnost na Vrhniki in v okolici. VABIMO VAS, DA SVOJ PREFERENČNI GLAS NAMENITE TISTEMU NA LISTI KRŠČANSKIH DEMOKRATOV, KI VAM JE NAJBLIŽJE! Vinko KERŠMANC Marjeta PODLIPEC Branko DOLENC Barbara BOGATAJ Matej RUS Ivana RUS Martina JEROMEL 8. Mirko VERBIČ 9. Peter FILIPIČ 10. Kristina KOPRIVEC 11. Marjetica PETRAČ Vinko KERŠMANC 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 25 n r Širok Majda Bizjak Vinko Petoš Zdenka Stržinar Janez Gostiša Leon Stržinar Simon Nagode Vera Švigelj Veronika Oblak Pavel Trček Urška Rode Jani Jazbar Franc Pivk Francka Žnidaršič Jernej Debevec Marko Kandidatke in kandidati Slovenske ljudske stranke se zavezujemo, da bomo: - pri sprejemanju odločitev odgovorni do občank in občanov, - v karnajvečji mer i upoštevali mne^r^je ljudi, — iskaH jsogjajje Vložnikov j pempmuaih občinskih projektih, - razvijali vso oblike medsebojeapomoč1, — pojteno upramliali apčemopenjem ndčpnasti, — razvijoli vseoblike aamooskobe, pj ome^čadelovna mesta, ljudem pa kakovost življenja, — sOrbeOl ep sklmden aazaej vrni dePov odčine, - varavailmaravoevire, — posjemili rezvoj turizma, - ožsali aereOi kmerijspva in podeželja. LISTA ZA RAZVOJ VRHNIŠKEGA PODEŽELJA Lista za razvoj vrhniškega podeželja je nastala spontano iz peščice krajanov drugega volilnega okoliša, ki se je junija letos v okviru projekta Čista Ljubljanica začela zavzemati za zakonit, pregleden in pravičen komunalni prispevek, pri čemer smo ugotovili vrsto nepravilnosti. Zaradi vsega, predvsem pa zaradi pomanjkljive strategije občine na področju razvoja vrhniškega podeželja, smo se krajani organizirali v Listo za razvoj vrhniškega podeželja, ki jo na letošnjih lokalnih volitvah predstavljajo: mag. Viktor Sladič, Mirke 4b, Vrhnika, Urška Jelovšek, Drenov Grič 96, Vrhnika, mag. Milan Selan, Blatna Brezovica 89, Vrhnika, Mojca Gutnik, Velika Ligojna 38, Vrhnika, Vlado Bračko, Verd 197a, Vrhnika, Nataša Rijavec, Mirke 23, Vrhnika, Marjan Mesec, Stara Vrhnika 125a, Vrhnika in Sonja Vidmar, Verd 36a, Vrhnika. Lista si prizadeva za načrtni razvoj vrhniškega podeželja in ohranjanje značilne kulturne krajine v občini, za razvoj sodobne komunalne infrastrukture, ob hkratnem ohranjanju varnega in zdravega bivalnega okolja, za združevanje in usmerjanje podpore kmetijstvu in sistematično povečevanje deleža obdelovalnih površin in za boljšo izrabo lesnega bogastva, za povečevanje pridelave naravno pridelanih živil in dobrin, za razvoj turizma ter pripravo in izvedbo programov zaposlovanja. Ob načrtovanju razvojnih programov ne zanemarjamo dejstva, da se naša občina nahaja na geološko izredno dinamičnem območju, ki zajema področje vse od Barja do kraškega sveta in predstavlja naravno danost, ki smo jo zavezani neokrnjeno zagotoviti tudi našim zanamcem ter jo seveda smotrno izkoristiti kot priložnost za razvoj. NEMUDOMA SE BOMO ZAVZELI ZA: • sprejem zakonitega in preglednega Programa opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo na območju občine Vrhnika ter novega Odloka o prostorskem načrtovanju. • Takoj se bomo zavzeli tudi za pošteno in pregledno zaračunavanje komunalnih storitev (naša občina je v primerjavi z drugimi, vključenimi v projekt Čista Ljubljanica, najdražja, ob tem pa občani plačujemo storitve, ki za nas niso opravljene); • revizijo projektov za obdobje od leta 2010 do 2014, izvedenih brez javnega razpisa, ki presegajo zakonsko predpisan znesek in revizijo projektov manjše vrednosti, za katere bomo ocenili, da so se kot taki izvedli le zato, da se je zaobšlo Zakon o javnih naročilih. V primeru ugotovljenih nepravilnosti bomo zahtevali materialno in moralno odgovornost vpletenih in zahtevali uskladitev stroškov na primerljivo slovensko raven ali razveljavitev sklenjenih pogodb; • visoke strokovne in etične standarde zaposlenih v občinski upravi in javnih podjetjih ter boljše sodelovanje in odzivnost občinske uprave; • oblikovanje portala svetnikov naše liste, na katerega bodo občani, tudi anonimno, posredovali predloge, težave, nepravilnosti in sume koruptivnega ravnanja zaposlenih v občinski upravi in javnih podjetjih, o čemer bomo redno poročali. NAŠE PREDNOSTNE NALOGE: • pregledno vodenje projektov in porabe finančnih sredstev, kakovostna priprava novih projektov in povečevanje deleža razpoložljivih evropskih sredstev za razvojne projekte. Projekti, ki jih vodi občina, morajo biti financirani iz namenskih virov, v primeru sofinanciranja s strani občanov pa mora biti metodologija za izračun prispevka občanov jasna in enostavna; • priprava srednje in dolgoročne vizije skladnega razvoja celotne občine in ne le mesta; • priprava kriterijev za zagotavljanje enakih pogojev bivanja (primerljiva komunalna opremljenost v vsaki KS, kakovost bivalnega okolja, varnost v cestnem prometu - pločniki, prometna signalizacija, omejitev prometa - in drugo); • dajanje prednosti projektom, namenjenim gospodarskemu razvoju; • pod geslom Obdelaj mojo njivo ali Pridelaj si hrano sam zagovarjamo vzpostavitev pogojev (predpisi, vzpostavitev baze podatkov), ki bodo s ciljem čim večje samopreskrbe občanom omogočali pridelavo zdrave in varne hrane ter dobrin na danes neobdelanih površinah; • sprejem jasnih in strogih meril za podeljevanje koncesij za gospodarsko izkoriščanje izvirske pitne vode; • sprejem jasnih in strogih meril, ki bodo onemogočala setev gensko spremenjenih rastlin in vključitev kmetij v program razvoja podeželja za RS do leta 2020; • prenovitev Odloka o odvajanju in čiščenju padavinske odpadne vode na območju občine Vrhnika ter ponovna vzpostavitev tržnih principov na področju ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov; • odprava dosedanjega načina menjave vodomerov po načelu »menjamo vsakih 5 let« in zagotovitev ravnanja s to opremo v skladu s predpisi; • oddaja storitev čiščenja in pluženja snega v koncesijo neposrednim izvajalcem in zagotovitev te storitve v skladu s potrebami; • zagotovitev optične povezave vrhniškega podeželja do telekomunikacijskih storitev. RAZVOJNI PROJEKTI Glavni cilj prizadevanja naše liste je kakovost življenja. Sem sodijo varnost in socialna varnost, pravica do čistega zraka, okolje brez zdravju škodljivih in nevarnih odpadkov, zdravo, varno in kulturno bivalno okolje, zaposlovanje bližje domu, kakovostno osnovno in srednješolsko izobraževanje ter povezovanje in enakomeren razvoj vseh KS. Razvoj občine mora temeljiti na zdravih oblikah življenja, to je razvoju vrhniškega podeželja, kmečkega turizma in turizma, kot temeljnih gospodarskih dejavnosti občine ter s tem povezano Vrhniko kot tržno zanimivo turistično blagovno znamko z urejenim bazenom, avto kampom, termalnim zdraviliščem, seminarskim turizmom, koliščarskim tematskim parkom, prepoznavnimi turističnimi prireditvami ter na razvoju čistih tehnologij in storitvenih dejavnosti, kot je na primer informatika ter s tem zagotovitev možnosti za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov EU. Glede razvojnih projektov se zavzemamo za: • pripravo programov za aktivni razvoj vrhniškega podeželja in ohranjanja značilne kulturne krajine v občini, • povečevanje deleža ekoloških in turističnih kmetij in usmerjanje podpore naravnemu kmetovanju; • načrtno rabo kmetijskih zemljišč in sistematično povečevanje njihovega deleža v občini, tudi z aktivnim in sistemskim urejanjem vrtov, kmetijam pa dati ključno vlogo v aktivnem gospodarskem razvoju občine; • spodbujanje združene oblike delovanja pridelovalne in predelovalne prehrambne verige v občini in v to vključiti tudi javne zavode; • oživitev starega mestnega jedra Vrhnike in pripravo celovite strategije izvedbe pokrite tržnice, s poudarkom na prodaji krajevno pridelane zdrave in varne hrane, pravih semen in dobrin; • pospeševanje kolesarskega in pohodniškega turizma, oživitev smučišča z sankališčem in izgradnja adrenalinskega parka na Ulovki, ureditev poti za gorsko kolesarjenje in tek na smučeh, poligona za terensko vožnjo z motornimi vozili in sanmi, približevanje Barja ljudem, zgraditev pristanišča pri Enajsti šoli s privezom za turistične barke in splavljenje raftov, spodbujanje jahalnega turizma, voden fotolov divjadi, ureditev dostopa do turistično zanimivih točk, kot je Rimski opazovalni stolp, obnova rimskega naselja in rimskega zapornega zidu, Lenarčičevega posestva in parka, Miklčeve kašče, Retovja, Močilnika in Starega malna; • vzpostavitev mreže B&B (prenočišč z zajtrkom) ob kolesarski Jantarjevi poti ob Jakobovi in Emini romarski poti in evropski pešpoti E7; • razglasitev doline Bele z Starim malnom in Lintvernom za območje posebnega pomena za ohranitev naravne in kulturne dediščine; • sprejem predpisov, ki bodo lastnike nepremičnin, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine (nekdanje skladišče živega srebra, Žontova ledenica, Impex, Jelovškova domačija in kašča -paviljon je žal že podrt, Bricljeva usnjarna in drugi) zavezali in spodbudili k njihovi izvirni obnovi, občina pa mora v ta namen v okviru skupnega projekta ohranjanja kulturne dediščine zagotoviti del svojih ter pridobiti državna in evropska sredstva; • pripravo in izvedbo projekta izgradnje termalno-kopališkega in rekreacijskega centra v javno-zasebnem partnerstvu (kongresno-zdraviliški objekti z notranjim bazenom, zunanjim vodnim parkom in ureditvijo avto kampa višje kategorije); • zgraditev moderne obrtne cone (OC), v kateri bo prevladovalo izvajanje storitvenih in obrtniških dejavnosti s poudarkom na čistih tehnologijah in znanju; • uporabo zapuščenih objektov vojašnice na Stari Vrhniki v gospodarske namene ali namene vzgoje in izobraževanja; • preselitev kompostarn v neposredni bližini stanovanjskih naselij na lokacijo, kjer ne bo obremenjevala ljudi in okolja; • vzpostavitev sistemskega vzdrževanja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter čistilnih naprav; • ureditev oziroma zgraditev pločnikov ter kolesarskih stez in javne razsvetljave ob glavnih cestah po vseh vaseh in naseljih; • proučitev možnosti izrabe geotermalne energije (izvedba pilotskega projekta, sočasno s projektom izgradnje termalno-kopališkega in rekreacijskega centra). Preveč smelo, predrzno - prazne obljube? Morda si bo o tem marsikdo mislil in izrekel prav to. Vendar to niso več odgovori, s katerimi smo lahko zadovoljni ter s katerimi se lahko slepimo in so za vse, ki si želimo več kot to, kar imamo sedaj, že davno odslužili svojemu namenu. In ključno vprašanje ob tem je, kakšno občino si pravzaprav želimo ter kaj in koliko smo pripravljeni storiti za to, da bo jutri vsem nam boljše. Prepričani smo, da občina Vrhnika ne more in ne sme več pristajati na povprečnost, razvojno zaostajanje in capljanje za drugimi, ko nas v razvoju in rezultatih po vrsti prehitevajo občine z mnogo manj razvojnega potenciala in gospodarske moči, ampak moramo hitreje pognati razvojno kolesje in se uvrstiti med najboljše, vodilne občine v regiji, ki bo zagotavljala boljše pogoje za razvoj in kakovost bivanja vseh tukaj živečih ljudi. Vse to mislimo resno, iskreno ter pošteno in verjamemo, da nam bo skupaj z Vašo pomočjo uspelo. Zato vas vabimo, da se nam v nedeljo, 5. oktobra pridružite in obkrožite ZA - novo perspektivo, ZA - novo občino, ZA - pošteno občino. (http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podezelja.org) Lista za razvoj vrhniškega podeželja Sprejeli Občinski prostorski načrt Občine Borovnica Občinski svet Občine Borovnica je na osmi izredni seji dne 23. 6. 2014 sprejel Občinski prostorski načrt Občine Borovnica (OPN). Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 52/2014, z dne 11. 7. 2014. Grafični del odloka pa je objavljen na spletni strani http://www.borovnica.si/ - Geografski informacijski sistem. Občina Borovnica Pismo Slovenskih železnic Borovničanom Objavljamo pismo direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa Občini Borovnica, 12. 9.2014: Spoštovani! Februarski žledolom je poškodoval dobršen del železniške proge med Ljubljano in Divačo. Najhujše so bile posledice med Borovnico in Pivko. Tam je bila vozna mreža, ki vlake napaja z električno energijo, tako rekoč popolnoma uničena. Šlo je za naravno nesrečo brez primere, ki je za nekaj časa popolnoma ustavila vožnje tovornih vlakov v vsej Slovenji in izredno ovirala tudi vožnje potniških vlakov. У skladu s sklepom vlade in ministra za infrastrukturo in prostor na progi med Borovnico in Sežano do sanacije proge vozijo samo tovorni vlaki z dizelskimi lokomotivami. Njihova vožnja s seboj žal prinaša hrup, v Borovnici pa poteka menjava električnih lokomotiv z dizelskimi, kar pomeni dodatne obremenitve okolja. Na Slovenskih železnicah se zavedamo, da vožnje dizelskih lokomotiv skozi borovniško občino motijo številne krajane. Zato smo že sprejeli več ukrepov, s katerimi poskušamo hrup kar najbolj zmanjšati. Pri menjavi lokomotiv na borovniški železniški postaji delo ves čas organiziramo tako, da so obremenitve okolja s hrupom in izpušnimi plini manjše. Zagotovili smo mesta za čakajoče lokomotive kar najdlje od hiš, ob daljših postankih pa strojevodje dizelske lokomotive ugašajo. Sanacija proge se je začela takoj po žledolomu, dela pa potekajo v skladu z razpoložljivimi sredstvi, ki jih zanje namenja lastnik železniške infrastrukture - država. Na Slovenskih železnicah načrtujemo, da bo do konca leta spet vzpostavljena mreža med Prestrankom in Logatcem. To pomeni, da bodo dizelske lokomotive namesto med Prestrankom in Borovnico vozile le še med Logatcem in Borovnico. Na tem odseku bo tako od konca leta potrebnih manj dizelskih lokomotiv in s proge bomo prej umaknili starejše lokomotive, ki povzročajo več hrupa. Na Slovenskih železnicah si bomo še naprej prizadevali, da bi v kar najkrajšem času spet vzpostavili pogoje za vožnjo električnih lokomotiv na progi, ki je nepogrešljiv del slovenskega železniškega omrežja in edina železniška povezava Luke Koper z notranjostjo Slovenje. Hkrati se vsem občanom in občankam Borovnice ponovno opravičujem zaradi večjega hrupa in jih prosim za razumevanje. Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic Proti gradnji baznih postaj v Borovnici Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R/ Global System for Mobile Communications-Railway) na slovenskem železniškem omrežju, v sklopu katere bodo med drugim zgradili 246 baznih postaj, naj bi po besedah ministrstva za infrastrukturo in prostor bistveno povečala infrastrukturno zmogljivost in varnost železniškega omrežja ter hkrati zmanjšala motnje in zamude vlakov in tako prispevala k učinkovitejšim domačim in mednarodnim transportnim povezavam. S problematiko baznih postaj smo se občani dodobra spoznali šele meseca aprila, ko so izvedli zakoličenje za temelje bazne postaje na Dolu. V maju je podizvajalec hotel začeti izkop za temelje, po spoznanju, da ustreznih soglasij ne bo, pa načrta ni uresničil. Sledilo je obdobje telefonskih klicev za pridobitev soglasja, in sicer s strani podizvajalca/-cev, ne pa naročnika ali investitorja. Prav tako se še vedno ni natančno vedelo, kaj se bo dejansko gradilo, postavljalo, le to, da bodo postavili bazno postajo oziroma antenski stolp, visok 30 m, za potrebe GSM-R. O tem, kdo je naročnik, investitor, izvajalec, za kaj konkretno gre, pa nihče ni vedel popolnoma nič. Bile so le neuradne informacije in smo končno izvedeli več. V Borovnici naj bi postavili dva stolpa. Na Dolu naj bi stal 30-metrski, ob predoru pa manjši, 8-metrski. Signal naj bi bil ozko usmerjen, »levo-desno« od stolpov vzdolž železniške proge, in bi pokrival samo progo. Vendar se je pri tem začelo zapletati, saj predstavnikom ministrstva ni uspelo pojasniti, kako bo signal ob ozkem pokrivanju proge prišel do predora in nato čez ovinek pri Dražici do železniške postaje Borovnica ter naprej, kar pa je verjetno BP v Prevaljah. Zaradi tega si dovolimo predpostavljati, da bo predvsem stolp na Dolu imel zelo širok snop, ki bo segal čez celo borovniško dolino, z dodatno pomočjo še z lokacije na predoru. Svojo vlogo Simbolna fotografija ugibanja. Tudi na Občini Borovnica (župan in pristojne službe) niso oziroma naj ne bi vedeli ničesar, čeprav so občine v Sloveniji že v letih 2010 oz. 2011 izdale lokacijska dovoljenja. Letos pa so bile obveščene o začetku del. Tako je ostalo vse do povezovanja v Civilno iniciativo Borovnica proti gradnji baznih postaj GSM-R v naseljih ter odprtega pisma, naslovljenega na ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MIP) ter Slovenske železnice (SŽ). Po sestanku z županom Borovnice, predstavniki MIP, izvajalci in SŽ, ki je potekal 15. 7. 2014, bo imel tudi stolp v Prevaljah (gotovo ste ga ob vožnji po cesti ali železnici v Ljubljano že opazili, saj je visok 30 m). Glede na to in potek železniške proge okoli Borovnice lahko sklepamo, da bo verjetno vse dolina prekrita s sevanjem. Na vprašanje, ali bodo na stolp namestili še kakšne druge oddajnike, smo dobili odgovor, da glede na razpisne pogoje to v naslednjih petih letih ni dovoljeno. Kaj pa po petih letih? Ali to pomeni, da bo po tem obdobju nameščena še kakšna antena in se bo sevanje še povečalo? Na to in na vsa naslednja vprašanja ni bilo ustreznih odgovorov ali pa so se le-tem izmikali. Na koncu sestanka smo se dogovorili, da bodo v roku 14 dni v sodelovanju z izvajalcem radijskega načrtovanja proučili možnost prestavitve načrtovane bazne postaje Dol pri Borovnici in z ugotovitvami seznanili Občino Borovnica. Te seznanitve pa vse do danes ni bilo! Sicer je bil konec avgusta načrtovan ponovni sestanek, a je bil tudi ta prestavljen na zahtevo ministrstva. Čeprav smo v zvezi z uvedbo omrežja GSM-R zahtevali dodatna pojasnila, kot sta »študija vplivov izvedbe projekta modernizacije obstoječega telekomunikacijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju na okolje« iz leta 2003 ter strokovno mnenje Inštituta za neionizirna sevanja, tega nismo dobili. Do zdaj prejeta dokumentacija je nepopolna, pavšalna in ne ponuja ustreznih odgovorov -predvsem o tem, kakšen bo kratkoročni vpliv na zdravje in počutje ljudi, da o dolgoročnem vplivu in posledicah sploh ne govorimo. Pri tem pa je treba povedati, da je bilo po izdelavi novelacije študije presoje vplivov na okolje iz leta 2011 ugotovljeno, da je načrtovani poseg sprejemljiv in ne bo pomembno vplival na človeka in njegovo zdravje, na ekosisteme, človekovo nepremično premoženje, vizualno degradacijo krajine itn. Zaradi takšnih »študij« in odnosa na splošno se je CI Borovnica proti gradnji baznih postaj GSM-R v naseljih pridružila gibanju vseslovenske civilne iniciative, katere glavni cilj je, da se BP postavijo zunaj naselij, na primerne lokacije in v dogovoru z lokalno skupnostjo. CI Borovnica proti gradnji baznih postaj GSM-R v naseljih ЙйГйРРЩИки Čista Ljubljanica v Občini Borovnica potekajo po terminskem planu Projekt Čista Ljubljanica, ki se izvaja na območju občine Borovnica, je razdeljen v štiri sklope in sicer: • izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih Dol in Laze, • izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Stare postaje, JUBLJANIC • izgradnjo kanalizacijskega omrežja v naseljih Breg in Pako in • izgradnjo Centralne čistilne naprave Borovnica. Po začetnih zapletih z dokumentacijo in izbiro izvajalcev, so bili na koncu izbrani vsi izvajalci dela projekta Čista Ljubljanica, ki je vezan na aktivnosti na območju občine Borovnica. Dela na odseku gradnje kanalizacijskega omrežja Dol - Laze in Stare postaje so že zaključena, dokončno je potrebno urediti še nekatera pravno zemljiška razmerja. Delana Centralni čistilni napravi Borovnica potekajo v skladu s terminskim načrtom, prav tako potekajo dela v skladu s terminskim načrtom pri izvedbi kanalizacijskega sistema Breg - Pako. Trasa kanalizacijskega omrežja poteka čez zahtevna barjanska tla, na relativno veliki globini, kar dodatno otežuje izkop. Sicer pa delapotekajo po planu. Glede na do sedaj opravljeno delo na občini predvidevajo, da bodo projekti v občini Borovnica zaključeni v predvidenem roku. Celoten projekt bo zaključen v sredini leta 2015. Namen projekta Čista Ljubljanica -Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Ljubljanice - 1. Sklop je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. V okviru skupine projektov bodo zgrajeni vodi kanalizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav. Projekt se bo izvajal v osmih občinah, kjer še nimajo izgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih voda oziroma ta sistem še ni zgrajen v celoti. Vrednost celotnega projekta Čista Ljubljanica znaša 56.005.068,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija (13,03 %), delno Kohezijski sklad Evropske unije (76,13 %), delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni (10,84 %). Celoten projekt Čista Ljubljanica se bo zaključil do konca leta 2015. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada«. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda. V Žalitve brez meja Nekoč davno so si otroci še tja v srednješolska leta pošiljali anonimna, nepodpisana ljubezenska pisemca ... Kljub sodobnemu svetovnemu spletu ta analogni način sporočanja čustev še kar ostaja v veljavi, a žal tudi v ne preveč romantičnih različicah. To je na nič kaj lep način spoznal neki borovniški občan, ki želi ostati neimenovan, nam je pa zaupal presunljivo zgodbo o nadlegovanju in žaljivkah, ki jim še kar ni videti konca. Pred časom si ga je namreč za neprostovoljno žrtev izbrala skupina za zdaj anonimnih vulgarnih brez-delnežev in mu do danes poslala že skoraj trideset dopisnic/razglednic, na katerih v tujem jeziku razkrivajo svoje najintimnejše spolne vzgibe, naravnane večinoma homoseksualno, občasno tudi bestialično, brez izjeme pa agresivno perverzne. Dopisnice prihajajo iz različnih držav, od Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije pa vse do Nemčije in celo Turčije. Menda občan vsega skupaj niti ne bi preveč resno jemal, ko ne bi šlo za odprto pošto, ki jo vse prevečkrat v roke dobijo tudi drugi člani njegove družine. Tako se je po pomoč obrnil na policijo, kjer o kaznivem dejanju razžalitve (158. člen kazenskega zakonika) že zbirajo obvestila. Pošiljatelje neokusnih sporočil ob razkrinkanju v najboljšem primeru čaka denarna kazen, v najslabšem pa tudi zapor do treh mesecev. Damjan Debevec Projekti za lepšo prihodnost Borovnice Načrtovane programe smo večinoma izvedli, nekatere celo pred rokom Kanalizacija Pohvalimo se lahko s projektom kanalizacje, zaključila so se dela na primarnih vodih na Ljubljanski cesti, Cesti bratov Debevec, Stari postaji, na Dolu in Lazah. Na Bregu in Pakem še potekajo, končala pa se bodo letos. Čistilna naprava za 6000 enot se gradi in spomladi pričakujemo poskusno obratovanje. To je evropski projekt, vreden 7,5 milijona evrov, sofinancira pa se iz evropskih in državnih sredstev v višini 4,8 miljona evrov. Projekt je sestavni del pogodbe, ki jo je Slovenja podpisala z EU, in ga moramo izpeljati do konca. Hišne priključke je treba urediti do konca leta 2015. Na novo bomo priključili okoli 300 stanovanjskih objektov. Zaradi obveznih priključkov na čistilno napravo smo sprejeli nov odlok o komunalnem prispevku; ta je v povprečju za 30 % manjši od prej veljavnega. Še je visok, čeprav je v primerjavi s sosednjimi občinami najnižji. Primer: za hišo, ki ima 200 kvadratnih metrov stanovanjske površine, je prispevek za kanali-zacjo 2000 evrov, kar predstavlja petino cene, preostale 4/5 cene pa je občinski strošek, za kar moramo najeti kredit. Vodovod Vodovodno in hidrantno omrežje počasi dograjujemo, letos smo končali dela v Ohonici in na delu Dražice, nadaljevanje proti Brezovici pa se projektira. Ceste Kar nekaj cest smo v tem času obnovili, večino pri zaključku kanalizacjskih del. Velik zalogaj je bila cesta do Pokojišča, kjer pa bo investicja zaradi manjših vzdrževalnih del kmalu povrnjena. Obnovili so se odseki cest v Borovnici, Ohonici, na Dolu in La-zah, Ljubljanski cesti, Cesti bratov Debevec, celotna Stara postaja in cesta za Likom, proti pokopališču. Dela na Pakem in Bregu potekajo, končala se bodo še letos, po zaključku kanalizacjskih del. Načrtujemo tudi obnovo dela stare proge. Miklavžev trg smo že lepo uredili. Pokopališče Je vzorno urejeno in v polni funkciji, prejemamo pohvale za umestitev v prostor in uporabnost. Grobnih polj je dovolj, končno obliko pa bodo dobila, ko nam bo uspelo odstraniti skladiščni objekt. Odpadki Komunalno podjetje Vrhnika, ki je v lasti občin Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica, vzorno skrbi, da pravilno ravnamo z odpadki. Na tem področju smo med najuspešnejšimi v državi, Borovnica je v ravnanju z odpadki na prvem mestu med manjšimi slovenskimi občinami. Zdaj konkuriramo tudi v evropskem tekmovanju Zero Waste (Nič odpadkov). Prepričan sem, da se bomo visoko uvrstili. Center za ravnanje z odpadki (CRO) bomo postavili na lokaciji ob čistilni napravi, predvidoma v letih 2016 in 2017. Zemeljska in obremenitvena dela so se skoraj zaključila, pridobili smo vsa soglasja, ki jih potrebujemo, tudi za cesto in novi most čez Bo-rovniščico na Bregu. Prostorski načrt Po šestih letih smo končno pridobili občinski prostorski načrt (OPN), ki je osnova za vso nadaljnjo dokumentacijo. Skrb za najmlajše V naših vrtcih je 240 otrok v 14 oddelkih, potrebam po vrtčev-skem varstvu je povsem zadoščeno. Z evropskimi sredstvi smo energetsko obnovili vrtec na Bregu in v Borovnici. S šolo dobro sodelujemo, z uspehi naših šolarjev smo lahko zadovoljni. Obostoječe prostorske zmogljivosti za zdaj zadostujejo, kmalu pa bomo morali zagotoviti več prostora. Društva Z delom naših društev sem zadovoljen. V okvirih svojih zmožnosti dosegajo lepe rezultate. Financiramo jih skladno s prijavami in razpisi, žal pa donatorjev skoraj ni več, zato je poleg članarine njihov vir sredstev le še občinski proračun. Posebej moram pohvaliti letošnje občinske nagrajence, to so gasilska društva, ki so zgled tovarištva, solidarnosti in pomoči. Gasilke in gasilci veliko časa porabijo za vaje in izobraževanja, nanje se lahko zanesemo. Občinska vlaganja so bila v tem mandatu kar izdatna. Nakup opreme, obnova objektov in okolice ter štiri nova vozila so dokaz dobrega sodelovanja in tako bo tudi v prihodnje. Sociala Subvencioniramo vse obveznosti po odločbah centra za socialno delo (sofinanciranje dnevne oskrbe, najemnin in osnovnih življenjskih stroškov). Pomoč starejšim na domu sofinanciramo v 75-odstotni vrednosti storitev. Vsak novorojenec prejme 400 evrov kot popotnico v življenje. Velikokrat pa se - tudi zaradi zakonodaje - kljub želji ne da pomagati. Prireditve - dogodki Letos smo imeli že 17. Dan Borovnic. Prireditev se je že uveljavila, potrebujemo pa nov, svež pristop, da jo še izboljšamo. Glavno vlogo morajo ohraniti borovnice. Tudi sejem se je uveljavil, želim mu vse dobro. Počasi se prav tako povečuje prodaja zelenjave, medu in suhomesnatih izdelkov, tako da bo v prihodnje treba razmisliti o bolje urejenem prostoru - tržnici. Občina skrbi za dve praznovanji na leto, in sicer ob občinskem prazniku in dnevu državnosti. S prireditvami sem zadovoljen, število obiskovalcev se počasi povečuje. Poleg »delovnega programa« poskrbimo tudi za kulturni in zabavni del. Do zdaj so na naših prireditvah gostovali Slovenski oktet, Ljubljanski oktet, Oktet Raskovec, Manca Izmajlova, Prifarski muzikantje, Poseben gušt ... Na proslavah so nas obiskali in nagovorili posebni gostje, med njimi predsednik države, predsednik državnega zbora, štiri ministrice oziroma ministri, poslanke in poslanci, tudi iz Evropskega parlamenta. Krimska jama Strinjam se, da je treba mrtve pokopati. Vsa leta smo imeli v proračunu nekaj sredstev za ta namen. Tudi letošnja bodo ostala neizkoriščena in se bodo prenesla v naslednjo leto, ko se bo menda kaj zares premaknilo. Državna komisija za prikrita grobišča bo skupaj z inštitutom sodne medicine ob pomoči evropskih sredstev opravila identifikacijo in priskrbela vsa dovoljenja. Po pridobitvi dovoljenj bo Jamarski klub Borovnica v sodelovanju z Jamarskim klubom Rakek posmrtne ostanke iz-nosil iz Krimske jame. Skupni grob bo na pokopališču v Begunjah pri Cerknici. Sodelovanje z občinskim svetom Občinski svet, izvoljen pred štirimi leti, je bil v svojem delu uspešen, seje sklepčne, brez koalicije in opozicije smo sprejeli vse pomembnejše odločitve. Odbori so delovali samostojno in uspešno, nesklepčnost je zadnji dve leti oteževala le delo odbora za gospodarstvo, ker se njegova člana nista udeleževala sej. Občinska uprava Smo občina s 4200 prebivalci, na občinski upravi nas je zaposlenih šest, kar je veliko pod slovenskim povprečjem, pa naj gre za velike ali male občine. Delo opravljamo zelo uspešno, tudi v času, ko je število zaposlenih okrnjeno zaradi dopustov ali bolniške odsotnosti. Krajevni urad Izpostava upravne enote Vrhnika je v Borovnici poslovala vsak četrtek dopoldne, ker pa ni bilo obiska (niti enega obiskovalca na teden, razen za zbiranje podpisov), je urad začasno ukinjen. Za vse krajane pa je urejen brezplačen avtobusni prevoz, vsako sredo ob 7.45 iz Borovnice in ob 12. uri z Vrhnike, postaje pa so pred upravno enoto, zdravstvenim domom in domom počitka. Vsega nam ni uspelo uresničiti Ni nam uspelo pri projektu trgovskega centra, ki naj bi vključeval veliko trgovino kot v Podpeči, s prostorom za gostinski lokal in banko v pritličju, v prvem nadstropju pa prostor za knjižnico in občinsko upravo. Ko je bil čas za gradnjo, smo se igrali in si nagajali, zdaj pa Mercator (sicer lastnik zemljišča) ni pripravljen graditi, velikih gradbenih podjetij, ki bi gradila za trg, pa ni več. Pripravljamo novo lokacijo, z novimi partnerji. Daljinsko ogrevanje kraja z lesno biomaso še ni urejeno. Prvo različico s kotlovnico v Liku, kjer so bila sredstva zagotovljena za dve tretjini investicijskih stroškov, smo leta 1999 zavrgli. Lani pa smo zavrgli 1,5 miljona evrov vredno investicijo (sredstva EU in koncesionarja) in tako izgubili eno od možnosti za 30 % cenejšo kurjavo, ukinitev peči v zdravstvenem domu in TVD Partizan, v šoli in tudi v blokih. Za neuspeh štejem tudi vzdrževanje državnih cest in voda, vendar smo tukaj občani in župan nemočni. Cesta 642 Podpeč-Vrhnika je med najslabšimi, enako velja za naše potoke, saj so že nekaj let neočiščeni in ob poplavah predstavljajo veliko nevarnost. Agenciji RS za okolje bo treba dopovedati, naj nam očisti struge ali dovoli, da to storimo sami, saj take sreče, kot jo imamo letos, drugič morda ne bo. Andrej Ocepek Avtorstvo članka o kanalizaciji V pretekli številki je pomotoma izpadlo avtorstvo članka o gradnji kanalizacje v Borovnici. Avtor je Igor Trček, predsednik VO Dol - Laze. Za napako se opravičujemo. Naš časopis Vabilo na letni koncert Kulturno društvo Borovnica in Ženski pevski zbor BARJANKE vas vabita na letni koncert z gosti. Koncert bo v petek 17. oktobra ob 18:30, v večnamenskem prostoru Osnovne šole Borovnica. Pridite, ne bo vam žal. Vabilo na likovni tečaj HUD Karel Barjanski, likovna sekcija z mentoricama, akad. slik. Slavico Peševsko ter akad. slik. Natalijo Ambrožič Lani, vas vabi, da se udeležite začetnega in nadaljevalnega likovnega tečaja. Tečaj bo potekal od oktobra 2014 do maja 2015 v galeriji Barje, enkrat na teden po štiri ure oz. po dogovoru z mentoricama, cena pa je 25 evrov na mesec. Točen datum in uro bomo vsem prijavljenim sporočili naknadno. Čas za oddajo prijave je do 15. oktobra, število mest je omejeno. Na tečaj se lahko prijavite vsi, ki želite izpopolniti znanje risanja tako pri upodabljanju tihožitij kot anatomije človeškega telesa. Prav tako ste na tečaj vabljeni poznavalci s kakršnimkoli predznanjem in vsi, ki se nameravate s tem ukvarjati ljubiteljsko, starost ni p°g°j. Na tečaju se bomo seznanili z osnovnimi pristopi risanja oziroma bomo to znanje obnovili. Vsa predavanja bodo podkrepljena s strokovnimi uvodnimi predavanji in individualnimi predavanji tečajnikom. V sklopu tečaja si bomo ogledali tudi določena dela v galerijah, ki nam bodo pri delu služila kot zgled. V nadaljevanju tečaja se bomo seznanili z različnimi žanri, ki jih bomo pozneje realizirali na papirju. Vsekakor bo tečaj zajemal tudi korekture, ki so nujno potrebne za izvedbo tako študij in krokjev kot končnih izdelkov. Predvidene so tudi skupinske razstave del, ki jih bodo tečajniki med letom izdelali doma ali v sklopu tečaja. Ves material za ustvarjanje bodo udeleženci dobili na tečaju, v ceno so všteti tudi ogledi galerij in seveda potrdilo o obiskovanju tečaja. Foto: Joc Prijave oddajte na leples@siol.net, za dodatne informacije lahko pokličete na 041 548 926. Vljudno vabljeni! Vabilo na šiviljski tečaj ŠIVAM - ŠIVAŠ - ŠIVAMO, VEČ NAS BO, BOLJ LUŠTNO BO. TUDI LETOS ORGANIZIRAMO ŠIVILJSKI TEČAJ. ZAČELI BOMO V SOBOTO, 8. NOVEMBRA 2014, OB 9. URI NA KMETtfI Pr' Laškarju (Zabočevo pri Borovnici). Tečaj bo prilagojen predznanju in posamezniku, šivalni stroj si lahko tudi izposodite. Informacije in prijave: www.ekolaskar.com/podjetje-vivian ali 040 462 373 28 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 29. september 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si p v, • I v 1 • 1 v • Spoštovani občanke in občani občine Borovnica, V svojem imenu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izkazali zaupanje na volitvah v Državni zbor julija 2014. SDS Nataša Frank Kandidatka SDS za Državni zbor 2014 Na Barje trenirat, v Ljubljano zmagat è Tek i Bari Si lahko zamislite boljše predpriprave na ljubljanskega in vse preostale jesenske maratone, kot je rahel jesenski drnec skozi Krajinski park Ljubljansko barje, ko vam v zlati jutranji zori skozi kopreno meglic z leve žvrgolijo ogrožene ptičje vrste, z desne pa dehtijo redke barjanske rastline? V zraku pa odmevajo udarci vaših superg, enakomerno dihanje ... vas ter drugih stotih in več tekaških navdušencev, ki se vsak oktober podajo na tradicionalni tek po barjanskih makadamskih cestah v neposredni bližini romantičnega gradu Bistra in istoimenske skrivnostne reke. Dobra družba, prijazna postrežba z jedačo in pijačo, na koncu pa še kolajna, za najboljše tudi iz plemenitih kovin. Vse to in še več je naš tradicionalni rekreacijski Tek Barje! KDAJ? V soboto, 11. oktobra 2014, od 10. ure. Prjave tekmovalcev od 8. ure dalje. Razglasitev rezultatov je predvidena ob 13. uri. KJE? V bližini slikovitega gradu Bistra v Bistri, na pol poti med Vrhniko in Borovnico. Teklo se bo po barjanskih makadamskih poteh. DOLŽINA? 500, 1000, 2000, 5320 ali 8500 metrov. PRtfAVNINA? Za otroke (do 15 let) 2 EUR, za ostale pa 10 EUR. V prijavnino za odrasle je všteta malica. Vsak udeleženec ob prihodu v cilj prejme spominsko kolajno. PREDPRtfAVE (ne obvezne, a zaželene): TVD Partizan Borovnica Damjan Remec GSM: 040 451 115; e-pošta: tek.barje@gmail.com; www.tekbar-je.si Predsedniki se menjajo, čebele še kar nabirajo med Brez vsakega pompa in razburjenja je Čebelarsko društvo Borovnica v začetku leta dobilo novo vodstvo. Dolgoletni predsednik Anton Hren je svoje mesto prepustil mlajšemu kolegu Antonu Palčiču in se malce bolj posvetil svojim tridesetim panjem. Palčič sicer zatrjuje, da je funkcijo prevzel zgolj začasno, dokler se ne najde kak drug kandidat. Namignili so mi, da bi to utegnil postati podpredsednik društva, sicer »mladi čebelar«, s petnajstimi panji. A redne aktivnosti društva kljub temu nemoteno potekajo dalje, krepijo se tudi čebelarske vrste. V zadnjem času naj bi k društvu pristopilo kar pet novih nadebudnih čebelarjev. Med članstvom po številu čebel še vedno prednjači zdajšnji predsednik s 120 panji, sledita pa mu Fra-nja in Bogdan Jereb z okoli šestdesetimi. Letina pa je bila menda bolj povprečna, predvsem na račun žledoloma. »Drevje, ki mu je žled poškodoval krošnjo, se je začelo sušiti. Na primer medonosni javor. Do zdaj je bil vedno aktualen, letos je pa povsem izpadel. Češnje je vse prevrnilo, lipa je bila v gozdu zelo oblomljena, čeprav je je okrog nas dosti. Ni čudno, da ni bilo prave paše. Zdaj nas rešujeta tujerodna zlata roz-ga na Barju in konoplja,« je konec poletja pojasnjeval predsednik Palčič. Izmed borovniških čebelarjev je septembra na veliki sejem Agra v Gornji Radgoni odšel Rudi Ferkolj s Pakega, ki je znan po tem, da s svojimi 39 panji čebelari po biodinamični metodi. Ne le da je ubranil lansko nesporno šampionsko uvrstitev, za svoj med je tokrat prejel najvišje možno odlikovanje. Zmagovalcu s ponosom vzklikamo »Živel!« tudi pri Našem časopisu. Damjan Debevec, foto: DD Mladi čebelarji imajo tudi umetniško žilico. PGD Borovnica: po pestrem poletju še bolj delovna jesen Člani PGD Borovnica smo bili tudi v poletnih dneh ves čas dejavni. Ekipa veterank je pod budnim očesom mentorja Vilija Mevca pridno trenirala in se udeleževala tekmovanj za pokal Gasilske zveze Slovenje, v katerem je na koncu osvojila 6. mesto. Gasilska mladina se je v juliu v spremstvu mentorjev Domna Grdiča in Boštjana Matka skupaj z drugimi mladimi gasilci iz gasilskih zvez Vrhnika in Logatec udeležila letovanja v Savudriji. Člani društva pa so s svojim programom sodelovali tudi na dveh gasilskih porokah naših članov. Prvo septembrsko nedeljo je v Bohinjski Bistrici potekalo tekmovanje starejših gasilcev. Iz PGD Borovnica so se ga letos udeležile veteranke, ki so domov spet prinesle pokal, osvojile so namreč 3. mesto! Tako veteranke kot veterani pa pridno trenirajo še naprej, saj jih že 20. septembra čaka novo tekmovanje. S septembrom so se sicer spet začele vaje za mlade gasilce, na katerih vadimo gasilske veščine in ponavljamo gasilsko tematiko. Oktober je mesec požarne varnosti, letos pa je posebej namenjen ljudem s posebnimi potrebami in poteka pod geslom Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi. Člani PGD Borovnica bomo 25. oktobra priredili dan odprtih vrat, ko boste lahko pobliže spoznali našo opremo in delo, načine gašenja, oddali svoje gasilnike na servis, otroci pa bodo lahko uživali v barvanju gasilskih pobarvank. Za vse tiste, ki vas gasilstvo veseli in bi radi postali del naše ekipe, velja še posebno povabilo, da se nam pridružite na dnevu odprtih vrat. Za več informacij smo vedno dosegljivi tudi prek e-pošte pgdborovnica-@gmail.com. Operativni del društva v okviru meseca požarne varnosti čaka tudi nekaj vaj, ob katerih bo preizkusil svojo usposobljenost in opremo. PGD Borovnica pa 18. oktobra v sodelovanju z gasilsko zvezo Vrhnika v osnovni šoli Borovnica organizira gasilski kviz, kamor ste vabljeni k ogledu in navijanju za domače ekipe. Jesen bo torej za nas zelo pestra - upamo pa, da samo na preventivnem področju in da bo minila brez večjih intervencij. Saša Mevec Pušnik za PGD BOROVNICA DAN ODPRTIH VRAT PGD BOROVNICA: 25. 10. 2014 od 9h do 15h. Vabljeni! Paradižnik, da te kap! Poletje je bilo deževno in vlažno, kar ni zmotilo le ljudi, temveč tudi letino paradižnika. Celo do te mere, da so ga morali tik pred trgatvijo naši vrtičkarji pa tudi večji kmetje zaradi razpasle plesni množično odvažati na kompost. Pa so se vendarle našle tudi izjeme. Na nekaterih koncih borovniške doline je paradižnik kljub neugodnim vremenskim danostim avgusta prav lepo uspeval. Pa ne le lepo, eden od plodov je dozorel v prav strašljivo gromozanskih dimenzijah. Pri obiranju sta bili zanj dve roki skorajda premalo. Po pazljivih meritvah se je izkazalo, da je imel volumen manjše buče, težak pa je bil neverjetnega 1,51 kilograma. Resda dobra dva kilograma manj, kot znaša svetovni rekord, a če pomislimo, da so se nedolgo tega Dolenjci v svojem listu na vsa usta hvalili s kilogramskim drobižkom . In kje se dobi to čudežno seme? Verjeli ali ne, naša občanka (ki želi ostati neimenovana) je pred štirimi leti v eni izmed veletrgovin kupila svež paradižnik in nato iz njega s potrpežljivim delom pridobila kakovostno seme, ki je vsako leto dobro rodilo, a letos naravnost fenomenalno. Paradižnik velikan je seveda končal na družinskem jedilnem listu, za seme pa se menda že potegujejo najbližji sosedje in znanci. Damjan Debevec Paradižnik velikan je potreboval poseben prevoz. Tekmovanje iz fizike Iz priloge KONEC je pomotoma izpadel članek o dosežku učencev Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica na področju fizike. Za napako se iskreno opravičujem. - Cirila Volek, posl. sekr. OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Tekmovanje iz fizike Na šolskem tekmovanju so bronasto Stefanovo priznanje prejeli osmo-šolca Pia Wallner in Žiga Trček ter devetošolca Mark Lakić in Jure Be-zek. Na področnem tekmovanju so srebrno Stefanovo priznanje prejeli Pia Wallner, Žiga Trček, Mark Lakić in Jure Bezek. Na državnem tekmovanju je zlato Stefanovo priznanje prejel Žiga Trček, osvojil je 5. mesto v državi. Udeležil se je tudi srečanja najuspešnejših mladih matematikov, fizikov in astronomov. Učencem čestitam za doseženi uspeh. Pohvale tudi vsem drugim, ki so sodelovali na tekmovanju in reševali fizikalne probleme. Mentorica Simona Trček ttflHFlTllVlir HilMEffKll« Umetnina, ki je nastajala več kot dve stoletji. v Čudo narave Z bližnje ceste je bilo videti, kot bi Janez Ver-hovec iz Brezovice pri Borovnici obiskal kako še neizropano kraško jamo v borovniški okolici in domov prinesel nekaj čudovitih spominkov za vrtni okras. A ogled skrivnostnih kapnikov od blizu, pod varnim nadstreškom, mi je vendarle razodel, da pričujoče naravno čudo ni nastalo v okolju večne teme in tišine, temveč v ekstremnih razmerah razgaljenega notranjskega skalovja, bičanega od divjega vetra in žganega od neusmiljenega sonca. Morebiti res ni nastajalo nekaj tisoč let, dosti manj kot tristo pa tudi ne. Da gre za beli gaber, mi je pojasnil Verhovec, pa da je bil eden izmed najnenavadnejših biserov njegovega gozda nedaleč od Begunj nad Cerknico, ki je letos dokončno izgubil bitko z nenavadno drevesno boleznijo. Agonično skrivenčeno deblo, kot bi trpelo v najhujših zubljih devetega kroga pekla, bo zdaj menda deloma dalo oblogo za stebre, deloma pa novo mizo. Damjan Debevec Spomini vojaka prve svetovne vojne Osmi september 1914 Dne 8. septembra leta 1914 sem bil potrjen k vojakom, in ker sem kot prostovoljec lahko izbiral, h kateri »branži«, kot so takrat rekli, hočem, sem se odločil za 17. pešpolk, in sicer zato, ker je bil to polk samih slovenskih fantov in ker je imel svoj kader v Ljubljani. Takoj drugi dan, 9. septembra, sem se moral zglasiti v šentpetrski vojašnici, kjer je stala 2. in 4. stotnija. V Ljubljani se mi je prav dobro godilo. Hrana je bila dobra, denar smo imeli, obleko še tudi v redu, prosti smo bili pa tudi vsak večer, od petih do devetih, ob nedeljah celo popoldne. Tako smo ga lahko zbijali, da je bilo veselje, posebno pa še, ker je bil naš stotnik Metnitz menda najboljši oficir v vsej avstrijski armadi. Druga nesreča se mi ni pripetila v Ljubljani, kakor tole ... Nekega večera grem precej natr-kan od Kolovrata in srečam nekega poročnika od našega polka. Namesto da bi mu salutiral, kadim lepo naprej svojo cigareto in se niti ne zmenim zanj. »Hej, vi, infanterist, zakaj ne pozdravite!« zakliče on. »A, kurc te gleda,« mu odvrnem in jo mahnem naprej. Njega je seveda moj spoštljivi odgovor razjezil, zato je zavpil, naj počakam, in jo je mahnil za menoj. Ko sem ga ugledal že blizu za seboj, sem stekel in skočil pred Rotovžem na tramvaj, ki se je ravno začel pomikati naprej. Tako je on ostal. Jaz sem takoj skočil v notranjost voza, in ker sem precej hitro pritekel in sem bil, kakor že rečeno, tudi precej v rožicah, nisem opazil, da sedi neki major od artilerije za vrati. Sedel je z iztegnjenimi nogami in lepo dremal, in ko sem skočil skozi vrata, sem ga s tako silo sunil s čevljem v koleno, da je zavpil, kot bi mu kdo kožo drl. Skočil je kvišku in me zagrabil za ramo, jaz pa sem se mu iztrgal in skočil skozi druga vrata ven, na ulico. Seveda me je skrbelo, kaj bo zdaj. K sreči me pa nobeden ni poznal, kajti že drugi dan je bilo pri vseh štirih stotnijah povelje, naj se infanterist, ki je to in to napravil, zglasi. Seveda so zastonj čakali, da bi se zglasil ... Zadnje vasovanje Na dopustu sem bil dvakrat. Prvikrat sem zamudil vlak za nazaj, v Ljubljano. Prišel sem ravno na postajo v Borovnici, ko je vlak odpeljal. Začelo me je skrbeti, kaj bo, ker ne bom prišel ob pravem času v vojašnico. Napotim se nazaj na Breg. Med potjo pa mi pade v glavo, da bi s kolesom lahko še pravi čas prišel v Ljubljano. Šel sem k Jožkotu Mikužu, ki mi je dal kolo. Ker sem imel le malo časa, sem vozil, kar je bilo v moji moči. Bilo je še zgodaj zjutraj, in ko sem prišel v Ljubljano, ljudi še ni bilo na ulicah in sem vozil kar po trotoarju. Na Starem trgu pa je neka gospodična stopila skozi vrata na trotoar, ravno meni pred kolo. Zaletel sem se s tako silo vanjo, da sem zletel s kolesa na sredo ulice, ona pa je padla po trotoarju. Začela je kričati, da se Bog usmili. Jaz pa nisem imel časa, da bi pogledal, ali se ji je kaj zgodilo, ampak sedem na kolo, ki se na srečo ni poškodovalo, in poženem še bolj kot prej. Z vseh koncev in oglov so tekli za mano policaji, pa sem jim le ušel. Moker, kot bi me kdo z vodo polil, nekaj od strahu in pa ker sem zelo hitro vozil, sem prišel do vojašnice Leopold Vadnjal z Brega pri Borovnici (desno) pred odhodom 17. pešpolka na rusko fronto ravno še ob pravem času. Ko sem bil drugič na dopustu, sem imel že sivo obleko, to pa je bilo znamenje, da bomo šli v kratkem na fronto. Bilo je torej mogoče, da ne bom več videl Brega. Zato sem vzel slovo od vseh dragih - seveda tudi od Draščeve Micke. Še sedaj se moram smejati, ko se spomnim, kako je bilo. Vzamem Vrbinovo lojtro in jo pristavim pod okno, Kirnovemu Jožetu s Trnovega, ki je bil z mano, pa pravim, naj pazi, če bo kdo prišel po cesti. Komaj se mi Micka oglasi, kar jo vkadi Jože, ki je stal spodaj za oglom, kot bi ga kdo podil. Jaz kajpada nisem vedel, kaj je, zato skočim z lojtre in jo uberem za Vrbinov kozolec, Jože pa priteče proti meni z druge strani. Nisem hotel, da bi me kdo poznal, in nisem vedel, da je to on, zato stečem po senožeti, on pa za mano. Če sem bolj tekel, je on le še bolj. Ko naposled vidim, da zasledovalec noče zaostati, potegnem bajonet in se ustavim: »Zdaj pa le sem, prokleta duša, če me že hočeš poznati!« Stopil sem proti njemu in spoznal, da je Jože. Seveda sva se oba smejala. Nato sva se razšla. On je rekel, da gre spat, jaz sem nesel lojtro nazaj, potem sem pa splezal po zidu, gor v sobo. Pri tej priložnosti sem zlomil roko Kristusu, ki je visel na zidu, ravno pod oknom, kamor sem plezal. Micka me je še čakala. Govoril nisem dosti, ker je bila tudi Lenka na postelji. Ko se nazadnje poslovim, sta začeli obe jokati. Micka sploh ni mogla več govoriti, ko sem ji povedal, da sem zadnjikrat prišel na dopust, da v kratkem odidemo in da se morebiti več ne vidiva. Zakrila si je obraz z rokami in ihtela. Kako ji je bilo kaj pri srcu takrat, ne vem; kaj sem si mislil jaz ta trenutek, sem pa že pozabil. Ko sem prišel domov, je bil že zadnji čas za na vlak. Doma zopet jok; čudno se mi pa še danes zdi, da sem odšel tako lahko od Micke in od doma. Niti na misel mi ni prišlo, da sem morebiti zadnjikrat na Bregu. Ko sem se pa peljal čez paški most in sem pogledal na vas, ki je še spala v jasni mesečini pred menoj, me je stisnilo pri srcu. Spomnil sem se, kolikokrat smo peli fantje po vasi, nagajali dekletom in hodili dražit starega Zlo-vška. A danes ... Breg je žalosten, fantov ni več, vsi so na fronti, nekateri že ubiti, drugi ranjeni po bolnicah ... Vlak drdra naprej, še enkrat zav-riskam skozi okno in Breg se skrije, skrije se tudi Pako. Zaprem okno, sedem na klop in čudne misli se mi pode po glavi. Zdi se mi, da se vozim daleč daleč po neznanih krajih, in hudo mi je pri srcu ... (Leopold Vadnjal, Zapiski vojaka: 1914-1921, Borec, Ljubljana 1989) Z dvodnevnega izleta po Dleskovški planoti O lepoti Dleskovške planote sem prvič slišala govoriti svojega planinskega mentorja. Precej vode je preteklo, preden sem jo prvič ugledala. Z Lepenatke. Bila sem očarana. In potem ko sem jo prvič obiskala, sem se zopet in znova vračala. Prav na Dleskovško planoto smo se za zaključek šolskega leta odpravili s Planinskim društvom Borovnica. Sedemnajst se nas je zbralo na izhodišču pod planino Podvežak zadnjo soboto v juniju. Drug drugemu smo se predstavili, od šti-riletnika in šestletnika do najstnikov in odraslih. Pestra družba. Potrebovali smo nekaj časa, da smo ujeli pravi ritem. Moji načrti z nalogami so padli v vodo, nadomestili so jih spontani pogovori, občudovanje in fotografiranje cvetlic, sestavljanje himne, žvečenje storžkov in vršičkov, drsanje po snegu. Veliko stvari je vzbudilo našo pozornost. In tako smo po štirih urah prišli na prvi cilj: do Kocbekovega doma na planini Korošici. Počitek, malica, uživanje na prostem. Dva sta se poslovila in se vrnila še isti dan domov. Ostali smo se pripravili na popoldanski izlet, na obisk razgibanega Lučkega Dedca. Ta izlet mi je bil tako zelo zanimiv, da ga bom podrobno opisala. Razdelili smo se v dve skupini. Moja naloga je bila, da vodim drugo skupino. Smo šli, neobremenjeni s ciljem. Bolj pomembno nam je bilo, da se imamo lepo. Tako smo kar nekaj časa preživeli na snegu. Na poti smo naleteli na propadlo ograjo za pašnik, ki je postala odličen vrtiljak. Hoja po označeni poti je bila naporna. Precej bolje nam je steklo, ko smo stopili na neoznačeno stezo. Odslej so nam pot kazali možici - v piramido zloženo kamenje. Je bilo treba kar dobro pogledati, kje stojijo. Višje nad nami smo med skalnimi skulpturami ugledali našo prvo skupino in se čudili, da smo jim tako blizu. Kmalu zatem smo potrebovali počitek, malico, zamikalo nas je plezanje, našli smo trden sneženi most, ki se je vidno topil. Napredovali smo počasi. Vse je kazalo, da ne bomo vsi prišli na vrh. Potem pa je skale zamenjal travnat svet in vedela sem, da smo blizu. »Še petnajst minut,« naznanim. V resnici smo bili bližje. V petih minutah smo dosegli vrh. Navdušeni, srečni, veseli. A kje je prva skupina? So sestopili na drugo stran? Zakaj jih nismo srečali? Pokličem Primoža, vodnika. Ne javi se. Poskušam dobiti sina. Nič. Čez čas dobim klic. Da so na nekem delu, kjer je malo težje, za poplezat'. Aha, vem. Mi smo se temu delu elegantno izognili. Smo sledili drugim možicem kot oni. Zato smo po tistem travnatem delu tako hitro dosegli vrh. Razgled fenomenalen, pihalo pa je tako močno, da nas je skoraj premikalo. Prav veter je najbrž odnesel glasove prve skupine, ko so se nekje vzporedno z nami, v drugi grapi spuščali z vrha. Sestopili smo hitro. Kako tudi ne. Nam je dajala moč zavest, da smo dosegli več, kot smo pričakovali. Ko smo si pozneje, po večerji pripovedovali vtise tega dne, je zmagal Lučki Dedec. Vsem je bil všeč. Drugi dan smo načrtovali, da bo šla prva skupina na Ojstrico in druga na Malo Ojstrico. Vsi skupaj bi se potem dobili na kosilu v koči in se mimo jezera Vodotočnik vrnili na izhodišče. Ponoči je veter žvižgal nad nami. Jutro je bilo hladno, vetrovno. Ojstrico so zakrivali oblaki. Za popoldan je bil napovedan dež. Vse to je vplivalo na odločitev, da Ojstrico izpustimo in se takoj po zajtrku vrnemo po načrtovani poti. Poslovili smo se od prijazne oskrbnice Mojce, ki nam je podarila dve čokoladi. Zapustili smo kočo, naš začasni dom. Težko je bilo spet z vso opremo po stezah navzgor. A ko smo ugledali srčasto jezero Vodotočnik, smo vedeli, da je bilo vredno. In potem še čudoviti svet med Desko in Tolstim vrhom. Lepo. Potem le še pot navzdol, za nekatere lažji, za druge težji del. Različni smo si. Nižje v dolini je bilo toplo, na mravljiščih smo vdihavali mravljinčno kislino, še eno zdravilo narave. Ko smo na cilju zapeli himno in ob spodbudi čokolade povedali svoje vtise, smo bili vsi zadovoljni. Premišljujem, da bi se naslednje leto vrnili na Korošico in obiskali še lepotico Ojstrico, ki nam letos ni bila namenjena. Za PD Borovnica, Kristina Suhadolnik Junij v našem vrtcu Tudi mesec junij je zaznamovalo pestro dogajanje v vrtcu. Že prvi ponedeljek je bil zanimiv, saj smo uspešno opravili vajo evakuacije iz vrtca ob požaru; ob tej priložnosti so nas obiskali tudi gasilci PGD Borovnica. Otroci so si lahko ogledali gasilske avtomobile in se preizkušali v gasilski vaji zbijanja pločevinke s curkom vode. Starejši oddelki so odšli na tridnevni naravoslovni tabor: Miške in Žogice so bile od 4. do 6. junija v CŠOD Čebelica v Čatežu, Veseli vlak in Palčki pa so od 11. do 13. junija spoznavali delo na kmetijah Davčen in Ožbet v vasi Četena Ravan. V ponedeljek, 16. 6., so šli Palčki, Veseli vlak in Miške na izlet z vlakom v Tivoli, kjer so preživeli prijeten in dejaven dopoldan na igralih. Žogice pa so v petek, 20. junija, obiskale živalski vrt v Ljubljani. V torek, 17. 6., so nas obiskali policisti. Predšolski otroci so se s policistom Viljem Jerebom pogovorili o varni udeležbi v prometu, potem pa so si vsi otroci lahko ogledali policiste konjenike, policijski avtomobil, opremo in motor. Ta jih je najbolj navdušil, saj so lahko sedli nanj. Četrtek, 19. 6., je bil za otroke iz skupin Žogice in Miške prav poseben dan. Pokriti z maturantskimi pokrivali so se pred ostalimi skupinami ceremonialno poslovili od vrtca. Zapeli so pesmico Mala maturantska ter z nekaj nalogami preizkusili Veseli vlak in Palčke, ali so dovolj zreli, da jim predajo maturantski klobuček. Ob glasnem piskanju s piščalkami so se bodoči šolarji podali na sprehod po Borovnici. Na zadnji šolski dan so bili starejši oddelki vabljeni na zaključno prireditev v šoli, na kateri so se poleg šolarjev s plesnima točkama predstavili otroci iz skupin Veseli vlak in Žogice, Miške in Palčki pa so uživali ob sproščeni in veseli predstavi. Ves mesec so v različnih oblikah potekala tudi zaključna srečanja s starši in otroki - te dejavnosti je vsaka skupina izvedla po svojem letnem delovnem načrtu, kakor so se že na začetku šolskega leta dogovorili s starši. Strokovne delavke vrtca Lokalne volitve 2014 - obvestilo PREDČASNO GLASOVANJE: na volišču na sedežu Občinske volilne komisije, na Občini Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica, v SREDO, 1. oktobra 2014, od 7. do 19. ure. • Glasovanje po pošti: Volivci, ki glasujejo po pošti, morajo najpozneje do 24. 9. 2014 obvestiti Občinsko volilno komisijo, da želijo glasovati po pošti. • Glasovanje na domu: Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, naj najpozneje do 1. 10. 2014 vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu. • Zaupniki: Predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko do 29. 9. 2014 predloži seznam zaupnikov Občinski volilni komisiji. • 22. 9. 2014 - zadnji dan, ko lahko član volilnega odbora Občinsko volilno komisijo obvesti o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, o katerem se glasuje na volišču, za katerega je imenovan v volilni odbor. SPREMEMBE OBMOČIJ POSAMEZNIH VOLIŠČ V NASELJU BOROVNICA Volivce obveščamo, da so deloma spremenjena območja posameznih volišč v volilni enoti Borovnica I (naselje Borovnica). Vse volivce zato naprošamo, naj bodo pozorni na prejeta obvestila, iz katerih bo razvidno, na katerem volišču izvršujejo svojo volilno pravico. Sklep o določitvi volišč v volilnih enotah Borovnica I in Borovnica II za volitve župana in občinskega sveta, ki ga je Občinska volilna komisija Občine Borovnica sprejela na 1. seji dne 29. 7. 2014, je objavljen na spletni strani www.borovnica.si - lokalne volitve 2014. V sklepu so določena posamezna volišča s popisom ulic in hišnih številk, ki spadajo v posamezno volišče. Občina Borovnica Občinska volilna komisija R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV - UPB3, Ur. l. RS, št. 94/07 in spremembe ZLV-H, Ur. l. RS, št. 45/08 in ZLV-I, Ur. L. RS, št. 83/12) in v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 109/06, odločba US, Ur.l. RS, št. 54/07) objavlja Občinska volilna komisija Občine Borovnica naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 5. 10. 2014 Volilna enota 1 obsega naselje Borovnica Voli se 7 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: I. NOVA SLOVENJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. Dr. ANDREJ ČAMPA, roj. 06.01.1981 Borovnica, Cesta na grič 2 poklic: Univ. dipl. inž. strojništva, dr. znanosti delo: Raziskovalec 2. JELKA KOS, roj. 01.05.1965 Borovnica, Zalarjeva cesta 12 poklic: PTT tehnik delo: Gospodinja 3. IGOR COTMAN, roj. 13.10.1957 Borovnica, Mi-klavičeva cesta 13 poklic: Gimnazijski maturant delo: Osebni bančnik - svetovalec 4. IVANA PELKO, roj. 13.02.1944 Borovnica, Cesta na grič 3 poklic: Delavka delo: Upokojenka 5. ANDRIJA STIPANČEVIĆ, roj. 17.10.1950 Borovnica, Zalarjeva cesta 52a poklic: Strojni ključavničar delo: Upokojenec II. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. UROŠ JELOVŠEK, roj. 22.07.1984 Borovnica, Ob Borovniščici 19 poklic: Dipl. inž. matematike delo: Operater uporabniške podpore 2. MARIJA PENKO, roj. 03.02.1956 Borovnica, Gradišnikova ulica 8 poklic: Socialna oskrbovalka, katehistinja delo: socialna oskrbovalka 3. ROK ŠMON, roj. 17.03.1986 Borovnica, Mejačeva ulica 13 poklic: Strojevodja 1 delo: Strojevodja 4. IVANKA JANIKA KRŽIČ, roj. 25.11.1974 Borovnica, Rimska cesta 26a poklic: Univerzitetni diplomirani ekonomist delo: Direktorica družinskega podjetja 5. UROŠ KOVAČIČ, roj. 01.12.1990 Borovnica, Ljubljanska cesta 50 poklic: Gimnazijski maturant delo: Študent 6. MARIJA ZORC, roj. 09.04.1942 Borovnica, Gradišnikova ulica 7 poklic: Učiteljica glasbe delo: Upokojenka 7. MARJAN PRISTAVEC, roj. 14.08.1954 Borovnica, Cesta na grič 9 poklic: Strojni ključavničar delo: Hišnik III. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. MARIJA SUHADOLNIK, roj. 05.10.1963 Borovnica, Zalarjeva cesta 26 poklic: Ekonomsko komercialni tehnik delo: Kme-tovalka 2. CIRIL CERK, roj. 02.07.1953 Borovnica, Zalar-jeva cesta 41 poklic: Strojni tehnik delo: Upokojenec 3. MILENA ŠTRUKELJ, roj. 25.02.1962 Borovnica, Ramovševa ulica 1 poklic: Trgovka delo: Prodajalka 4. MARJAN DEBEVEC, roj. 09.09.1965 Borovnica, Zalarjeva cesta 22 poklic: Strojni ključavničar delo: Hišnik - vzdrževalec 5. BOJANA ROT, roj. 11.01.1964 Borovnica, Za-larjeva cesta 56 poklic: PTT tehnik delo: Poštni uslužbenec 6. MATEVŽ ŠIVIC roj. 20.01.1988 Borovnica, Zalarjeva cesta 39 poklic: Univ. dipl. inž. agronomije delo: Študent IV. SMC - STRANKA MIRA CERARJA predlagatelj: SMC - STRANKA MIRA CERARJA 1. BOJAN KOVAČEVIĆ, roj. 23.07.1984 Borovnica, Gradišnikova ulica 8 poklic: Tehnolog prometa delo: Strojevodja 2. TINA BAJEC, roj. 17.06.1982 Borovnica, Gradišnikova ulica 14 poklic: Ekonomski tehnik delo: Strežba 3. SINIŠA PEZELJ, roj. 19.09.1970 Borovnica, Gradišnikova ulica 8 poklic: Diplomirani ekonomist delo: Finančnik V. SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. MATJAŽ OCEPEK, roj. 22.10.1965 Borovnica, Gradišnikova ulica 2 poklic: Univerzitetni diplomirani biolog delo: Brezposelni 2. DAMJANA KARLO, roj. 02.04.1975 Borovnica, Ob Borovniščici 10 poklic: Univerzitetni diplomirani sociolog delo: Strokovna sodelavka v Državnem zboru RS 3. DARKO MRŠIĆ, roj. 08.04.1987 Borovnica, Mi-klavičeva cesta 2 poklic: Ekonomist VI delo: Brezposelni 4. ANJA PIRC, roj. 03.01.1992 Borovnica, Cesta na grič 48 poklic: Gimnazijski maturant delo: Študentka 5. JOŽE MOLEK, roj. 17.03.1968 Borovnica, Cesta pod goro 20 poklic: Tehnik vleke delo: Strojevodja 6. POLONCA MIKUŠ, roj. 20.02.1974 Borovnica, Demšarjeva ulica 5 poklic: Prodajalka delo: Prodajalka 7. FRANČIŠEK MARIAN DRAŠLER, roj. 27.07.1937 Borovnica, Ljubljanska cesta 19 poklic: Mizar delo: Upokojenec VI. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIE predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENJE 1. NIKOLAJ BOGDAN STRAŽIŠAR, roj. 05.03.1940 Borovnica, Cesta na grič 41 poklic: Strojni ključavničar delo: Upokojenec 2. STANISLAVA BRLOGAR, roj. 09.08.1946 Borovnica, Miklavičeva cesta 20 poklic: Poslovodja delo: Upokojenka 3. OTMAR ŠTURM, roj. 20.06.1933 Borovnica, Mi-klavičeva cesta 16 poklic: Finomehanik delo: Upokojenec 4. JOŽEFA HRIBAR, roj. 12.03.1940 Borovnica, Gradišnikova ulica 2 poklic: Administratorka delo: Upokojenka 5. MARJAN OGRINC , roj. 23.02.1947 Borovnica, Zalarjeva cesta 13 poklic: Soboslikar - pleskar delo: Upokojenec 6. MARJETA SUHADOLNIK, roj. 06.06.1951 Bo- rovnica, Rimska cesta 12 poklic: Delavka delo: Upokojenka 7. ANTON TURŠIČ roj 20.01.1942 Borovnica, Za-larjeva cesta 50 poklic: Delavec delo: Upokojenec Številka: 041-0001/2014-55 Datum: 16. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA Bojana Mazi l.r. R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV - UPB3, Ur. l. RS, št. 94/07 in spremembe ZLV-H, Ur. l. RS, št. 45/08 in ZLV-I, Ur. L. RS, št. 83/12) in v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 109/06, odločba US, Ur.l. RS, št. 54/07) objavlja Občinska volilna komisija Občine Borovnica naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 5. 10. 2014 Volilna enota 2 obsega naselja Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo Voli se 6 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: I. NOVA SLOVENIA - KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. DAMJANA KOŠIR, roj. 24.03.1968 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 12a poklic: Zdravstveni tehnik delo: Medicinska sestra v spl. ambulanti 2. FRANC ŠVIGELJ, roj. 02.08.1961 Borovnica, Ohonica 14 poklic: Strojni ključavničar delo: Skladiščnik 3. MARIA ČEPON, roj. 10.08.1962 Borovnica, Pako 45 poklic: Gostinski tehnik delo: Gospodinja II. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. JOSIP BELOVIĆ, roj. 12.03.1941 Borovnica, Laze pri Borovnici 26 poklic: Strojnik TGM delo: Upokojenec 2. SABINA FERBEŽAR, roj. 04.04.1971 Borovnica, Laze pri Borovnici 26 poklic: Profesorica razrednega pouka delo: Učiteljica 3. DANILO FURLAN, roj. 11.12.1981 Borovnica, Zabočevo 21 poklic: Prometni tehnik delo: Pismonoša 4. IVANKA AMBROŽIČ, roj. 13.08.1945 Borovnica, Dol pri Borovnici 59 poklic: Knjigovez delo: Upokojenka 5. MARKO HUDNIK, roj. 26.10.1952 Borovnica, Laze pri Borovnici 17a poklic: Doktor medicine delo: Zdravnik III. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. JOŽKO KOŠIR, roj. 29.02.1968 Borovnica, Pristava 2 poklic: Kmetijski tehnik delo: Kmetovalec 2. SABINA KRŽIČ, roj. 25.07.1971 Borovnica, Za-bočevo 8 poklic: Zdravstveni tehnik delo: Zdravstveni tehnik 3. ANDREJ PODRŽAJ, roj. 14.03.1981 Borovnica, Pako 28 poklic: Gimnazijski maturant delo: Računovodja 4. BERNARDA ŠIVIC, roj. 25.04.1962 Borovnica, Pako 25 poklic: Veterinarski tehnik delo: Družabnik - dom ostarelih 5. VINKO KOŠIR, roj. 26.06.1957 Borovnica, Za-bočevo 10 poklic: Ing. kmetijstva delo: Kmetovalec 6. OLGA PRISTAVEC, roj. 16.08.1973 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 62 poklic: Kuhar delo: Kuhar IV. SMC - STRANKA MIRA CERARJA predlagatelj: SMC - STRANKA MIRA CERARJA 1. CIRIL PERŠIN, roj. 11.04.1953 Borovnica, Breg pri Borovnici 56 poklic: Poštar delo: Upokojenec 2. ŠPELA ZALAR, roj. 23.01.1981 Borovnica, Laze pri Borovnici 4 poklic: Grafični tehnik delo: Tajnica V. SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1. MATEJA ŠEBENIK, roj. 13.04.1977 Borovnica, Ohonica 21 poklic: Diplomirana delovna terapevtka delo: Delovna terapevtka 2. JANKO SMOLE, roj. 18.06.1957 Borovnica, Breg pri Borovnici 7a poklic: Višji upravni delavec delo: Vodja vzdrževanja 3. NATAŠA JURČEC, roj. 11.07.1982 Borovnica, Dol pri Borovnici 90 poklic: Modni oblikovalec delo: Svetovalka za prehranska dopolnila 4. SVIT OCEPEK, roj. 30.07.1993 Borovnica, Laze pri Borovnici 46 poklic: Medijski tehnik delo: Študent 5. VESNA KOŠIR, roj. 11.07.1966 Borovnica, Laze pri Borovnici 48 poklic: Turistični tehnik delo: Natakarica 6. ZORAN PETROVČIČ, roj. 15.12.1967 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 47 poklic: Oblikovalec kovin delo: Varilec VI. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIE predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENJE 1. JOŽE ŽIBERNA, roj. 20.03.1954 Borovnica, Pako pri Borovnici 23 poklic: Gradbeni tehnik delo: Upokojenec 2. NUŠKA REPAR, roj. 29.05.1948 Borovnica, Dol pri Borovnici 3 poklic: Administratorka delo: Upokojenka 3. NIKO SVETE, roj. 07.12.1970 Borovnica, Laze pri Borovnici 27 poklic: Strojevodja delo: Sprevodnik 4. SONJA DRAGA GANTAR, roj. 10.01.1947 Borovnica, Dol pri Borovnici 14 poklic: Administratorka delo: Upokojenka 5. MIHAEL VERHOVEC, roj. 21.09.1946 Borovnica, Brezovica pri Borovnici 57 poklic: Mizar delo: Upokojenec Številka: 041-0001/2014-55 Datum: 16. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA Bojana Mazi l.r. R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV - UPB3, Ur. l. RS, št. 94/07 in spremembe ZLV-H, Ur. l. RS, št. 45/08 in ZLV-I, Ur. l. RS, št. 83/12) in v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-UPB1, Ur. l. RS, št. 109/06, odločba US, Ur.l. RS, št. 54/07)) objavlja Občinska volilna komisija Občine Borovnica naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ŽUPANA dne 5. 10. 2014 (Obsega naselja: Borovnica, Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo) V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. EDVARD BEŠLAGIČ, roj.: 15.01.1952 naslov: Borovnica, Rimska cesta 26a poklic: Univ. dipl. inž. elektrotehnike delo: Upokojenec predlagatelj: OO SDS BOROVNICA 2. BOJAN ČEBELA, roj.: 28.03.1955 naslov: Borovnica, Laze pri Borovnici 9a poklic: Elektrotehnik delo: Vodenje IT podjetja predlagatelj: ANDREJ KLEMENC IN SKUPINA VOLIVCEV 3. ANDREJ OCEPEK, roj.: 28.11.1942 naslov: Borovnica, Gradišnikova ulica 2 poklic: Elektromeha-nik za dvigala delo: Župan predlagatelj: OO SD BOROVNICA 4. IGOR COTMAN, roj.: 13.10.1957 naslov: Borovnica, Miklavičeva cesta 13 poklic: Gimnazijski maturant delo: Osebni bančnik - svetovalec predlagatelj: NOVA SLOVENJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI Številka: 041-0001/2014-53 Datum: 16. 09. 2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE BOROVNICA Bojana Mazi l.r. EDVARD BESLAGIC, kandidat za župana Spoštovane Borovničanke in Borovničani, v minulih tednih sem prejel veliko vprašanj in pobud občanov za razgovore, kako si predstavljam Borovnico v prihodnjih desetih letih. Mnogi krajani, ki se ne željo ukvarjati s »politiko« in med njimi nekateri ne simpatizirajo s SDS in priseljenci, so mi dali veliko dobronamernih in koristnih idej in nasvetov ter obljubili sodelovanje. Z mnogimi sem se pogovarjal in izmenjal poglede ter dobil občutek, kot da delamo skupaj že več let. Sam sem timski človek, ki se vedno obda s sodelavci, ki imajo veliko znanja, energije, so inovativni, po naravi ambiciozni in optimisti ter imajo za delo vse potrebne pristojnosti. Nisem obremenjen s strankarskimi dogmami niti na državni niti na lokalni ravni. Naravno in demokratično je, da se vsak lahko odloči za svojo kulturno, versko in/ali politično identiteto, ki jo je treba spoštovati. Resnica ni samo ena, vsak jo vidi skozi svoje okno. Lahko sodelujem z vsemi, ki zadovoljujejo določene obče veljavne kulturne standarde, imajo razvito empatjo in socialni čut ter so tolerantni do drugačnih, če ti delujejo znotraj družbenih, kulturnih, moralnih, etičnih in zakonskih norm. Zagovarjam organsko rast in ne velike megalomanske projekte. Z malimi koraki in lastnimi močmi je mogoče daleč priti. Iz razgovorov, ki sem jih imel s cenjenimi občankami in občani, ter mojih osebnih pogledov na morebiten razvoj Borovnice, so se izoblikovala izhodišča in pričujoče programske usmeritve, ki jih bom najprej povzel z nekaj temeljnimi načeli: - ŽUPAN ZA VSE BOROVNIČANE ENAKO, - OBČINA, SERVIS OBČANOV, - DELOVNA MESTA SO NAJBOLJŠI SOCIALNI TRANSFER in - TIMSKO DELO IN ČLOVEŠKI POTENCIAL BOROVNIČA-NOV STA SPEČA POTENCIALA, KI JU JE TREBA AKTIVIRATI. Če želite zvedeti več, berite naprej! Mnogi med nami razmišljajo, da občina ne more narediti ničesar. Pa to ni res. Občina je tisti del lokalne skupnosti, ki mora ustvariti možnosti tudi za uresničevanje gospodarskih projektov na območju občine, npr. z ambicioznim in v prihodnost usmerjenim Občinskim prostorskim načrtom (OPN), infrastrukturo, pridobivanjem sredstev, vzpodbujanjem investitorjev. Naštel bom le nekatere neizrabljene potenciale in morebitne strateške usmeritve, ki bi jim dal prednost, če me bodo Borovničani 5. oktobra izvolili za župana: 1. Človeški potencial Borovničanov, ki imajo znanje in pogum za samostojen začetek ali že opravljajo določeno dejavnost ter bi sami pristopili k uresničevanju določenih podjetniških zamisli, če bi jim pri tem kdo pomagal premagati začetne ovire. Narediti je treba trajni razpis, na katerega se bodo prijavljali občani s svojimi podjetniškimi idejami in načrti. V svojih prijavah bodo obenem navedli, na kakšne ovire so naleteli in kakšno pomoč bi potrebovali. Najpogosteje se soočamo s prostorskimi, pravnimi in finančnimi ovirami. Naredili bomo OBČINO, PRIJAZNO PODJETNIKOM. Pod tem izrazom imam v mislih male proizvodne obrate, obrt in samostojne poklice. 2. Sredi Borovnice imamo območje nekdanjega LIKA. Občina, ki »nekaj da nase«, si sredi kraja ne more privoščiti napol podrtih, zanemarjenih in zapuščenih hiš, kaj šele celotnih industrj- skih predelov. V zahodnoevropskih državah, po katerih se radi zgledujemo, v takšnih primerih uporabljajo zakone in občinske odloke, ki lokalni skupnosti nalagajo, da zahteva od lastnikov, naj uredjo moteče objekte. Sicer občina sama poseže in se v obsegu nastalih stroškov vknjiži kot solastnica ali tudi lastnica. Takoj se je treba lotiti spreminjanja OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) in drugih občinskih aktov (ODLOK o izračunu komunalnega prispevka ...), ki so pogoj, da bi lahko občina povabila Borovničane, pa tudi druge potencialne partnerje, da bi se seznanili z občinskimi razvojnimi vizjami in proučili, ali bi bili zainteresirani za vlaganja v razvojne projekte in različne oblike javno-zasebnega partnerstva v Borovnici. 3. Narava nam je dala naravnost idealne razmere za t.i. »so-naravni turizem«. To so pogoji za tiste, ki se željo umakniti iz urbanega okolja in velikih nakupovalnih centrov ter preživeti prosti čas v miru, obdani z naravo. Kot primer bom navedel le nekaj splošno znanih možnosti: - pohodništvo, - kolesarjenje, - konjeništvo. Verjamem, da imajo Borovničani še veliko zamisli (glamping, SUP na Ljubljanici in podobno). Občino Borovnica bi lahko razglasili za OBČINO, PRIJAZNO KOLESARJEM in z različnimi projekti podprli razvoj kolesarstva, ki je ena izmed naravi prjaznih oblik preživljanja prostega časa. Poleg naštetih oblik sonaravnega turizma so mogoče tudi druge oblike preživljanja prostega časa, ki bi jih Borovničani lahko ponudili trgu: - slovenski center za florball; po tem športu je občina že postala prepoznavna in bi bilo treba že doseženo nadgraditi, - manjši kamp karavaning in objekti za kratkotrajne nastanitve (sobe, brunarice in komplementarna ponudba pridelovalcev). Na tem področju imamo v občini veliko priložnost, da uredimo, tudi legaliziramo objekte, ki bi jih občani lahko ponudili za ta namen, - vzpodbujati bi bilo treba kmečki turizem. V povezavi s sonaravnim turizmom bi kazalo podpreti ustanovitev specializirane lokalne turistične agencije, ki bi s pomočjo elektronskih medjev promovirala in tržila sonaravne turistične produkte, povezane z Ljubljanskim barjem in zalednimi občinami. 4. Raziskati je treba, katere vrste kmetijske dejavnosti in gozdarstva bi lahko bolj pospeševali na območju občine (pridelovanje borovnic in robidnic, sadjarstvo, pridelovanje zelenjave, čebelarstvo, poleg govedoreje mogoče ribogojništvo, ovčereja ...). Glede na to, da v občini ni velikih kmetjskih površin za intenzivno kmetovanje, bi se morali usmerjati predvsem v pridelovanje zdrave in kakovostne hrane ter ustvarjanje lastne blagovne znamke. 5. S predhodnim je lahko povezan interes lokalnih pridelovalcev sadja, zelenjave in drugih pridelkov, da bi s svojimi pridelki oskrbovali lokalne šole in vrtce. V povezavi z razvojem turistične dejavnosti je treba razmisliti tudi o pomoči pri organiziranju lokalne maloprodajne verige, ki bi tržila vse, kar pridelamo. Zanimivo je tudi razmišljanje o specializirani hladilnici, s katero bi podaljšali trajanje ponudbe. 6. Razvoj komunalne dejavnosti in z njo povezani projekti. Projekt daljinskega ogrevanja (DOLb) javnih in zasebnih stavb v Borovnici ima že dolgo brado. Potrebna pa bo revizija obstoječega projekta, tako z vidika ponesrečene lokacje, ki ni primerna, kot tudi z vidika tehnologje. Osebno zagovarjam tehnologjo, ki obenem proizvaja toplotno in električno energjo (kogeneracja). Vzpostavitev DOLB bi omogočila tudi odkup lokalnih presežkov lesne biomase, manjkajočo pa bi dobavljali po železnici. Prav tako nam narava kaže, da bo na državni ravni treba spremeniti sistem vzdrževanja vodotokov. Nesprejemljivo je, da je lastništvo prevzela država, ki pa jih ni sposobna zadovoljivo vzdrževati. Skrb za lokalne vodotoke bo treba z zakonom prenesti na lokalne skupnosti. Odgovornost države naj se ohrani samo na območju največjih porečj (npr. Sava, Ljubljanica, Drava, Mura, Savinja, Krka in druge največje slovenske reke). Tako bi omogočili občinam, civilni zaščiti, gasilcem, zainteresiranim podjetjem in občanom, da z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom sami preventivno vzdržujejo lokalne vodotoke, kar bo preprečilo uničevanje javne in zasebne infrastrukture. Vzporedno s tem bi lahko uredili brežine vodotokov tudi za druge namene. V komunalno dejavnost sodi tudi vzdrževanje javne infrastrukture, ki sedaj ni na najvišji ravni. Sprijaznili smo se, da se vozimo po najbolj uničenih državnih cestah, ki nas povezujejo z Vrhniko in Ljubljano, in to se nam zdi že kar normalno. Če obiščemo in si ogledamo vinske ceste na jugozahodnem delu Pohorja ali lokalne ceste po zasavskih hribih, bomo videli, da so v bistveno boljšem stanju kot medkrajevne povezovalne državne ceste, po katerih se vsak dan vozimo Borovničani. Enako ne moremo biti zadovoljni z infrastrukturo, ki je v lasti občine. Že pogled na lokalne mostove in s plevelom obrasle pločnike pove, da smo tu padli na izpitu. Nekateri bodo rekli, da ni denarja. Denarja res primanjkuje, a sem v prejšnjih poglavjih predstavil, kako ga bomo zaslužili. Ne z davki na nepremičnine in komunalnimi prispevki, temveč z delom. V tem poglavju bi omenil tudi potrebo, da bi v Borovnici nekje ob Borovniščici naredili »otroški park«, ki bi bil opremljen z različno zahtevnimi igrali za različne starosti otrok, mogoče z manjšim bazenom, ki bi se pozimi spremenil v drsališče. Ena izmed morebitnih lokacj je med železnico in Borovniščico, nasproti novega naselja Ob Borovniščici. Do parka bi iz naselja prišli prek mostička, ki ga občina dolguje občanom še iz časov po referendumu in so ga izpogajali predstavniki Civilne iniciative. 7. Razvoj osebnih storitev in socialnega podjetništva Osebne storitve za občane, posebno starejše, so področje, ki je zaradi staranja prebivalstva čedalje bolj aktualno. Zagovarjam, da bi poskusili čim več storitev opraviti na domu. Če bo čas pokazal, da je potrebno in ekonomsko upravičeno vzpostaviti organizacjsko zahtevnejše oblike, v pomenu dnevnega varstva, bo to dodatna priložnost za javno-zasebno partnerstvo. Socialno podjetništvo omenjam zato, ker bi na tem področju morali vzpostaviti medgeneracjsko solidarnost tako, da bo strošek teh storitev razbremenjen davkov, kar omogoča ekonomski model socialnega podjetništva. Na tak način bi si več občanov lahko privoščilo več storitev za sprejemljivo ceno in talo bi se posredno razbremenila pričakovanja do države. Skrb za starejše in otroke bi, po mojem mnenju lahko povezali z oblikami socialnega podjetništva, katerega cilj ne bi bil ustvarjanje dobička in je zato manj obdavčeno. In da ne bi razmišljali samo, kako »zaslužiti«, kar je sicer zelo pomembno in bo še bolj, ko bo zadolžena država namenjala občinam vse manj denarja, nekaj misli namenimo tudi nadaljnjemu razvoju v Borovnici uspešnih in utečenih dejavnosti ter z njimi povezanih projektov. To so dejavnosti, ki imajo v Borovnici že »stoletno« tradicjo in so pomemben vzvod pri vzgoji mladih generacj ter medgene-racjskem povezovanju, združujejo veliko občanov v Borovnici in borovniških zaselkih. - Gasilska društva delujejo zelo dobro; prišla so do točke, ko je za njihovo delovanje in nadaljnji razvoj treba urediti vadbene površine v Brezovici, ki bi jih po potrebi uporabljala vsa društva na območju občine, skrbništvo pa bi prevzelo PGD Brezovica. - Borovniška knjižnica - obljubljali so jo že v vseh mandatih vsi kandidati za župana. Ta projekt je treba izpeljati v prvih dveh letih županovanja. - Društva, kot so turistično, zgodovinsko, planinsko in jamarsko so pomembna za raziskovanje naravne, zgodovinske in kulturne identitete kraja, brez katere ni mogoč razvoj turistične dejavnosti. Proučiti je treba, kako lahko občina pomaga pri še aktivnejšem delovanju teh društev. - S podeželjem povezana društva (Ajda, sadjarsko, čebelarsko, vrtičkarji, konjeniško .) so pomembna za ohranjanje običajev in tradicionalnih znanj, ki so prav tako del kulturne identitete, pomembne za razvoj turizma. - Mnoga uspešna športna in kulturna društva bi si lahko izboljšala možnosti za delo z aktivnejšo vlogo pri vzgoji otrok (vaditeljstvo) in rednim sodelovanjem na vseh lokalnih prireditvah ter medkulturnimi izmenjavami. Želel bi, da bi se še bolj okrepilo medsebojno sodelovanje društev, pa tudi njihovo povezovanje z osnovno in glasbeno šolo. Velik problem za nadaljnji razvoj kulturne in športne dejavnosti je prostorska stiska. Raziskati bo treba možnosti za izboljšanje razmer in ureditev objektov ter dodatnih prostorov za delovanje društev. Poudariti je treba, da bodo imeli prioriteto tisti projekti, pri katerih bodo sami občani izkazali večji interes ter sami, s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom ali oblikami javno-zasebnega partnerstva največ prispevali. Zavedati se je treba, da je vsaka infrastruktura breme za lastnika, če se z njo ne gospodari (ustvarja dodana vrednost) in občina ne potrebuje lastnine, ki ni v interesu občanov. Zato bo obvezni del vsakega elaborata o ekonomski upravičenosti posameznega projekta tudi izračun stroškov obratovanja in amortizacje, ki bodo breme znanega lastnika (občine, podjetja, društva, občana). Vse našteto so razlogi, zaradi katerih sem se odločil, da stopim pred občane in povem, da sem na voljo za župana na volitvah, ki bodo 5. oktobra 2014. Pomembno je poudariti, da smo vsi kandidati za župansko funkcjo tekmeci. Vendar, če mi bodo Borovničani zaupali to funkcjo, želim že zdaj povedati, da bom vse, ki ta trenutek tekmujemo, povabil, da združimo moči in začnemo skupaj izvajati projekt »ZA BOROVNICO PRIHODNOSTI«. Na volitvah se bo odločalo, ali želimo v prihodnje živeti v Borovnici, ki smo jo podedovali, ali v Borovnici, ki jo lahko ustvarimo. Lep pozdrav vsem, Edvard Bešlagič, kandidat za župana tako si zagotavljamo nadaljnji lepši jutri. Je prelomni trenutek, v katerem je ključno - javnega denarja NI, je samo davkopla-čevalski - NAŠ. Za župane je treba voliti tiste, ki bodo znali ne samo izkoristiti priložnosti, ampak jih tudi iskati. Prav zato, ker se zavedam, kako so današnje odločitve pomembne za naš kraj in imam ideje in vizije, sem se odločil, da se kot nadstrankarski kandidat izpostavim - kandidiram za župana Občine Borovnice. Rodil sem se leta 1957, po poljanski gimnaziji sem študiral pravo. Kot bančnik se s financami prebivalstva ukvarjam že 30 let. Mlada leta in počitnice sem preživljal pri starih starših v Borovnici, pred osmimi leti pa smo se preselil v našo obnovljeno 160 let staro hišo. Poročen sem z Marjeto, nekdanjo inš. ZUP-a, sodnico, ministrico za delo, družino in socialne zadeve, ki sedaj vodi svoj notariat. Imava Matija, dipl. inž. živl., in Ano, študentko hotelirstva in turizma . Z glasovi zame osebno boste na široko odprli vrata prodornim, svežim idejam in neobremenjenim pogledom, ki bodo učinkoviteje, v dobro vseh nas, reševali odprta vprašanja. Lista NSI tvori most med generacijami z elanom mladih in kilometrino življenjskih izkušenj. Vodenje mora postati odgovornejše in učinkovitejše. Vsi se zavedamo, da ljudje od nas pričakujejo rezultate. Imamo vizije in ideje za vsaj deset let razvoja Borovnice. У mandatu 2014-2018 naj bo konec težav, ki se vlečejo že vrsto let. Z Igorjem Cotmanom bi dobili župana in svetnike v pravem pomenu besede; prisotne v javnosti, dosegljive občanom, lokalno aktivne in globalno razmišljujoče, predvsem pa obrnjene k potrebam krajanom Borovnice. Borovnica, dobro jutro - Začenja se nov dan? Odločitev je naša skupna! Igor Cotman za župana Borovnice www.cotman.si Tokratne lokalne volitve prihajajo v času, ko posledice težav terjajo od vseh, da najdemo kar največ klenih idej. Demokracija nam omogoča, da z volitvami postavljamo in odstavljamo! Le Za kaj konkretno se bom zavzemal? * Ureditev infrastrukture - ceste, pločniki, vizije borovniške obvoznice, kanalizacije, vodovodi, pokritost s tehnologijo WI-FI, LTE, pogovori - težave s hrupnostjo železnice, izboljšanje parkirišč pri železniški postaji, čiščenje vodotokov, lokalna tržnica * Vzpostavitev osrednjega kulturnega centra - s knjižnico kot kulturno javnim prostorom * Podpora človekoljubnim organizacijam in ekologiji - zavzemal se bom za vlaganje v opremljenost gasilskih društev, vzpodbudo izgradnje sončnih sistemov, solarnih elektrarn, obveščanje občanov o vseh uporabnih razpisih, ekološki monitoring Fenolita * Priprave za izgradnjo doma starejših z dnevnim varstvom -spodbuda oskrbe na domu - v okviru doma bi lahko vzpostavili tudi koncesijsko zdravstveno postajo za potrebe krajanov. * Povečanje zmogljivosti vrtca in šole - z nastajajočim novim stanovanjskim naseljem se povečujejo potrebe; potrebna je tudi optimizacija cene vrtca. * Spodbujanje kmetijstva, sadjarstva, čebelarstva - spodbujanje ekološkega kmetijstva, sadjarstva in prepoznavnosti blagovne znamke »Borovnica« (sadje, borovnice, med ...) * Spodbujanje vseh vrst izobraževanja in usposabljanja, med drugim izobraževanja odraslih, ki bo odpiralo nove možnosti za zaposlovanje (jeziki, računalništvo, ročno znanje ...). Prednostna naloga bo spremljanje in priprava na razpise. Pridobljena sredstva lahko bistveno obogatio občinsko blagajno - prispevajo k hitrejši realizaciji postavljenih ciljev. * Uvedba posvetovalne skupine krajanov - krajani z vseh vetrov bi imeli možnost predstaviti svoje ideje in nato bi dobre ideje s pomočjo strokovnjakov s posameznih področij nadgradili in speljali v končno rešitev. * Uvedba t. i. Županovega sklada, kjer bi se po določenem ključu sofinanciralo - tudi iz županove plače in prispevka svetnikov NSI - dijake, študente. * Ureditev središča Borovnice - pomoč pri obnovi fasad vaškega jedra, steber, stara pošta, »kino«, ureditev parkovnih površin, reševanje problematike praznih hiš, enosmerni promet, parkirišča brez "parkirnih ui", izstop občine iz medobčinskega redarstva. * Vzpostavitev ustrezno opremljenih novih površin za razvoj obrti in podjetništva - v primeru stečajne prodaje zemljišč Lika, proaktivna udeležba pri kombinacijah nakupa - možnosti za hladilnico /borovnice, sadje/ mirna obrtniško-industrijska cona, lesnopredelovalni center ... Temelj blagostanja ljudi in višjega nivoja sociale so - delovna mesta. * Skrb za mlade - evro za šolanje deficitarnih poklicev, evro pri šolski vozovnici, pomoč pri ustvarjanju samozaposlovanja - delovna mesta so sociala, zdravstvo ... V normalni družbi je finančno najbolje stoječ mlad človek, ki dela! To je človek v produktivnih letih, je zaposlen, odloča o bistvenih stvareh za družbo, je centriran v njej, z nogami na tleh, vidi svojo preteklost in svojo prihodnost. Mladi in delovna mesta so finančna starost upokojencev. Želim prisluhniti vsem, ki mislijo dobro za Borovnico. Le skupaj bomo dosegli, da Borovnica postane podjetnikom, mladim obetavna, starejšim prijetna, varna, turistično privlačna, okolju prijazna, inovativna, infrastrukturno urejena, kmetijstvu naklonjena občina, ki bo temeljila na znanju, in usmerjena v zdravo kakovost življenja. Program, razmišljanja, vizije, idej za dva mandata: www.cotman.si Borovnica naš dom Volitve so osebna pravica in dolžnost, zato krščanski demokrati prihajamo na volitve z odgovornimi ljudmi, ki zmorejo z uresničljivimi idejami in boljšim vodenjem občine videti prek njenega dvorišča. Čutimo, da Vas spomnimo, da smo se vsa leta trudili za dobrobit kraja, imeli tudi uspehe, seveda primerne podpori. Vzemite ključe demokracije na volišče, bodite modri in preudarni, saj so poštenje, resnica in izgubljena pravica malega človeka še vedno v rokah privilegiranega. Vi ste upanje za brezposelno Borovnico, v njej »se še ne slišijo prehrupne lokomotive«, obljube imajo častitljive jubileje - brezbrižnost ostaja blagovna znamka zaspane Borovnice! Vi ste vredni prijaznejše Borovnice, Vi jo poznate, Vi zmorete z vašim glasom ustaviti negativne trende s podporo ZAupanja vrednim ljudem - zato lista NSI in Igor Cotman za župana. Krščanski demokrati dajemo znanju in izkušnjam prednost. Vložek v šolo, izobraževanje in vzgojo je naložba za prihodnost. Racionalno vodenje občine vidimo kot oživitev za gospodarski, turistični, prometni in družbeni razvoj kraja, za naš boljši jutri. Smo podporniki vseh, ki nas boste videli v sonaravnem razvoju te lepe doline, ko bodo dobre prakse uspešnih občin postale naša obveznost in videli zastavljeno uro časa! NSi vam zato predstavlja listo kandidatov s prvim aktivno uspešnim predstavnikom mladih družin, doktorjem elektrotehniških znanosti in uspešnim raziskovalcem, dr. Andrejem Čampo. Sledi mu naša draga medicinska sestra Damjana Košir, ki že vrsto let uspešno skrbi za zdravje številnih Borovničanov. Želimo, da tudi zdravstveni dom, kronični borovniški bolnik, končno okreva. Med kandidati so znana imena različnih poklicev in znanj, vseh starosti z izkušnjami, zglednimi družinami, občutkom za skupnost, brezposelne in poznajo teža- Gotovo je naš adut na listi in kandidat za župana dolgoletni bančnik Igor Cotman, ki pozna strokovni pristop k učinkovitejšemu financiranju občine, z vizijami - brez dodatnih obremenitev občanov in racionalnim trošenjem in vodenjem projektov. Spoštovani! Cenimo vašo odločitev, pričakujemo podporo in se vam že vnaprej zahvaljujemo. ZA NSi I. volilna enota II. volilna enota 1. dr. Andrej Čampa 1. Damjana Košir 2. Jelka Kos 2. Franc Švigelj 3. Igor Cotman 3. Marija Čepon 4. Ivanka Pelko 5. Andrija Stipančevič N.SS 29. september 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 33 Dejanja za Borovnico. Andrej OCEPEK: »Za nami so dejanja, kijih lahko prepoznamo v uspešnem razvoju Borovnice. Z novim, realnim programom stopamo v prihodnost Uresničili ga bomo v celoti.« Spoštovane občanke in občani. Velike investicije, ki so v teku, investicije, ki so se pričele in izvajale s pooblastilom, ki ste mi ga zaupali na zadnjih volitvah, bi želel dokončati z mojim podpisom. Zaključiti bi želel tudi več manjših del in investicij ter ostalih projektov, ki si jih želijo vaški odbori, društva ter krajanke in krajani. Osebno ne mislim, da sem edini ali najboljši, prepričan pa sem, da sem minulo delo opravil dobro, da je moje delo in poznavanje kohezije, s pomočjo katere pridobivamo evropska sredstva, garancija za dokončanje in dobro izvedbo del. V kolikor mi boste tudi na tokratnih volitvah izkazali zaupanje, vam v svojem imenu in v imenu občinske uprave zagotavljam odprto občino ter se obvezujem prisluhniti vsakomur in priskočiti na pomoč. Naš program so naslednja dejanja za Borovnico: 1. Gospodarna in učinkovita poraba javnega denarja To je denar vseh Borovničank in Borovničanov. Ker smo odgovorni ljudje, ga bomo investirali gospodarno in učinkovito, da dosežemo skupno dogovorjene javne cilje in visoko zadovoljstvo ljudi. Zagnali bomo Sklad za ideje za podporo mladim z inovativnimi idejami ali projekti ter zanje poskušali pridobiti evropska sredstva. 2. Z evropskimi sredstvi do ustreznejše infrastrukture za ljudi Zaključili bomo že načrtovane in že začete investicije, sofinancirane s strani EU (fekalna kanalizacija, čistilna naprava, energetska sanacija zdravstvenega doma). Naredili bomo vse, da najdemo primerno rešitev tudi za investiciji v novo knjižnico in v daljinsko ogrevanje na biomaso. 3. Razvoj v sožitju z naravo Zelena Borovnica med Barjem in gozdovi je naš izziv in naša priložnost, zato bo naš razvoj potekal v sožitju z naravo. Spodbujali bomo javni prevoz in tudi v prihodnje organizirali brezplačen avtobusni prevoz na Vrhniko. Vzpostavili bomo javni sistem izposoje koles. Urejali bomo kolesarske in pohodniške poti, pešpoti ter izvedli že pripravljen projekt brvi čez Borovniščico. Tudi na ta način bomo krepili trajnostni turizem. 4. Pridelano lokalno Tudi v prihodnje bomo podpirali domačo pridelavo in spodbujali samooskrbo. Dodelali bomo koncept praznika borovnic v smeri širše ponudbe in promocije ter pripravili projekt stalne tržnice, da spodbudimo potrošnjo domače hrane. 5. Strategija življenja brez odpadkov Nadaljevali bomo z ločenim zbiranjem odpadkov, ker želimo ostati ena najbolj zelenih občin v Sloveniji. Naš dolgoročni cilj je isti kot cilj evropske mreže, v katero se je občina Borovnica pred kratkim uspešno vključila med prvimi v Sloveniji - to je cilj Nič odpadkov (Zero Waste). Dokončali bomo lokalni center za ločeno zbiranje odpadkov. 6. Blaginja in aktivno življenje za vse generacije Še naprej bomo financirali programe vrtca in osnovne šole, ne le obvezne, tudi nadstandardne. Tudi v novem mandatu bo občina zagotovo sofinancirala tri četrtine programa pomoči starejšim na domu. Podpora delovanju različnih društev bo tudi v prihodnje ena naših ključnih prioritet, skupaj z njimi bomo spodbujali aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa Borovničank in Borovničanov. Za različne generacije bomo uredili zunanje vadbišče ter krepili šport in kulturo kot vrednoti. 7. Do občank in občanov odprta občina Spodbujali bomo aktivno komunikacijo vseh občank in občanov z vodstvom občine ter poskušali tudi stanovalke in stanovalce novih blokov še aktivneje vključiti v aktivnosti naše občine. VOLILNA ENOTA I. Matjaž OCEPEK Uni.dipl. biolog - Optimist - občinski svetnik - kulturnik a Damjana KARLO Uni.dipl. sociologinja - mlada mamica - izkušena političarka - smučarka Darko MRSIC ekonomist - mladinski aktivist - lokalni novinar - športnik 4. |5. Anja PIRC gim. maturantka - študentka - igralka floorballa - kreativka Щ Jože MOLEK tehnik prom. vleke - strojevodja - ljubitelj psov - pohodnik Polona MIKUS trgovka - aktivna mamica - ljubiteljica kolesarjenja m JT * Frančišek M. DRAŠLER - upokojeni mizar - borec - gasilec 4J t i Ж Ti W Mateja SEBENIK Janko SMOLE dipl. delovni terapevt višji upr. delavec delovna terapevtka socialno čutna občinska svetnica VOLILNA ENOTA II. Nataša JURCEC Svit OCEPEK modna oblikovalka medijski tehnik - vzdrževalec - aktivni gasilec - občinski svetnik - svetovalka za prehrano - Naj točajka 2014 - prostovoljka - študent - snemalec - ljubitelj odbojke Vesna KOŠIR turistični tehnik - strokovnjakinja za turizem - natakarica - gobarka Zoran PETROVCIC oblikovalec kovin - živi s svojim krajem - gasilec sd.borovnica@gmail.com facebook.com/SDBorovnica Ш Ekipa dejanja SD @BorovnicaSD 2. 7. za Glavnih pet za naslednjih nekaj let: 1 Proizvodnja in trženje lokalno ■ pridelane zdrave hrane Pomoč in spodbuda občine lokalnim pridelovalcem pri promociji in skupnem trženju lokalno ekološko pridelane in predelane hrane ter njeni nabavi za pripravo zdravih obrokov v vrtcu in šoli; redna sobotna eko tržnica na Molkovem trgu. 2 Skupna nova streha za knjižnico, ■ kulturne in socialne dejavnosti Izgradnja novega večnamenskega objekta, ki bo poleg delovanja sodobne knjižnice omogočil tudi kulturne in izobraževalne dejavnosti: razstave, literarne večere, manjše koncerte, pa tudi delavnice računalniškega opismenjevanja. Z dejavnostmi izmenjave drugih znanj in spretnosti med različnimi generacijami bi služil tudi kot del dnevnega centra za starejše občane. Hitri internet po vsej Borovniški dolini Brez njega ni sodobnih komunikacij in brez njih ni konkurenčnega sodobnega podjetništva. Poskrbel bom, da bo pod konkurenčnimi pogoji dosegljiv vsem, ki ga potrebujejo. 4 Komunalni prispevki po ■ meri in zaslugah občanov Smo med najbolj uspešnimi pri zmanjševanju količine in ločenem zbiranju odpadkov v Sloveniji. Najkasneje do konca mojega mandata se bo to poznalo tudi na položnicah. ^ ■ Lokalna razvojna agencija Majhna, gibka, strokovno podkovana in dobro povezana s sorodnimi organizacijami bo poskrbela, da bo občina sama in v sodelovanju z drugimi sposobna pridobivati evropska in slovenska sredstva v podporo razvoju infrastrukture, turizma, kulture, trajnostnega kmetovanja, socialnega podjetništva, razvoja malih in srednje velikih podjetij ter izboljšanju kakovosti življenja v Borovniški dolini. Za izvolitev neodvisnega kandidata Bojana Čebele za župana občine Borovnica obkrožite številko DeSUS ZA VSE GENERACIJE« »Spoštovane prijateljice, spoštovani prijatelji stranke! Stranka DeSUS je z vstopom v vladno koalicijo postala druga najmočnejša stranka v novi vladi RS. Zaupanje, ki ste nam ga volivke in volivci izkazali na parlamentarnih volitvah, jasno kaže vašo voljo, da DeSUS sodeluje pri sprejemanju pomembnih odločitev za našo Slovenijo, še posebej na področju starejših in medgeneracijskega sodelovanja. Pred nami so lokalne volitve, na katerih bomo odločali o tem, kdo bo naslednja štiri leta vodil politiko našega domačega kraja in sodeloval pri sprejemanju odločitev na občinskem nivoju. » (g. Karl Erjavec). Kandidati stranke DeSUS za svetnike v občinskem svetu Občine Borovnica se zavzemamo za cilje, ki so uresničljivi in bodo povečali kakovost življenja v našem kraju. Podpirali bomo vse projekte, ki bodo to zagotavljali, predvsem pa: - podpora programom starejši za starejše, pomoč na domu, pridobitev dokumentacye in začetek del na objektu doma starejših, - izgradnja knjižnice in ureditev primernih prostorov za društva, - podpora programom za kakovostno predšolsko in šolsko vzgojo ter zagotovitev prostorskih možnosti za preživljanje prostega časa mladih, - dostopnost zdravstvenih storitev za vse kategorye prebivalstva, - podpora lokalnim društvom, aktiviranje štaba Civilne zaščite, - dokončanje kanalizac^skega omrežja, redno vzdrževanje cest, ustrezna zimska služba in vzdrževanje hudourniških vodotokov (od Mejača, prek igrišča na Dolu do Borovniščice in drugih), - podpora lokalnemu gospodarstvu in kmet^stvu, skrb za razumno upravljanje prostora, - celovita rekonstrukciia ceste Podpeč-Borovnica-Verd, ki je v zelo slabem stanje in je nevarna za voznike, še posebno pa za pešce in kolesarje. Za izvedbo projektov je treba preveriti vse možnosti pridobitve sredstev iz evropske skupnosti, saj borovniška občina tega doslej ni dovolj izkoristila. Drage volivke in volivci, v nedeljo, 5. oktobra 2014, obkrožite zadnjo številko na listi, 6 - DeSUS, za iskrenost, zmernost, znanje, predvsem pa za dragocene izkušnje. OO DeSUS BOROVNICA DeSUS Spoštovane občanke in občani, Stranka SMC, bo imela za volitve v občinski svet občine Borovnica svojo listo, pod zaporedno številko 4, na kateri bodo: 1. Volilna enota št.1: Bojan Kovačević, tehnolog prometa Tina Bajec, ekonomski tehnik Siniša Pezelj, dipl. ekonomist 2. Volilna enota št.2: Ciril Peršin, upokojenec Špela Zalar, grafični tehnik Zavzemali se bomo: - Podjetniški razvoj - Mladim prijazno okolje Turistični razvoj Posodobitev športne infrastrukture Pravno občino Družbeno odgovornost Človekovo dostojanstvo Naš kontakt: lo.vrhnika@strankasmc.si • Občinske novice • Občinske novice • d Oktobra organizirani odvoz kosovnih odpadkov V oktobru bo organiziran odvoz kosovnih odpadkov električne in elektronske opreme ter gum. Zbiranje odpadkov bo v četrtek, 23. oktobra, od 9. do 21. ure pri Športnem parku Horjul. Več o odvozu in o tem, kaj spada med odpadke, pa boste lahko prebrali v posebnem obvestilu. Znižanje cena vrtca Občinski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta potrdili predlog spremembe cene vrtca Horjul; znova se bo znižala s 1. oktobrom 2014. Več o novih cenah pa v članku Položnica za vrtec bo v prihodnje za malenkost nižja. Živimo v času, ko je mnogo družin v finančni stiski, zato jim vsak privarčevani evro pride pošteno prav. In v prihodnje bo kak evro, ki ga bomo privarčevali pri položnicah za vrtec, pa čeprav ga bo le za kak priboljšek, lahko romal v druge namene. Občina Horjul se je namreč odločila za spremembo sklepa iz leta 2012, ki je določal cene programov v vzgojno-varstveni enoti pri OŠ Horjul - vrtcu Marjetica. Te se bodo s 1. oktobrom, sicer že tretjič zapovrstjo, znižale, in sicer bo cena vrtca za I. starostno obdobje, ki je prej znašala 417,64 €, po novem 412,62 €; cena za varstvo otroka v II. starostnem obdobju se bo s 324,90 € znižala na 316,65 €; starši otrok iz kombiniranih oddelkov pa bodo po novem plačevali po 367,27 €, in ne več po 373,60 €. Seveda moramo opozoriti, da govorimo o osnovni ceni, glede na katero se, na podlagi zbranih podatkov in pravočasno vložene vloge za znižanje plačila vrtca na pristojnem centru za socialno delo, šele določa končna cena vrtca; to določijo glede na povprečni mesečni dohodek družinskega člana, torej je odvisna od števila družinskih članov, celotnega premoženja članov, rednega zaslužka in drugih okoliščin. Gre torej le za minimalno znižanje, ki v splošnem pomeni okrog dva odstotka na varovanca. A pri malem se začne, pravi župan Janko Jazbec, ki želi ob tem poudariti, da se s skupnimi močmi in voljo vodstva šole - ravnatelja in zaposlenih v vrtcu - da marsikaj privarčevati. Spomnimo se le na nove pridobitve vrtca v zadnjih letih - ureditev zunanjih igral, okolice in notranjih igralnic, optimizacijo porabe energie, trenutno se gradi požarno stopnišče do telovadnice. Skratka, vse za dobro počutje in varnost otrok ter posledično vseh občanov. Nadja Prosen Verbič Zelena dolina v novi preobleki - morda bolj privlačna za najemnike? Vrzdenec - Na objektu Zelena dolina, v katerem trenutno obratuje le lokal Studenec, so v poletnih mesecih zamenjali streho in del fasade; dela je Občina Horjul financirala s sredstvi iz zbranih najemnin. Večji del vaškega življenja in druženja na Vrzdencu se odvija v okolici gasilskega doma in Zelene doline - objekta, v katerem je pred časom še delovala trgovina, danes pa obratuje le lokal oziroma diskoteka Studenec. Zato je prav, da je »vaško jedro« dobilo novo podobo. Občina Horjul, ki je vse od ustanovitve leta 1998 pravna naslednica in lastnica objekta, se je odločila, da z denarjem iz zbranih najemnin financira njegovo obnovo. Na podlagi prejetih ponudb so izbrali izvajalca, podjetje Sušteršič, d. o. o., iz Logatca, in ta je v drugi polovici julija zamenjal streho na celotni zgradbi, v prvi polovici avgusta pa so prebarvali napušč ter obnovili fasado na sprednjem delu zgradbe - ta dela je opravilo domače podjetje, Slikopleskarstvo G&G Boštjan Grdadolnik, s. p. Kdo ve, morda bo objekt zaradi nove zunanje podobe bolj privlačen tudi za katerega od potencialnih najemnikov prostorov, v katerih je nekoč potekala trgovinska dejavnost. Po besedah Roberta Kranjca, vrzdenškega svetnika in predsednika PGD Vrzdenec, za omenjene prostore namreč aktivno iščejo najemnika. »Dejavnost sicer ni določena, a bi bili najbolj veseli nadaljevanja trgovinske, ki jo posebno starejši v vasi zelo pogrešajo,« pravi. Sicer pa bo, po besedah zaposlenih na Občini Horjul, z morebitnimi novimi najemniki prostorov v objektu na parcelni št. 358/10 kaj kmalu sklepalo pogodbo Prostovoljno gasilsko društvo Vrzdenec, ki bo glede na določila zakona o gasilstvu pridobilo lastninsko pravico nad celotnim objektom. Lako naj bi bilo tudi prav, saj se je projekt, ki je bil med gasilci sprejet leta 1970 ter je vključeval gradnjo gasilskega doma s trgovino in gostinskim lokalom, zasnoval in uresničil s samoprispevki vaščanov ter njihovim prostovoljnim delom. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Oddaja poslovnih prostorov v najem Iščemo ponudnika, ki bi najel poslovne prostore, v katerih se je do zdaj odvijala prodaja tehničnega blaga - trgovina Argo v Horjulu. Prostori so v pritličju objekta na naslovu Slovenska cesta 7, Horjul; njihova površina je 107 kvadratnih metrov. Prednost pri izbiri imajo ponudniki, ki bi prostor najeli namensko, za opravljanje dejavnosti trgovine s tehničnim blagom. Več informaci dobite na Občini Horjul, Občinski trg 1, Horjul, pri Jani Jereb, 01/754 91 32. Občina Horjul Pod ruševinami stare telovadnice rastejo novi šolski prostori Na objektu stare telovadnice Osnovne šole Horjul se že kaže podoba novih prostorov, ki naj bi bili dokončani in na voljo za uporabo prihodnjo pomlad. Na objektu stare telovadnice Osnovne šole Horjul se trenutno intenzivno odvijajo gradbena dela, ki bodo staro propadajočo telovadnico spremenila v prepotrebne učilnice, s tem pa se bodo otroci z neprimernih kontejnerskih učilnici preselili v nove učilnice. Po v preteklem letu dokončani energetski sanaciji osnovne šole, ki je šolo popolnoma prenovila, bodo šolarji v prihodnjem letu lahko uporabljali tudi na novo zgrajene štiri učilnice, učilnico za tehnični pouk in čisto novo knjižnico. S tem je občina poskrbela, da bo imela njihova osnovna šola idealne pogoje za svojo odlično delovanje. Občina je pri načrtovanju investicije upoštevala, da se v času šolskih počitnic izvedejo in zaključno najbolj zahtevna gradbena dela, ki bi med šolskim časom lahko motila pouk in druge dejavnosti na šoli. Lako se je tudi zgodilo, saj je po besedah občinskega nadzornika večina del potekala po terminskem planu. V času počitnic so bila tako v notranjosti objekta izvedena vsa rušitvena dela (odstranitev opre-tlakov, podložnega betona, me podestov, rezanje odprtin v stenah, idr.), prav tako so bila zunaj izvedena vsa zemeljska dela, betonska dela za temeljno ploščo, hidroizolac^o ter osnove za inšta-lac^o. V mesecu septembru se je le še nadaljevalo z zidanjem nosilnih sten ter s pripravo opaža za AB ploščo v nadstropju, ki naj bi bila glede na plan del zabetonirana do 25. septembra 2014, s čimer bodo tudi dokončno končana vsa glavna gradbena dela na projektu. V nadaljevanju se bo glede na pogodbeno vsebino začela izvajati 2. faza, in sicer obrtniška dela, kamor sod^o elektroinštalac^ska dela in strojne instalac^e ter nova fasada (na tem delu šole), ki bo v skladu z že obstoječo prenovljeno fasado. Glede na terminski plan, bodo dela dokončana v začetku leta 2015, temu pa bi sledila le še faza, ki zajema izdelavo projektne dokumentac^e za obratovanje in vzdrževanje. Pogodbena vrednost, ki znaša okoli 350.000 EUR naj ne bi bila presežena, saj ves čas poteka sprotni nadzor del, ki išče najprimernejše rešitve. Nadja Prosen Verbič Horjulski osnovnošolci v popolnoma prenovljeni šoli Osnovno šola Horjul je bila v zadnjih osmih letih deležna pomembnih pridobitev in sanacij, za kar je občina Horjul do sedaj vložila že okrog 1,2 milijona evra. Občina je v zadnjih letih poseben poudarek namenila varčevanju z energ^o in projektom usmerjenim v ohranjanje čiste narave. Eden izmed večjih projektov je bila celotna energetska prenova šole, ki poteka od leta 2007, z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti šolskega objekta OŠ Horjul ter omogočenje učencem in šolskemu osebju varen in udoben prostor za učenje, vzgojo in druženje. V prvi fazi je potekala prenova in zamenjava kritine, nato vgradnja novih stropnih svetlobnikov, zamenjava radiatorjev, uredili so sanitarne, uredili in povečali kuhinjo ter postavili sončne elektrarne. V lanskem letu je občina za energetsko sanacijo šole uspela pridobiti sofinanciranje s strani Evropske uniie, in sicer iz Kohez^skega sklada. Operac^a se je izvajala v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energie«, prednostne usmeritve »Energetska sanac^a javnih stavb«. V sklopu le-tega so bila od jun^a pa vse do decembra 2013 na in v stavbi opravljena številna dela, in sicer je bil izvedena toplotna izolac^a sten skupaj z novo fasado; zamenjano je bilo vso stavbno pohištvo (okna in vrata na lupini stavbe, montaža senčil na južni strani stavbe); izveden je bil sistem za prezračevanje (uvedba prezračevanja s filtrac^o vhodnega zraka in re-kuperac^o odpadne toplote); ter urejen sistem za ogrevanje, ki sedaj deluje na lesno biomaso (sekance); poleg tega so bile zamenjane vse stare luči z varčnimi ter druga manjša dela, ki spadajo v izvrševanje energetskega monitoringa na šoli. Ne gre pozabiti še na stroške grad- benega in projektantskega nadzora ter stroške investic^ske in projektne dokumentac^e, ki je prav tako pridobljena. Celotna vrednost inve-stic^ske operaie je znašala 473.024,38 EUR, od tega je občina na razpisu uspela pridobiti okvirno 85 % evropskih sredstev. Poleg tega je bilo v lanskem letu zunaj šole celostno prenovljeno športno igrišče ter izgrajeno novo otroško igrišče z igrali za razredno stopnjo. Občina Horjul se tako lahko pohvali s podatkom, da je bilo v zadnjih osmih letih, brez upoštevanja vrednosti rekonstrukc^e stare telovadnice, ki se trenutno izvaja, že vloženega okrog 1,2 mil^ona evrov, za kar ni bilo potrebno najemati nobenih kreditov in prav tako so izvedena že vsa plačila, ki torej ne bodo bremenila prihodnjih občinskih proračunov. Nadja Prosen Verbič Položnica za vrtec bo v prihodnje za malenkost nižja Horjulski občinski svet je na zadnji občinski seji potrdil sklep, ki določa nove cene programov v vzgojno-varstveni enoti pri OŠ Horjul; te bodo v naslednjem obdobju za približno dva odstotka nižje. 29. september 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina fi Horjul NAŠ ČASOPIS 37 Odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme in gum Obveščamo vas, da bo v petek, 24. oktobra 2014, na območju Občine Horjul organiziran reden odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme in gum. Zbiranje kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum bo za vse občane na skupnem zbirnem mestu - pri Športnem parku Horjul. Zato vas naprošamo, da odpadkov ne odlagate pri zabojnikih ali na drugih mestih, temveč jih pripeljete v Horjul, kjer bo pri Športnem parku Horjul (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor. Na lokaciji pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL se bodo kosovni odpadki, nevarni gospodinjski odpadki, električna in elektronska oprema ter gume lahko odložili izključno: v četrtek, 23. oktobra 2014, med 9. in 21. uro. Dne 24. 10. 2014 odlaganje več ni dovoljeno, saj bo podjetje Snaga začelo odpadke odvažati. Prosimo vas, da zgoraj navedena termina dosledno spoštujete, saj odlaganje izven navedenega časa ne bo mogoče. Prosimo vas tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker je odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE HORJUL. Občina Horjul V vrtec Marjetica sprejeti skoraj vsi novinci Mesec september je vsako leto poln začetkov, poln velikih korakov. Velik korak je opravilo tudi 35 otrok, ki so prvič prestopili prag horjulskega vrtca Marjetica in se pridružili novim prijateljem, ki se v teh prostorih že dlje učijo vrlin samostojnega življenja. »Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo ali naredijo, so velike stvari,« pravi neznani vir in tej trditvi bi prav gotovo prikimalo mnogo staršev. Eden izmed zgodnejših korakov pa je vstop v vrtec. Trenutek, ko otrok prvič zares izpusti roko starša in se oprime vzgojitelja, ki mu poskuša zaupati; čas, ko se sreča in spozna z novimi prijatelji; čas, ko stopi v popolnoma novo okolje, kjer veljajo drugačna navodila in določen red, ki se jim poskuša prilagoditi - skratka, to je tisti prvi večji otrokov korak na poti v samostojno življenje. Vrtec Marjetica, ki deluje v okviru OŠ Horjul, je v letošnjem letu na novo sprejel 35 otrok. Občina Horjul, ki je vloge za sprejem v vrtec sprejemala, jih je do srede aprila sicer prejela 57, vendar jih kar precejšen delež ni izpolnjevalo osnovnega pogoja, ki ga določa Pravilnik o sprejemu otrok v VVE pri OŠ Horjul (ta temelji na zakonu o vrtcih), to je starost otroka, ki mora ob vstopu v vrtec dopolniti 11 mesecev. Temu pogoju ustreza le še eden od zavrnjenih otrok, zato so v vodstvu zadovoljni, da jim je uspelo sprejeti večino otrok in tako ugoditi večini staršev. Po novem se v pisanih igralnicah horjulskega vrtca igra, ustvarja, se uči in po korakih osvaja stopničke samostojnega življenja kar 148 otrok, ki so razporejeni v 8 skupin. Njihove dejavnosti pa vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev načrtujejo glede na razvojno stopnjo otrok in njihove interese ter glede na pobude otrok in staršev, seveda vse to na osnovi javno veljavnega nacionalnega programa za predšolske otroke - Kurikuluma za vrtce. Ta je dokaj fleksibilen in odprt za različne pristope, zato se je vodstvo horjulskega vrtca in šole že pred leti odločilo, da na izvedbeni ravni začne uvajati metodologijo Korak za korakom; ta se danes izvaja v šestih skupinah, v dveh oddelkih pa se uvajajo elementi pedagogike montessori. Po besedah vodje vrtca Majde Keršmanec je obema programoma skupno pripravljeno okolje, kjer so na nizkih policah otrokom na voljo didaktične igrače oziroma materiali, ki ustrezajo razvojni stopnji, občutljivim obdobjem in zanimanjem otrok določene skupine. »Otrok v predšolskem obdobju intenzivno srka vtise iz okolja, ki ne le da vstopajo vanj, ampak ga tudi preoblikujejo in ga pripravljajo na življenje. Zato je še kako pomembno, kakšno je to njegovo okolje, ki pa ne pomeni samo materialnih danosti, ampak vse, kar ga obdaja. Otrok je tisti, ki s svojo dejavnostjo v tem okolju gradi samega sebe in v prvih šestih letih napravi skokovit napre- dek na vseh področjih razvoja,« poudarja Keršmančeva, ki se skupaj s sodelavci in sodelavkami trudi, da je otrokov vsakdan prijeten, zdrav, zanimiv in poučen. Zato v zadnjih letih večji poudarek namenjajo evalvaciji, ki jo sklenejo z načrtovanjem za naprej, le tako so lahko dejavnosti vsako leto bolj dovršene in premišljene. Da je res tako, se starši in vsi, ki jih pestrost dejavnosti horjulskega vrtca zanima, lahko prepričajo ob spremljanju njihove spletne strani http://vrtec.oshorjul.si/ ali branju prispevkov v Našem časopisu, kjer o svojih dogodivščinah redno poročajo. Nadja Prosen Verbič V hišo znanja zakorakalo 34 horjulskih prvošolcev Horjul, 1. september - Na prvi šolski dan je bilo tudi letos veselo, ne le na šolskih hodnikih, temveč tudi na razmočenih horjulskih cestah in ulicah. Za skoraj tristo horjulskih osnovnošolcev se je namreč začelo novo šolsko leto, ki pa bo prav gotovo nekaj posebnega za štiriintrideset učencev prvega razreda. Vsak začetek je težak, ker je nov in nepredvidljiv. Tudi letošnji začetek šolskega leta je bil za mnoge težak, saj dan kar naenkrat zahteva zgodnje vstajanje, brezskrbno počitniško življenje pa zamenjajo malo manj prijetne šolske obveznosti. Toda vsak začetek šolskega leta je tudi poln pričakovanj, ker prinaša nove dogodivščine, nova prijateljstva in znanja, zato so se ga mnogi tudi veselili. Nedvomno pa je prvi šolski dan posebej vznemirljiv za prvo-šolce in se jim v spomin zapiše za vse življenje. Pomembnosti tega dne se zavedajo tudi njihovi starši ter šolski delavci, zato je prav, da ga naredijo posebnega. Horjulskim prvošolcem in njihovim staršem so v šoli tudi letos pripravili prijeten prvi sep- 1. B, učiteljica: Andreja Kobetič Basta, učenci: Bastarda Neža, Bogataj Vid, Buh Enej, Dolenc Ažbe, Gabrovšek Neja, Gabrovšek Žana, Kocen Gea, Kogovšek Jaka, Lušin Lara, Makovec Mark, Malovrh Simon, Sečnik Nina, Simonišek Lovro, Slovša Aljaž, Slovša Tanja, Trček Ajda, Vochl Aleksander 1. A, učiteljica: Marija Kovač, učenci: Čepon Manca, Drole Brina, Jelovšek, David, Keršmanec Miha, Kodrič Larisa, Korošec Laura, Kozjek Žan, Kunej Neža, Mlinar Anton, Prebil Asja, Pucihar Tej, Slovša Jurij, Šubic Jan, Šušteršič Gal, Tominec Ruben, Trobec Žana, Vrhovec Lana tember. Prijazno dobrodošlico jim je v šolskih prostorih najprej zaželel ravnatelj Primož Garafol, ki jim je obljubil, da se bodo v šoli potrudili za čim bolj kakovostno sobivanje ter doseganje kar najboljšega uspeha, vsak na svojem področju. Sledil je že prvi korak k temu - sestanek s starši, kjer so jim predstavili način dela na šoli, hkrati pa so imeli priložnost za vprašanja in pobude. Njihovi prvošolci pa so medtem uživali ob ogledu lutkovne predstave Štirje muzikantje, ki so jo odlično odigrali člani lutkovnega gledališča Fru-Fru. Otroci so bili navdušeni, prav tako nad sladkim prigrizkom, ki so jim ga pripravili v njihovih matičnih učilnicah. Ti bosta odslej prostora njihovih vsakodnevnih srečevanj in novih spoznavanj. Tam so jih čakale tudi rumene rutice, ki jih bodo odslej spremljale vse leto, mimoidoče v prometu pa opozarjale na posebno previdnost. Nadeli so si jih in se podali novim dogodivščinam naproti. Šola je skupaj z Društvom upokojencev Horjul tudi tokrat ob začetku šolskega leta poskrbela za varnejši korak učencev na poti v šolo. Na vidnih mestih je izobesila plakate ter opozorilne znake, na posebno nevarnih šolskih odsekih pa poskrbela za prisotnost upokojencev, ki so, oblečeni v odsevne jopiče, učencem pomagali pri prečkanju cestišč, voznike pa so s svojo prisotnostjo opozorili na začetek šolskega leta, ki na ceste prikliče nove udeležence v prometu - šolarje. Želimo jim varno in uspešno šolsko leto. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Spodbudni uspehi horjulskih športnic Ko se združita ples, gimnastika in palica, se nam ponudi disciplina, ki je tudi v Slovenji vse bolj priljubljena in zastopana, posebno med dekleti - to je twirling. Tudi v Horjulu so jo dekleta, ki so pred tem delovala znotraj Mažoretne skupine Prosvetnega društva Horjul, hitro osvojila in nastala je mažoretna in twirling skupina. Danes pa dekleta tako v disciplini mažorete kot v disciplini twirling že dosegajo odlične rezultate. To so pokazala horjulska dekleta na nedavnih tekmovanjih. Lea Čenčur in Klara Plestenjak sta na 14. Odprtem državnem prvenstvu Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki je konec maja potekalo v Sevnici, v disciplini mažorete kar dvakrat stopili na stopničke; Lea Čenčur je v kategoriji solo kadeti osvojila zlato medaljo, Klara Plestenjak bronasto medaljo, skupaj pa sta v kategoriji junior par stopili na tretjo stopničko. Njuni koreo-grafinji in vaditeljici, Neža Čepon in Sara Vrhovec, sta na dekleti seveda ponosni, vsem skupaj pa bodo odlični rezultati še večja spodbuda za pridno delo. V disciplini twirling so dekleta barve Horjula predstavljala še bolj množično, na različnih nivojih tekmovanja. Iz predtekmovanja, ki je v začetku leta potekalo v Horjulu, so se nekatera dekleta prebila do četrt- oziroma pol-finala, od tam pa so najboljša napredovala v finale, ki je za skupine, pare in višje nivoje ter za basic strut konec aprila potekal v Mariboru. Državno prvenstvo je izjemno pomembno, saj velja tudi kot kvalifikacija za mednarodne uvrstitve, in sicer na Ev- ОМ ЛХ CU» 10 M "VJN TWfIUNC f*^ ropski pokal WBTF, ki je letos potekal v Nemčiji, na Svetovno prvenstvo WBTF, ki bo v Veliki Britaniji, ter druga mednarodna srečanja in tekmovanja. V štajerski prestolnici so se horjulska dekleta zelo izkazala. Štiri najmlajše tekmovalke - Tereza Bur-jek, Tajda Cernigoj, Tinkara Grdadolnik in Lara Trček - so v osnovah korakanja dosegle točke za srebrne paličice. Skupina junior je v kategoriji group VN В zasedla peto mesto. Pia Kavčič in Laura Burjak, ki sta tekmovali v kategoriji par NN junior, pa sta osvojili zlato medaljo. V paru višjega nivoja B, v katerem sta tekmovali Neža Čepon in Nastja Bozovičar, sta Horjulki svoje navijače razveselili z bronasto medaljo. V kategoriji solo višji nivo B pa se je odlično odrezala Valentina Buh, ki je dosegla dovolj točk za uvrstitev na Evropski pokal WBTF. Tudi horjulska senior skupina, ki je tekmovala v kategoriji team višji nivo A, je prav tako dosegla dovolj točk, da je v začetku julija potovala v nemško mesto Würzburg, kjer je potekalo evropsko prvenstvo. Tudi tu so dekleta zgledno predstavljala horjulske in slovenske barve ter domov prinesla lepe rezultate. Uspehi te sezone so tako za tekmovalke kot njihove vaditeljice vsekakor velika spodbuda in motivacija za nadaljnja tekmovanja, ki prihajajo v naslednji sezoni in se jih že veselijo, zato jim želimo veliko sreče in volje tudi v prihodnje. Poletni tabor v Horjulu 21.-25. 7. 2014 Dobrodelno taborjenje Odprimo srce smo, da bi prihranili pri sredstvih, tudi letos združili s taborjenjem Vračanje k naravi, tudi tokrat pa smo osrečili kar nekaj otrok in staršev... Na začetku se je ulilo kot iz škafa. Tipi, dva velika izposojena šotora podjetja NaZraku.si ter zbrana druščina smo prvi blagoslov z neba (in vse nadaljnje) dobro preživeli. Vedrili smo ob peki kruha v krušni peči in izdelovanju lovilcev sanj. Vsaj vode za blatne kopeli nam tokrat v bajerju ni zmanjkalo in žabe so pele kot za stavo. Urhi so s svojimi pomirjujočimi u-hi utihnili le takrat, ko je kdo prifrčal v žabnik, da osveži svoje človeške krake ali doživi nočno idilo iz žabje perspektive. Zvečer je tipi oživel. V plesu ognja in senc je človek prav zlahka videl duhove svojih prednikov in dobil občutek, da je svet čaroben. Šotor je ves svetil kot prekrasen lampijon. Rege so imele brezplačne koncerte pozno v noč, niso jih zmotili ne bobni, ne petje, ne zgodbe davno minulih časov. Oboroženi z lubenico smo jo mahnili na Kore-no (729 m). Gori se nam je odprl prelep razgled na druge polhograjske hribe ter dežne zavese, ki so se podile okoli Krima. Škotskega goveda in damjakov očitno to ni ganilo, mi pa smo se raje vrnili k ješprenovi mineštri. V taboru smo z leskovimi kopji ciljali v nagniti jabolček, streljali z loki, na ognju kuhali marmelado in pekli palačinke (seveda tudi vse ostalo), se igrali v in ob vodi, žonglirali, trobili in piskali v piščali ter didžeridu in vse drugo, kar nam je padlo na pamet. Sredi tedna je šel mlajši del družbe v ZOO Park Rožman, starejši otroci pa smo se čez drn in strn napotili do jame. Mimogrede smo nabrali lisičke za lisičjo juhico in pri stari domačiji pod lipo, vredno svojega imena, zapeli njej v čast. Jamski rov je bil dobrodošel in učinkovit naravni hladilnik. Poseben obisk smo namenili modrasom. Pri-moževi prijatelji so bili izjemno ljubeznivi. Eden je zvit v klobčič potrpežljivo čakal, da smo si ga vsi prav od blizu in prav natančno ogledali. Čudili smo se, kako so ta bitja mirna, plaha in neagresivna. Sladkali smo se z robidnicami, opazovali sledi v pesku in nazaj grede v zapuščenem kamnolomu vzeli s seboj mešanico sivega kamnitega prahu in vode, da smo se lahko zamaskirali v slone. Pet dni je bilo hitro naokoli, a treba se je raziti, ko je najlepše. Kot že ničkolikokrat smo ponovno začutili, da smo ljudje in edinole ljudje tisti, ki ustvarjamo dobro vzdušje in se lahko imamo skupaj zelo lepo. V preprostih stvareh in radostni igrivosti. Takih trenutkov duša nikdar ne pozabi, saj so iskreni in ljubeči. Primož Bizjan, Center Asterà Trije najboljši (z leve proti desni): Dejan Mesec (2. mesto), Rok Janež (1. mesto), Jurij Janež, st. (3. mesto) Teniški turnir v Horjulu Septembra je na teniškem igrišču v Horjulu pod organizacijsko taktirko predsednika TK Horjul, Jurija Janeža, st., potekal že tradicionalni, vsakoletni teniški turnir moških posameznikov. Turnir je bil predviden za soboto, 13. septembra, vendar nam je ponagajalo vreme, tako da smo ga prestavili na nedeljo. Naslednjega dne nam je bilo vreme bolj naklonjeno, tako da smo načrtovani turnir uspešno izpeljali. Udeležili so se ga igralci iz občine Horjul, z Vrhnike in tudi od drugod. Ves dan smo lahko spremljali napete teniške dvoboje. Juri Janež, st., je v igri za tretje mesto s 6:4 premagal Blaža Lešnjaka, v finalu pa sta se pomerila Rok Janež in Dejan Mesec. Boljši je bil Rok Janež, z rezultatom 9:5. Končna razvrstitev je bila tako naslednja: Rok Janež (1. mesto), Dejan Mesec (2. mesto), Jurij Janež, st. (3. mesto). (JJ) Drage občanke, občani in prijatelji Občine Horjul Lepa hvala za vso Vašo spodbudo in podporo k moji ponovni kandidaturi za župana. Česar se lotim, delam s srcem in predanostjo. Trenutno razvijam projekte, ki jim namenjam ogromno energije in časa. Ker se povsem posvečam temu delu, žal ne bi zmogel zagotoviti tistega, kar bi horjulska občina v tem trenutku od mene pričakovala. Zato ne bom kandidiral za župana. Hvaležen sem za vse Vaše pobude, podporo in razumevanje. S spoštovanjem, Andrej Zelnik R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št.94/2007-UPB3, 45/2008 in 83/2012) in v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/2006-UPB1, 54/2007 - odločba US) objavlja Volilna komisija Občine Horjul naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOVOBČINSKEGA SVETA 5. OKTOBRA 2014 1. Volilna enota Horjul; obsega naselje Horjul, volita se dva člana občinskega sveta: 1. MATEJ VIDRIH, roj. 3.2.1972, ŠOLSKA ULICA 33, HORJUL Poklic: doktor agronomskih znanosti Delo, ki ga opravlja: visokošolski učitelj Predlagatelj: skupina volivcev 2. ANDREJ STANOVNIK, roj. 25.1.1951, STARA CESTA 7, HORJUL Poklic: strojni tehnik, Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: skupina volivcev 2. Volilna enota Koreno nad Horjulom; obsega naselje Koreno nad Horjulom, voli se en član občinskega sveta: 1. SIMON MAROLT, roj. 10.4. 1989, KORENO NAD HORJULOM 3, HORJUL Poklic: inženir gradbeništva Delo, ki ga opravlja: gradbeništvo Predlagatelj: skupina volivcev 3. Volilna enota Lesno Brdo; obsega naselje Lesno Brdo, voli se en član občinskega sveta: 1. ZDENKA TROHA, roj. 19.3.1960, LESNO BRDO 2 B, HORJUL Poklic: administrativni tehnik Delo, ki ga opravlja: poslovna sekretarka Predlagatelj: skupina volivcev 4. Volilna enota Ljubgojna; obsega naselje Ljubgojna, voli se en član občinskega sveta: 1. JANEZ ČEPON, roj. 15.05.1969, LJUBGOJNA 14 B, HORJUL Poklic: ključavničar Delo, ki ga opravlja: ključavničar - samostojni podjetnik Predlagatelj: N.St Nova Slovenja - krščanski demokrati 5. Volilna enota Podolnica; obsega naselje Podolnica, voli se en član občinskega sveta: 1. LADISLAV PREBIL, roj. 27.10.1954, PODOLNICA 46, HORJUL Poklic: orodjar Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: N.Si Nova Slovenja - krščanski demokrati 6. Volilna enota Samotorica; obsega naselje Samotorica, voli se en član občinskega sveta: 1. ANTON GERJOLJ, roj. 11.05.1963, SAMOTORICA 4, HORJUL, Poklic: ključavničar Delo, ki ga opravlja: kmet Predlagatelj: L . Slovenska ljudska stranka 7. Volilna enota Vrzdenec; obsega naselje Vrzdenec, volita se dva člana občinskega sveta: 1. ROBERT KRANJEC, roj. 25.03.1972, VRZDENEC 82, HORJUL Poklic: gradbeni inženir Delo, ki ga opravlja: vodenje gradbišč Predlagatelj: skupina volivcev 2. PETER BASTARDA, roj. 24.05.1973, VRZDENEC 52, HORJUL Poklic: strojni tehnik Delo, ki ga opravlja : strojnik Predlagatelj: skupina volivcev 8. Volilna enota Zaklanec; obsega naselje Zaklanec, voli se en član občinskega sveta: 1. MARJETA PREBIL, roj. 31.1.1960, ZAKLANEC 33, HORJUL Poklic: upravni tehnik delo, ki ga opravlja: tajnica direktorja Predlagatelj : *м Slovenska demokratska stranka - SDS in skupina volivcev 9. Volilna enota Žažar; obsega naselje Žažar, voli se en član občinskega sveta: 1.KATARINA VRHOVEC, roj. 19.11.1965, ŽAŽAR 8/A, HORJUL Poklic: ekonomski tehnik Delo, ki ga opravlja: vodja nabave Predlagatelj : »i Slovenska demokratska stranka - SDS Datum: 16.9.2014 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNEKOMISIJE Štefca Bevc R A Z G L A S Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008 in 83/2012) in v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/2006-UPB1, 54/2007-odločba US) objavlja Volilna komisja Občine Horjul naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA 5. OKTOBRA 2014 Kandidati so: 1. JANKO JAZBEC, rojen 05. 06. 1964, LIVADA 21, HORJUL, poklic: KOMERCIALNI TEHNIK delo: DIREKTOR Predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV 2. JANKO PREBIL, rojen 24. 10. 1951, LJUBGOJNA 19, HORJUL poklic: ELEKTROTEHNIK delo: UPOKOJENEC Predlagatelj: N.SI NOVA SLOVENJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI Datum: 16.9.2014 PRESEDNICA OBČINSKE VOLILNEKOMISIJE Štefca Bevc 29. september 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Jfl Щ Horjul NAŠ ČASOPIS 39 JANKO JAZBEC - neodvisni kandidat za župana občine Horjul Spoštovane volivke, spoštovani volivci! Izteka se čas mojega veljavnega mandata, pred nami pa so lokalne volitve za naslednje štiriletno obdobje, kjer bom ponovno kandidiral, tokrat kot neodvisni kandidat s podporo volivk in volivcev. Pri vodenju občine ne bodo moje vodilo politični interesi, temveč dobrobit in koristi občank in občanov naše občine. Posledice političnih interesov sem občutil na lastni koži, saj sem oba veljavna mandata dobil s podporo stranke NSI, vendar ker sem v prvi vrsti želel zagotoviti potrebe in želje občank in občanov, je stranka tokrat, brez mojega vedenja, podprla novega kandidata za župana. Vendar me to ne ovira, zato sem se odločil kandidirati kot neodvisni kandidat, saj sem naredil veliko in ob ponovni izvolitvi, bo moje delo, tako kot do sedaj, usmerjeno v dobrobit celotne občine. Prednostno bom pomagal socialno šibkim občanom, celotno delo uprave pa bo usmerjeno v realizacijo številnih projektov, ki sem jih že začel v tem obdobju. V dosedanjih 8 letih vodenja občine sem dodobra spoznal kaj občani od mene pričakujete in potrebujete, zato želim še naprej prisluhniti vašim potrebam in željam in jih v čim večji meri realizirati. Če se ozrem na preteklo delo v dveh mandatih, smo dokazali, da lahko skupaj prispevamo k kvalitetnejšemu razvoju občine, vi z vašimi idejami in jaz z realizacijo le teh. Pred nami so novi projekti, za katere smo z gospodarnim ravnanjem in brez zadolževanja v dveh mandatih delovanja, kljub številnim investicijam, privarčevali 3,1 milijona evrov, kar predstavlja prihranek v višini skoraj dveh osnovnih letnih proračunov Občine Horjul, zato imamo za načrtovane projekte dovolj lastnih sredstev, da jih lahko izvedemo brez najemanja kreditov. Moja vizija bo tudi v bodoče naravnana v smeri racionalnega in gospodarnega delovanja, ekologije ter ohranjanja podeželskega okolja, ki ga je potrebno s ponosom ohranjati. MOJI NACRTI ZA NAPREJ: - Izgradnja nove čistilne naprave v Hor- julu Doslej smo kupili zemljišče za gradnjo, do konca leta 2014 bo gradbeno dovoljenje in izbran izvajalec del, gradnja pa naj bi stekla v začetku leta 2015 in se končala 2016. Vrednost celotne investicije znaša preko 2 milijona evrov. - Zaključek celovite prenove Osnovne šole Horjul Ko konca leta 2014 se bo zaključil projekt celovite prenove šole, s katero smo zamenjali streho, vgradili nove svetlobnike, zamenjali radiatorje, uredili sanitarije, kuhinjo in postavili sončni elektrarni, sledila je kompletna zamenjava oken, izolacija zunanjih sten in obnova fasade, uredili prezračevanje in ogrevanje ter zamenjali osvetljavo učilnic, celostno, tudi s pomočjo občanov, je bilo prenovljeno zunanje športno igrišče ter zgrajeno novo otroško igrišče z igrali za razredno stopnjo. Dokončuje se tudi investicija spremembe namembnosti stare telovadnice v štiri nove učilnice, učilnico za tehnični pouk in knjižnico. S tem bomo pouk preselili iz starih neustreznih kontejnerskih učilnic v nove, svetle prostore. V celovito prenovo šole bomo vložili 1,6 milijona evrov. - Izgradnja nove povezovalne ceste med šolo in vrtcem in preplastitev obstoječe Šolske ulice v Horjulu Cesta bo povezava med šolo in vrtcem, ker bo na ta način omogočen priročnejši dostop do teh dveh ustanov. Odmerili in kupili smo že zemljišče za cesto in trenutno se pridobiva gradbeno dovoljenje, katerega računamo pridobiti do konca leta 2014. Sama izgradnja pa bo stekla spomladi 2015. Sočasno z gradnjo se bo na novo preplastila tudi celotna Šolska ulica. - Obnova vodovoda Žažar Za vodovod Žažar je predvidena celovita obnova vodovodnega omrežja s postavitvijo hidrantov. Z deli smo že pričeli in prva faza obnove vodovodnega sistema bo zaključena v oktobru 2014. DOSEDANJE DELO - Izgradnja kanalizacije Ljubgojna in asfaltiranje cest po vasi - Nakup in obnova Prosvetnega doma v Horjulu - Nakup zemljišča od Sklada kmetijskih zemljišč pri Športnem parku Horjul v izmeri 2579 m2 za povečanje športnih površin in gradnjo novih garderob za in-line hokej - Postavitev brezžične Wi-Fi dostopne točke na območju Občinskega trga v Horjulu ter njegovi okolici - Ureditev tlaka in odvoda meteorne vode pri sv. Urhu Trenutno se pridobiva kulturno varstveno soglasje in z deli bomo pričeli v oktobru 2014. - Odmere cest in ureditev zemljiškoknjižnega stanja cest - Sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav po vseh naseljih, kjer ni predvidenega javnega kanala. -Kanalizacija v Zaklancu Primerjalna analiza za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v naselju Zaklanec, ki jo je izdelalo podjetje Vodovod-Kanalizacija, Ljubljana, je bila ponovno izdelana v avgusta 2014, ki je pokazala, da strošek izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja z navezavo na ČN Horjul znaša najmanj 1,16 milijona evrov, izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav pa 357 tisoč evrov. Analiza, ki je bila izdelana je jasno pokazala, da je najugodnejša rešitev izgradnja malih komunalnih čistilnih naprav. S pridobljenimi izkušnjami in znanjem sem veliko prispeval k razvoju občine in ta občutek je bil moje vodilo k novi kandidaturi za župana. Lahko rečem, da je bilo v osmih letih veliko narejenega, plane smo realizirali in jih celo presegli. To dokazuje, da moje besede niso bile zgolj obljube, ampak tudi dejanja, kar kažejo izvedeni projekti, kot so: - Pridobili smo evropska sredstva za sofinanciranje projektov »Ureditev vaškega centra v Horjulu« in »Energetska sanacija OŠ Horjul«, - Pridobili smo državna sredstva za sofinanciranje »Energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave v občini« (zamenjava 87 svetilk javne razsvetljave), »Razširjeni energetski pregled OŠ Horjul, bivše OŠ Žažar, in občinske stavbe - sedež občine, »Obnovo^ podlage v dvorani za hokej in-line v Športnem parku Horjul« in »Energetsko varčna razsvetljava v OŠ - novi upravni prostori in ureditev vaškega jedra z izgradnjo občinskega trga, - sprejet je občinski prostorski načrt, - kupili preko 10.000 m2 zemljišč za namen gradnje nove čistilne naprave, razširitev pokopališča in ureditev parkirišč v Horjulu , - energetska sanacija osnovne šole, - izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Podolnici , - izgradnja pločnika, preplastitev cest, javne razsvetljave, vodovoda in kabelskega sistema v Podolnici, - izgradnja treh sončnih elektrarn v Horjulu, - asfaltirane so bile makadamske ceste Seč-Grda dolina, Grda dolina-Les-Ula-ka, Vrzdenec-Gradišče, Lesno Brdo, Horjul-Ramovš in obnova nekaterih obstoječih cest, - dokončanje kanalizacije Vrzdenec in pridobitev uporabnega dovoljenja v letu 2011 - zamenjava luči javne razsvetljave z varčnimi svetilkami in postavitev štirih solarnih svetilk, - sanacija plazu v Žažarju in sofinanciranje plazu Polž, - sanacija vodovodnega sistema in zamenjava salonitnih cevi, - digitalizacija katastra vodovodnih sistemov, vzpostavitev evidenc in nabava opreme za zagotavljanje kakovosti pitne vode, - investicije v obnovo gasilskih domov (Horjul, Vrzdenec, Zaklanec) in nabavo gasilskih vozil Vrzdenec in Žažar,-Hor-jul« , - naredili številne prenose zemljišč za zemljiško knjižno ureditev cest, šole in gasilskih domov, - sofinanciranje obnov cerkva sv. Urh, Koreno, Samotorica in Vrzdenec, - obnova objekta trgovine in Gasilskega doma Vrzdenec ter prenos lastništva na PGD Vrzdenec - nakup defibrilatorjev za občane, ki so nameščeni v vseh gasilskih domovih. - obnovljen kabelski sistem Telemach, - za vse novo graditelje smo znižali komunalni prispevek za 10 %, - subvencije za male komunalne čistilne naprave do višine 50 %, - znižanje omrežnine za vodarino za vsa gospodinjstva v višini 50 %, - odprtje dodatnega 8. oddelka v vrtcu, - spodbude za oživitev vaškega jedra s subvencijami za kulturne, športne, turistične ter ostale prireditve na Občinskem trgu, - financiranje društev v naši občini za njihovo aktivno delovanje, - uvedba javnih del, Moje rezultate dela na vseh področjih delovanja občine ste v teh letih lahko spoznali in spremljali, pred mano so še projekti, ki jih želim izpeljati. Za projekte, ki so bili izvedeni, nismo polagali temeljnih kamnov in delali otvoritev. Kajti tudi to je naš skupni denar. Vesel pa sem, da so se projekti izpeljali in da je bilo delo narejeno kvalitetno. Iskreno se vam zahvaljujem za vaše dosedanje zaupanje in vas v želji po vaši podpori, vabim, da me na volitvah podprete. Za vaš glas se vam že v naprej zahvaljujem. Z vašo pomočjo se bom še naprej trudil za čim boljši razvoj občine in za dobrobit vseh občank in občanov. Janko Jazbec Janko PREBIL za župana N Sì Sem občan občine Horjul Janko Prebil, po izobrazbi elektrotehnik z veliko izkušenj na raznih vodilnih področjih. Bil sem vodja proizvodnje v tovarni TIBA elektromotorji, vrsto let predsednik Čebelarskega društva Dolomiti, trenutno sem predsednik nadzornega odbora Čebelarske zveze Slovenije. Zavzemal se bom, za hitrejši razvoj občine Horjul. Potrudil se bom, da v korist boljšega standarda občanov, sprejmemo dolgoročni načrt občine Horjul. Predvsem se bo potrebno potruditi in pridobiti čim več evropskih sredstev, zato bo potrebno dobro pripraviti projekte in del lastnih sredstev za investiranje. Najprej se bom osredotočil na spodaj navedene teme: • Uredil bom, da bo javna razsvetljava svetila celo noč, da se boste občani ponoči počutili bolj varne. • Odpravljal bom pomanjkljivosti sedaj sprejetega občinskega prostorskega načrta (OPN), saj se je številnim občanom zgodila krivica. • Mladim družinam in drugim graditeljem stanovanjskih hiš bom omogočil, da bodo prišli hitreje in s cenejšim komunalnim prispevkom do gradbenega dovoljenja. • Pospešil bom izvedbo projekta čistilne naprave Horjul, ki se vleče že celih osem let, posledično se zaradi slabega delovanja obstoječe, nizvodno onesnažuje okolica. • Potrebno bo pospešiti tudi izvedbo že načrtovanih kanalizacijskih priključkov v Horjulu, Vrzdencu, Podolnici in Ljubgojni. • Poskrbel bom, da otroci v neustreznih kontejnerskih učilnicah po več letnem odlašanju pridejo upravičeno v nove sodobne učilnice. • Prevetrili bomo pogodbo z redarsko službo in po dogovoru ukinili posredovanje radarja. Za objestne voznike naj poskrbi policija. • Semafor pri vrtcu bo deloval od šeste ure zjutraj do enaindvajsete ure zvečer, potem bo utripala rumena luč. • Proučil bom če je možno na Lesnem Brdu zgraditi javni kanal, kot je bilo predvideno v prvotnih planih in bi to bila najboljša rešitev. • Zavzel se bom, da čim več mladih družin ostane v lepih ampak malo odmaknjenih naseljih Koreno in Samotorica. Zavzel se bom za hitro izdelavo načrtov in izvedbo naslednjih projektov: • poslovilna vežica na Vrzdencu • vodovodno in hidrantno omrežje v Žažarju • javna kanalizacija v Zaklancu • z direkcijo za državne ceste bomo proučili možnost za izdelavo pločnika in kolesarske steze od Ljubgojne do Vrzdenca, saj je ta odsek zelo nevaren Še posebej bom podpiral prostovoljno delo gasilcev, saj je njihovo humano posredovanje ob vse večjih naravnih ujmah življenjskega pomena, kar so tudi dokazali v tem letu. Povečal bom letno donacijo društvu upokojencev, saj so si z minulim delom to tudi zaslužili. Podpiral bom aktivno delo kulturnih in vseh ostalih delujočih društev. Zavzemal se bom, da bomo našli sredstva za obnovo sakralnih objektov in kulturnih spomenikov. Zagotavljam, da občinski svet ne bo deloval v nepopolni sestavi, kot se dogaja sedaj, saj je to v nasprotju z zakonodajo lokalne samouprave. Spoštovane občanke in občani, zelo na kratko sem Vam podal svoje poglede glede vodenja občine v naslednjih štirih letih. Zavzemal se bom za več kulturnega dogajanja v naši občini, zato se bom s predsedniki društev sestal večkrat letno. Vsaj dvakrat letno bom prisoten na sestankih vaških odborov po vaseh, po potrebi pa lahko tudi večkrat. Za slehernega občana bom na razpolago za pogovor vsaj enkrat na teden, drugače pa bom vesel vaših pobud in predlogov, problemov in kritik na elektronski naslov občine Horjul. Vaši glasovi bodo odločilni za nov razvojni zagon in za boljše komuniciranje, razumevanje med občani in odgovornimi, da pospešimo razvoj v naslednjih letih. Drage volivke in volivci od vaših glasov je odvisno ali bo nastopil -ČAS ZA SPREMEMBE- kandidat za župana Janko Prebil Občina načrtuje ureditev površin pri OŠ Polhov Gradec Občini je po letih pogovorov z lastniki v tujini uspelo odkupiti zemljišča, del katerih je trenutno parkirišče pri OŠ Polhov Gradec. Za nakup zemljišč, ki so bila predvidena v Letnem načrtu razpolaganja, je občina odštela dobrih 100.000 EUR; s tem je izpolnjen predpogoj, da občina nadaljuje načrtovanje prometne ureditve in ureditve celotnih zunanjih površin pri OŠ Polhov Gradec. Namen prometne ureditve je, da se uredi dostop do vseh površin in predvsem varna pot do šole, ter zagotovitev boljšega pretoka prometa, vključno s šolskim avtobusom, in ureditev ustreznega parkirišča s povečanjem parkirnih mest. Projekt zunanje ureditve obsega neposredno okolico šole, zunanja šolska igrišča z opremo, zaščitno ograjo ob igriščih ter hortikulturno ureditev. V projektu idejne zasnove ureditve zunanjih površin, ki je že vključen v Proračun občine za leto 2014, se bodo upoštevale tudi želje zaposlenih OŠ Polhov Gradec. Ureditev zunanjih športnih površin bo poleg igrišč za nogomet in košarko vključevala krožno atletsko stezo, jamo za skok v daljino, prostor za suvanje krogle, prostor za metanje vorteksa ter igrišče za odbojko na mivki. Del zunanjih površin bo tudi ekovrt, naravoslovni aktiv pa je izrazil željo, da se uredi sadovnjak. Občina Dobrova - Polhov Gradec, Simona Kostrevc V ŠRC Gabrje občina postala lastnik zemljišč Športna infrastruktura je v občini dobro razvita. V zadnjih letih sta bili zgrajeni dve večnamenski športni dvorani, kar nekaj je tudi odprtih športnih površin: različna športna igrišča, balinišča, smučišče in drsališče. Ena izmed največjih površin, namenjenih športni dejavnosti, je območje ŠRC Gabrje. V smislu zasledovanja ciljev, določenih v Razvojnem programu občine, želi občina omogočiti športno delovanje vsem ciljnim skupinam oziroma razvoj novih športnih programov za ciljne skupine (ženske, predšolski otroci, starejši, invalidi). Občina je že bila lastnik nekaterih zemljiških parcel na športnem igrišču. Odkupila je še vitalna zemljišča pri ŠRC Gabrje, in sicer z name- nom, da z upravljavci igrišča obnovi in uredi zunanje športne objekte, bolje izkoristi obstoječo športno infrastrukturo ter tudi naravne vire za alternativne športne zvrsti. Neurejen ostaja le manjši del zemljišča; z njegovimi lastniki občina že nekaj časa vodi pogovore in ob urejenem zemljiškem stanju je to pripravljena tudi v celoti odkupiti. Za zagotovitev skladnosti s trenutno zakonodajo je občina za obstoječo stavbo izvedla ustrezne geodetske storitve in postopke za evidentiranje stavbe. Opravljena sta bila določitev zemljišča pod stavbo (evidentiranje v zemljiškem katastru) in vpis v kataster stavb (evidentiranje v katastru stavb). V proračunu občine je že ^načrtovana izdelava idejne zasnove ureditve ŠRC Gabrje, ki bi jo skupaj s sedanjimi upravljavci in zainteresirano javnostjo razvili in tako postavili temelje obnove zgradbe in zunanjih površin, glede na potrebe in razvoj športne dejavnosti na Dobrovi. Občina Dobrova - Polhov Gradec, Simona Kostrevc Z novo cesto do razbremenitve središča Dobrove Ureditev dostopne ceste k OŠ Dobrova s priključkom na regionalno cesto Ljubljana-Polhov Gradec predstavlja pomembno razbremenitev prometa skozi središče Dobrove. Več let se je iskala primerna rešitev za vse gostejši promet skozi središče Dobrove, predvsem ob konicah ter ob obisku šolskih in spremljajočih dejavnosti v Športni dvorani Dobrova. Snovalci lokacije za osnovno šolo na Dobrovi na to pred leti niso bili pozorni, zdaj pa v prometu predstavlja resen varnostni in logistični problem, medtem ko obstoječe ceste ni mogoče širiti brez odstranitve nekaterih objektov. Naslednja rešitev se je izkazala kot edina ustrezna ... Za ureditev nove dostopne ceste do Osnovne šole Dobrova in športne dvorane je predvidena izgradnja ceste v širini vozišča 5,50 metra, z bankino in pol metra široko povozno muldo, v dolžini cca 260 metrov, s priključkom z regionalne ceste Ljubljana-Polhov Gradec, cca 300 metrov od lekarne na Dobrovi, v smeri Polhovega Gradca; poseg je bil načrtovan tudi v občinskem prostorskem načrtu. V sklopu ceste se bo uredilo parkirišče, namenjeno obiskovalcem in uslužbencem osnovne šole, ter avtobusno postajališče za šolske avtobuse. Ker je teren izredno strm in zahteven tudi zaradi nestabilne sestave tal, je bil izdelan geodetski posnetek, opravile pa so se tudi geomehanske raziskave tal, ki so služile kot podlaga za izdelavo projekta. Projektno nalogo je predhodno potrdila Direkcija RS za ceste, pozitivno soglasje h gradnji sta podala tudi Elektro Ljubljana in ELES. Občina pa je z lastniki zemljišč dosegla ustrezne dogovore. V kratkem pričakuje izdajo gradbenega dovoljenja, poteka pa tudi že razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Sredstva so zagotovljena v proračunu občine za leti 2014 in 2015. (MT) Lekarna Dobrova uradno odprla vrata Dobrova, 10. september - Lekarna Dobrova je tudi uradno odprla svoja vrata, in sicer pod vodstvom novega zasebnega koncesionarja, Matije Centriha, mag. farm., ki je prvi korak k prijaznejšemu sodelovanju z občino in občani izkazal z nakupom avtomatskega defibrilatorja in ga ob tej priložnosti poklonil Osnovni šoli Dobrova. Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam, a veliko je vredno, če je v naši bližini vse tisto, kar nam pomaga zdravje ohranjati in krepiti. Vsaka občina, tako tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec, mora svojim občanom zagotavljati nemoteno oskrbo z zdravili in medicinskotehničnimi pripomočki. Ta pa se je nedavno, ob nepričakovanem zaprtju lekarne na Dobrovi, znašla v položaju, ko je morala na novo in v kar najkrajšem času izbrati izvajalca lekarniške dejavnosti. V skladu z odlokom o načinu podeljevanja koncesij na področju zdravstvenih dejavnosti je občina izvedla javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju lekarniške dejavnosti. Ni skrivnost, da je lekarniško dejavnost tudi v naših krajih poskušal prevzeti največji javni zavod s tega področja, vendar se občina za to možnost ni odločila, saj je bilo pri izbiri eno od meril tudi, da izvajalec do ljudi pristopa osebno, je ustrežljiv in dostopen, pojasnjujejo na občini. Izbirali so skrbno in se tako odločili za Matijo Centriha, mag. farm., za katerega verjamejo, da kakovostno in pravilno pristopa k skrbi za zdravje in dobro počutje občanov. Lekarniško dejavnost je prevzel za dobo 25 let. Uradno odprtje Lekarne Dobrova so zaznamovali prijeten program, prijazne besede ter plemenito dejanje. Lep glasbeni uvod je pripravila mlada flavtistka Lucija Stopar, nato pa so učenci OŠ Dobrova, ki se v okviru ene od šolskih interesnih dejavnosti pod mentorstvom seznanjajo z osnovnimi postopki prve pomoči, prikazali, kako ekipa deluje in ukrepa ob oskrbi zloma noge in opekline na dlani. Temu je sledil nagovor novega koncesionarja Matije Centriha; zbrane je pozdravil ter zagotovil, da se bo skupaj z zaposlenimi trudil, da bodo k vsakemu obiskovalcu lekarne pristopili na človeku prijazen način. Ob tej priložnosti je v znak dobrega sodelovanja Osnovni šoli Dobrova izročil defibrilator, ki ga je prevzel ravnatelj Viljem Kovačič. Ta se je v imenu ekipe prve pomoči ter vseh učencev in osebja zahvalil za novo pridobitev, ki jo bodo namestili v športno dvorano; upa sicer, da defibrilatorja ne bo treba uporabiti, če pa že, naj služi svojemu namenu. Sledil je nagovor župana Franca Setnikarja, ki je z novim kon-cesionarjem zadovoljen, prepričan je namreč, da bo občanke in občane ustrezno oskrboval z zdravili in drugimi pripomočki. S stiskom roke mu je zaželel uspešno opravljanje dejavnosti - merilo uspeha bo ne nazadnje zadovoljstvo obiskovalcev lekarne. Slovesni trenutek ob uradni predaji Lekarne Dobrova ekipi Matije Centriha je zaznamoval prerez traku in hkrati odkritje nove table na sprednjem delu stavbe. Povezovalka programa Romana Jankovec je dogodek zaključila z latinskim pregovorom, ki pravi: »Če nimaš zdravnika, naj bodo tvoji zdravniki vedra duša, počitek in zmerno življenje.« Zbrani pa so prijeten popoldan še nekaj časa nadaljevali ob klepetu in pogostitvi. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Narava znova izplaknila Petačev graben Ogromna debla in smrekovi štori so pridrveli skupaj z vodno gmoto, kar desetkrat večjim pretokom Male Božne, ter, kot da bi splaknili straniščno školjko, s seboj odnesli tudi improvizirano mostišče... Sobota, 13. september. Občinski vzdrževalci so bili na terenu že ob 8. uri, a so lahko le nemočno zrli v glasno in blatno vodno gmoto ter s trakovi zavarovali tisto luknjo, kjer je še dan prej stal zasilni most: »Ob zadnjih poplavah pred enim mesecem smo naredili dva predora iz 14 betonskih cevi premera en meter, pa so ostale samo še štiri in nekaj razbitih ostankov ... Kje so preostale, že v Ljubljani?« Pretok je bil preprosto večji od predvidenih odprtin, čez katere so nasuli pesek in utrdili makadamsko cestišče ob lokaciji, kjer je nekoč stal betonski most... Svoje so naredili debla in štori, ki jih je prineslo z naraslim tokom in so svojo kinetično energijo spremenili v rušilni oven, ki je podrl zasilno mostišče. Malo nižje in še malo pred vzdrževalci je bil na terenu goseničar družbe Hidrotehnik, ki je iz narasle vode odstranjeval zataknjena debla in štore. Malo višje zagledam drevo, podrto prek struge kot naravni most, v strugi pa kar nekaj štorov, ki jih prej ni bilo. In povsem desno zagledam betonsko cev premera 60 cm, ki je nekje višje služila za vodni kanal pod cesto ... Poudarek je na pretekliku, kajti sedanjost je ... katastrofa! In znova so se pokazale posledice februarskega žledu; nepospravljena debla so kot plavajoči bati rušila vse pred seboj... Mar ne bi bil čas za obvezno mobilizacijo vseh lastnikov gozdov, da pospravijo les v teh krajih ali pa to na njihove stroške opravijo občinska služba in gozdarji podizvajalci? Ne gre le za škodo na infrastrukturi, gre tudi za gospodarsko škodo, saj ves les v deblih, ki ga zdaj z velikimi tovornjaki odvaža Hidrotehnik, gotovo ne roma na dvorišča kmetij... Sebastjan Vehar Urejanje jarkov V zimskem času bomo nadaljevali čiščenje in urejanje jarkov na območju občine. Dela bomo izvajali od oktobra 2014 do konca februarja 20l5. Na podlagi prispelih vlog bo pripravljen program urejanja, čistili se bodo jarki v celotni dolžini. Vsi zainteresirani vložite na občinsko upravo vlogo, ki naj vsebuje podatke o vlagatelju ter številke parcel in podatke o katastrski občini, po katerih potekajo jarki. Vlogo lahko vložite elektronsko, na naslov info@dobrova-polhovgradec.si, ali osebno oziroma jo pošljete po pošti na naslov občine. Vloge nam posredujte do 20. 10. 2014, dodatne informacije: 01/360 18 00 ali 041 353 364. Helena Čuk Zmanjšajmo nevarnost padcev v starosti Se je tudi vam že zgodilo, da ste v starosti nevarno padli? Niste edini, kajti starejši ko smo, več je možnosti, da pademo: • med starimi nad 75 let jih pade četrtina, • med starimi nad 85 let jih pade že polovica. Med 200 padci v starosti do 69 let se zgodi en zlom kolka, med padci v starosti nad 85 let pa kar 20 zlomov. V starosti nad 80 let se četrtina zlomov kolka konča s smrtjo v pol leta, druga četrtina poškovancev potrebuje dosmrtno nego. Polovica starih nad 80 let po padcu ne pride več domov, temveč potrebujejo domsko oskrbo. Nevarnost za padce pa je največja tam, kjer se starejši počutijo najbolj varne - to je doma. Kaj lahko naredi vsak sam, da bo verjetnost padcev veliko manjša? Vključite se lahko v tečaj preprečevanja padcev, ki ga vodita usposobljena voditelja. Vodila vas bosta skozi štirinajst srečanj učne skupine za preprečevanje padcev. Na tečaju boste prejeli knjižico, v kateri so opisana spoznanja o padcih v starosti in navodila, kaj lahko storite, da bo padcev čim manj. Opisane so tudi preproste telovadne vaje, s katerimi lahko občutno izboljšate svoje ravnotežje. Na tečaju boste torej aktivno sodelovali, v ospredju bodo izkušnje in praktično, vsakdanje življenje. Pogovarjali se boste o nevarnostih za padce v svojem okolju, o tem, kaj lahko naredi vsak sam in vsi skupaj, da padcev ne bo, oziroma o tem, kako ublažiti posledice padca, če se vam vseeno pripeti. Knjižica je tudi vaš rokovnik za preprečevanje padcev, v katerega boste lahko kaj zapisali o teh vprašanjih. Vaši zapisi bodo dragoceni že zato, ker se boste lahko vračali k njim, kadar boste želeli, koristili pa bodo tudi tistim, ki razvijajo spoznanja in načine, kako uspešno preprečevati padce v starosti in kako pri tem pomagati ljudem. Tečaj za preprečevanje padcev v starosti se začne 25. 9. 2014 ob 10. uri, v sejni sobi Občine Dobrova - Polhov Gradec. Potekal bo dvakrat na mesec, naslednje srečanje bo 9. oktobra. Tečaj je brezplačen. Za dodatna pojasnila vam je na voljo ga. Ivanka Založnik (tel. 031 524 589), ki bo tudi prisotna na vseh tečajih, in ga. Mateja z Inštituta Antona Trstenjaka (01/433 93 01). Na Inštitutu Antona Trstenjaka se posvečajo raziskovanju medčloveškega sožitja ter ustvarjanju in izvajanju sodobnih programov za učenje lepega, osebnega sožitja med ljudmi. V dveh desetletjih so z enoletnimi tečaji usposobili več kot 2000 prostovoljcev za medgeneracijsko druženje s starim človekom, vodenje medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje in organiziranje lokalnih mrež prostovoljcev. Sodobno prosto-voljstvo je torej nepogrešljivo pri krepitvi samopomoči in solidarnosti kot temeljnih komponent človekovega socialnega imunskega sistema. Ivanka Založnik Vabilo na 6. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi na 6. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka, ki bo 19. oktobra 2014. Zbor pohodnikov bo ob 9.30 pri osnovni šoli v Polhovem Gradcu. Pohod se zaključi pri cerkvi sv. Uršule na Setnici. Dodatne informacije: Stane Dvanajščak, 041 514 397 S projektom »Zdravje na vsakem koraku« v novo sezono Po uspešnem zaključku projekta »Živimo zdravo«, ki smo ga v preteklem letu izvedli v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana, smo se na Občini Dobrova - Polhov Gradec odločili za samostojno nadaljevanje programa. Občani se bomo lahko udeleževali delavnic pod skupnim imenom »Zdravje na vsakem koraku« in tako izpopolnjevali svoje znanje o ohranjanju zdravja. Prebivalci Občine Dobrova - Polhov Gradec smo zelo dejavni na različnih področjih ter odprti za dobre in koristne informacije, zato upamo, da bo tudi odziv na ta program odličen. »Zdravje na vsakem koraku« je projekt promocije zdravega življenjskega sloga s poudarkom na sodelovanju posameznika, ki naj bi v procesu varovanja in krepitve zdravja prevzel aktivno vlogo. Zdravje na vsakem koraku ponuja: • izobraževanje odraslih o kakovosti življenja, možnostih samopomoči in spoznavanju različnih možnosti podpiranja zdravja, • druženje, • zadovoljstvo, • spodbudo, da preizkusite osnovno znanje in veščine, ter • motivacijo. na terapevtka, babica, kuhar in drugi. Delavnice bodo za udeležence v celoti brezplačne. Sledile si bodo v tedenskem razmiku, potekale bodo ob istem času, izmenično na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, začele pa se bodo 16. oktobra 2014. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Simono Kostrevc: tel. št. 01/360 18 00, e-naslov simona. kostrevc@dobrova-polhovgradec.si. Vabimo vas, da se nam pridružite. Simona Kostrevc "ZJjmtjp rtđKtStflfl köTObtL Program bo potekal v obliki 12 delavnic, na katerih bomo predstavili bolezni sodobnega časa ter dejavnike, ki vplivajo na njihov razvoj. Govorili bomo o funkcionalnih motnjah prebavil, ki so v veliki meri povezane z življenjskim tempom in vplivajo na kakovost življenja, ter o različnih oblikah alternativnega zdravljenja, spoznavali bomo različne možnosti podpiranja zdravja pa tudi divjo hrano in načine priprave jedi. Terapevti nas bodo seznanili z dejavniki stresa, ki se pojavljajo v določenih letnih časih, ter z možnostmi preventive, poučili se bomo o tem, kaj storiti, da bi naravno, pametno in kar najbolj zdravo preživeli letne čase, pa o ukrepanju pri nujnih stanjih, kar naj bi obvladali tudi laiki. Govorili bomo o demenci, bolezni, ki je je med starejšimi vse več in lahko doleti kogarkoli, in ne nazadnje udeležencem pojasnili, kako z razstrupljanjem telesu pomagamo, da si pomaga samo. Pred prazniki bomo izdelovali novoletne voščilnice in tako poleg prijetnega druženja med drugim krepili ročne in kognitivne spretnosti. Pripravili bomo delavnice o zdravi prehrani, na njih tudi prikazali pripravo zdravih obrokov in seveda pokusili pripravljeno. Pri izvedbi delavnic bodo sodelovali zdravniki, pedagogi, delovni terapevti, holistič- Razpored brezplačnih delavnic 16. oktober - Športna dvorana Dobrova - Funkcionalne motnje prebavil; kako si lahko pomagamo? 23. oktober - Športna dvorana Polhov Gradec - Kako na naraven način vzdrževati zdravje 6. november - Športna dvorana Dobrova - Divja hrana 13. november - Športna dvorana Polhov Gradec - Praktičen prikaz zdrave priprave jedi in pokušina s kuharjem Jako 20. november - Športna dvorana Dobrova - Izdelovanje novoletnih čestitk 27. november - Športna dvorana Polhov Gradec - Zakaj v različnih obdobjih leta reagiramo na različne stresorje? 11. december - Športna dvorana Dobrova - Predstavitev študijsko-humanitarne odprave študentov medicinske fakultete v Nangomo 18. december - Športna dvorana Polhov Gradec - Osnovni pristopi in znanja pri nujnih stanjih - pogovor z lokalnim zdravnikom in zobozdravnikom 8. januar - Športna dvorana Dobrova - Demen-ca; kako se z njo soočiti in kako ukrepati? 15. januar - Športna dvorana Polhov Gradec - Praktičen prikaz zdrave priprave jedi in po-kušina s kuharjem Jako 22. januar - Športna dvorana Dobrova - Raz-strupljanje telesa 24. januar - Športna dvorana Polhov Gradec - Zaključna delavnica - druženje ob gibanju Delavnice bodo potekale ob četrtkih, z začetkom ob 19. uri (oktober) oz. ob 18. uri (november in naslednji meseci). Zahvala Avgustovska noč, ko se je nad nami razbesne-lo neurje, je pustila velik pečat in ne bo nikoli pozabljena. Pa ne zaradi nenavadnega doživetja, ampak zaradi strahu, kdaj se bo nad nami zopet »utrgal« oblak in se bo zgodba ponovila. Voda, pesek in kamenje so nam zalili in zasuli tri stanovanjske hiše, izpred domov nam je odneslo mnogo stvari, poškodovalo avtomobile in na okolici naredilo ogromno škode. Ob takšnem dogodku človek malo obupa in za trenutek ne vidi izhoda. Vendar sta se kljub velikemu razdejanju prav kmalu na naše obraze prikradla nasmeh in dobra volja. Mnogi bi se vprašali, kako je to mogoče ... Na pomoč so kmalu pri- šli mnogi gasilci iz najrazličnejših društev, delavci z bagri, tovornjaki in traktorji ter veliko prostovoljcev, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Za njimi pa še drugi, z najrazličnejšimi dobrotami, materialnimi dobrinami, prevozom materiala ... in ne nazadnje tudi veliko finančno pomočjo. Takrat človek začuti, da le ni tako hudo in da ni ostal sam. Vso to moč in energijo človek črpa od dobrih ljudi, ki mu v tistem trenutku stojijo ob strani. Nesebična pomoč je za nas neprecenljiva. Zato bi se radi zahvalili vsem skupaj in še vsakemu posebej, ki ste na kakršenkoli način pripomogli, da so danes naši domovi urejeni, škoda v okolici pa že v veliki meri odpravljena. HVALA VAM. Skopčevi iz Smolnika nad Polhovim Gradcem Šolski zvonec znova kliče v šolske klopi 1. september - S prvim septembrskim dnem so se tudi za vse osnovnošolce Občine Dobrova - Polhov Gradec končali brezskrbni počitniški dnevi in začelo se je šolsko leto. Posebej vznemirljiv pa je bil prvi šolski dan za kar 104 prvošolčke, ki so jim dobrodošlico in nekaj prijaznih misli namenili tako razredničarke kot ravnatelja in župan. Šolski zvonec na osnovnih šolah Dobrova in Polhov Gradec ter podružničnih šolah Crni Vrh in Šentjošt ne zvoni več v prazno, prav tako sta se na hodnike in v učilnice vrnila otroški smeh in razigranost. Za osnovnošolce se je namreč začelo novo šolsko leto, ki pa bo prav posebno za prvošolce. Letošnja generacija ni izredna le na ravni občine, kjer so prag hiše učenosti prvič prestopili kar 104 otroci, temveč tudi na državni ravni, v vsej Sloveniji je namreč v šolske klopi prvič sedlo 21.886 otrok, kar je največ v zadnjih desetih letih. Najzgodnejši so bili tudi letos na podružnični osnovni šoli Cmi Vrh, kjer so učenci in učiteljici tri nove sošolce, ki so jih tokrat v šolo pospremili starši, pričakali že ob pol osmi uri. Zgodaj zjutraj so se odprla tudi vrata podružnične osnovne šole Šentjošt, kamor je letos zakorakalo kar devet vedo-željnih prvošolcev. Prag učilnice so kar preskočili, nato pa si hitro našli svoja mesta, od koder so prvi dan poslušali nagovore učiteljice, ravnatelja in župana, v naslednjih dneh pa bodo tu že vsrkavali nove informacije, ki jim jih bodo posredovale učiteljice. Prav veličasten sprejem pa je doživelo 52 dobrovskih prvošolcev, ki so jih s sončnicami v roki ter nasmejanih obrazov že na vratih pozdravili de- vetošolci, učenci dramskega krožka pa so jim odigrali prizor iz fantazijske zgodbe Kosovirja na leteči žlici. V prijeten dan jih je nato popeljal ravnatelj Viljem Kovačič, ki jim je v športnem duhu zaželel, naj skozi šolske dni skupaj dobro krmarijo, saj so prav skupaj močnejši. Mnogo znanja, dobrega počutja ter prijateljskih vezi v šolskih prostorih pa jim je zaželel župan Franc Setnikar in jim ob tem, tako kot vsem preostalim prvošol-čkom, poklonil knjigo Neže Maurer Ti si moje srce ter nekaj sladkorčkov, za sladek spomin na prvi šolski dan. V prvi šolski dan, ki je namenjen predvsem spoznavanju, so stopili tudi Skok v prvi razred je bil za nekatere povsem preprost. POŠ Črni Vrh; učiteljica: Simona Planinc; učenci: Žiga Koprivec, Lenart Sečnik, Katarina Dolenc OŠ Dobrova - prvič v šolskih klopeh. - Polhov Gradec Poučne knjige in sladkarij so bili prvošolci zelo veseli. na osnovni šoli Polhov Gradec. Nekateri sicer zato, ker si želijo novih znanj, drugi pa zato, ker pač morajo, a prav gotovo vsi z velikimi pričakovanji, so se najprej srečali z ravnateljem Jernejem Klemnom, ki jim je obljubil, da se bo šolsko osebje trudilo, da se bodo v šoli dobro počutili. Štiridesetim pol-hograjskim prvošolcem je za pogumen korak v prvi šolski dan prišel čestitat tudi župan ter jim izročil darilo, nato pa sta jih razredničarki, skupaj s pomočnicami, odpeljali v pisani učilnici, kjer se bodo učenci srečevali vsak dan in od koder bodo vsak dan odhajali pametnejši in samostojnejši, bolje pripravljeni za življenje. Samostojen bo že vsak njihov korak v šolo in nazaj, ki so ga na prvi šolski dan sicer opravili skupaj s starši, v naslednjih dneh pa jih bo spremljala le rumena rutica, ki bo mimoidoče opozarjala, naj bodo na najmlajše udeležence v prometu še posebej pozorni. Da bo njihov korak še varnejši, je tudi letos poskrbela občina, ki je ob začetku šolskega leta na področju varnosti v cestnem prometu opravila nekatere redne aktivnosti. Pregledala je šolske poti ter osvežila talne cestne oznake, po potrebi je poskrbela za postavitev novih prometnih znakov ter obnovila avtobusne postaje; na vidnih mestih je izobesila plakate »Šolska pot« ter na šolskih poteh postavila mobilne prometne troznake »Šolska pot - vozite previdno«. K večji varnosti pri prečkanju cestišč v šolskih okoliših pa so tudi letos v prvih šolskih dneh prispevali člani Društva upokojencev Dobrova, gasilci PGD Polhov Gradec, PGD Šentjošt in PGD Črni Vrh ter seveda policisti in redarji, ki so voznike po vsej Sloveniji opozarjali, naj še posebej previdno vozijo v okolici šolskih poti. Naj bo hoja varna in vožnja premišljena tudi vse preostale (šolske) dni. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Poletni kino pod kozolcem Babna Gora, 7. junij-Na pobudo nekaterih mladih članov Turističnega društva Veternik smo pod velikim kozolcem v Babni Gori na prijeten sobotni večer doživeli kino na prostem. Na platno so postavili film Ne joči, Peter, pred tem pa z njegovim snemalcem Ivom Belcem opravili prijeten klepet. Dolgi poletni večeri so kot nalašč za druženje in uživanje. In kaj lepšega kot ogled filma na prostem si človek lahko zaželi, še posebno če ti na filmsko predstavo ni treba v slovensko prestolnico. slovenski film Ne joči, Peter. Preden pa je noč padla na Bab-no Goro in je projektor zasvetil ter postregel s sliko in zvokom, smo lahko prisluhnili sproščenemu pogovoru s snemalcem filma, domačinom Ivom Bel- Nekaj mladih članov Turističnega društva Veternik je uresničilo idejo in pod kozolcem v Babni Gori pripravilo pravi kino na prostem. Na platno so, kljub vojni tematiki, postavili za vse generacije izredno priljubljeni in dobro gledani cem, ki vse od rojstva živi v Babni Gori, kjer je njegova ideja in želja po ustvarjanju filma tudi zaživela. S povezovalcem Matjažem Jarcem sta se dotaknila njegovih filmskih začetkov in navedla nekaj pomembnih prelomnic v filmski umetno- sti, kot je prehod od črno-bele slike k barvni ter prehod na digitalno fotografijo. Poseben poudarek sta namenila delu in vlogam v filmski ekipi Franceta Štiglica, ki je ustvarjala film Ne joči, Peter, seveda pa ni šlo brez številnih anekdot, s katerimi je Belec nasmejal publiko in tako poskrbel za sproščen uvod v ogled filma. Kozolec toplar se je nato spremenil v prizorišče kina na prostem - spustila se je noč, ugasnile so se luči, prižgal se je projektor in platno je dobilo vsebino. Obiskovalci, ki so dogodek obiskali v res lepem številu, so si lahko privoščili tudi pijačo in slani prigrizek, ob katerem je bil ogled filma še toliko pristnejši. Pozitivnih vtisov so zapustili prizorišče in organizatorja s spodbudnimi besedami nagovarjali, naj dogodek kaj kmalu ponovi. Kdo ve, morda se nam že kmalu obeta filmski festival v Babni Gori. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Primera dobre prakse - Čaj z grofom Blagaj em in Cula dobrot Blagaj eve dežele Polhov Gradec, 4. september - V prostorih Polhograjske graščine je potekalo eno izmed polfinalnih ocenjevanj za podelitev priznanja sejalec 2014, ki ga Javna agencija SPIRIT Slovenja podeljuje za ustvarjalne in inovativne dosežke na področju novih proizvodov, procesov in/ali trženjskih pristopov v turizmu. Turizem Ljubljana, ki se je s projektom Okusi Osrednje Slovenje uvrstil med pet najboljših, je v sklopu predstavitve strokovni komisji izpostavil primera dobre prakse, in sicer Čaj z grofom Blagajem ter Culo dobrot Blagajeve dežele. V Sloveniji najdemo veliko lepega, posebnega, nenavadnega, zanimivega, novega in ino-vativnega, in vsem, ki iščemo doživetja takšne vrste, lahko s svojim izborom idej pomaga Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (v nadaljevanju SPIRIT Slovenija), ki vse od leta 2004 podeljuje priznanji snovalec in sejalec. Gre za najizvirnejše slovenske turistične proizvode in ponudnike turističnih storitev, ki jih agencija poišče na nacionalni ravni ter jih sistematično ocenjuje in izbira. Namen projekta Sejalec, ki se je letos dotaknil tudi naših krajev in inovativnih proizvodov, ki jih ponuja Občina Dobrova - Polhov Gradec, je sicer spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, na ravni desti-nacij in združenj turističnih proizvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slovenije na domačem in tujih trgih. V letošnjem letu je tako agencija SPIRIT Slovenija, ki v okviru Banke turističnih priložnosti Slovenije (BTPS) projekt koordinira, v mesecu maju objavila razpis, na katerega se je do začetka julija uspešno prijavilo kar 26 inovacij s področja turizma. Med prijavljenimi je uspešno kandidiral tudi Turizem Ljubljana, ki se je z idejo Okusi Osrednje Slovenije uvrstil med pet najboljših. Septembra je strokovna komisija vse polfinaliste obiskala na terenu. Predstavniki Turizma Ljubljana pa so se odločili, da v sklopu predstavitve projekta Okusi Osrednje Slovenije komisiji predstavijo tudi primera dobre prakse, in sicer projekta Čaj z grofom Blagajem ter Cula dobrot Blagajeve dežele, ki se že uspešno izvajata in tržita. Člane strokovne komisije za podelitev priznanja sejalec 2014 je pred Polhograjsko graščino najprej prijazno pozdravila Malči Božnar ter na kratko spregovorila o kraju, graščini ter grofu Blagaju, ki je Polhovemu Gradcu zapustil pomembno zgodovinsko, infrastrukturno in vsebinsko vrednost. V preddverju graščine je goste nato sprejel župan Franc Setnikar ter jim zaželel dobrodošlico in prijetno počutje v enem izmed biserov v zaledju Ljubljane, ki se turistično še razvija in tako privablja vsako leto več obiskovalcev. Sledil je zgodovinski preskok v čas grofa Blagaja, in sicer predstavitev čajanke - goste sta grof Blagaj in njegova žena Antonija popeljala po mogočnih grajskih prostorih ter jih nekaj časa zadržala pred čudovito grajsko kapelo, nato pa sta jih pogostila z odličnim domačim zeliščnim čajem, pecivom ter vrtničnim maslom, a receptov kljub prošnjam nista razkrila. Po prijetnem uvodu so vajeti v roke vzeli predstavniki Turizma Ljubljana, ki so strokovni komisiji predstavili enega izmed polfinalistov Sejalca 2014 - projekt Okusi Osrednje Slovenije, ki je sicer potekal v okviru aktivnosti regionalne destinacijske organizacije Osrednja Slovenija, vodil in koordiniral pa ga je Turizem Ljubljana. Poudarili so, da je bilo v razvoj projekta vloženega veliko strokovnega dela, posebna pozornost pa je bila namenjena koordiniranju in usklajevanju s predstavniki vseh 26 občin, ki sestavljajo Ljubljansko urbano regijo, ter s ponudniki njihove lokalne hrane. Projekt je namreč nastal na osnovi študije integralnega tematskega proizvoda Gastronomija v regiji Osrednja Slovenija, ki je bila izdelana v oktobru 2012. Temu je sledil aktiven pristop k realizaciji strateško zastavljenih na- log, med katerimi je bil večji del namenjen delu s potencialnimi ponudniki lokalne hrane v posameznih občinah, strokovni pomoči ter motivaciji gostincev in drugih ponudnikov za vključitev značilnih lokalnih jedi v njihovo gostinsko in trgovsko ponudbo. Maja 2013 so v sklopu projekta izdali kulinarični vodič Okusi Osrednje Slovenije, v katerem je predstavljenih 80 jedi in živil, ki so značilni za regijo Osrednja Slovenija. Dejali so, da projekt velja za prvi primer v Sloveniji, ko se na osnovi strokovno opredeljene regijske oz. lokalne kulinarične ponudbe ta intenzivno razvija tudi na lokalnih območjih, kulinarični produkti pa so razviti tako, da se lahko tržijo. Pri tem so izpostavili dejstvo, da se z intenzivnim delom v lokalnih okoljih število ponudnikov značilnih lokalnih jedi povečuje. Tudi v Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je k projektu Okusi Osrednje Slovenije pristopila zelo zavzeto, je tako. Eden od takšnih produktov je t. i. cula dobrot Blagajeve dežele, ki velja za izvirni kulinarični spominek, saj jo sestavljajo izdelki lokalnih proizvajalcev, pridelani na kmetijah na tradicionalen način. Malči Božnar je v vlogi enega od proizvajalcev strokovni komisiji predstavila produkt, ki so ga člani tudi okusili, Luka Košir pa se je predstavil v vlogi gostinca, ki se trudi lokalno hrano gostu ponuditi na ino-vativen način. Pohvale za lepo predstavljene okusne sestavine cule, v kateri so se tudi tokrat znašli kozji sir sirarstva Oreš-nik, nojeva salama Noj - Tomi z Butajnove, Blagajevi medenja-ki, medeni kruh in čokolada s cvetnim prahom Hiše medu Božnar ter domači kruh Alenke Oblak, so kar deževale. Prav nič ne pretiravamo, če zatrdimo, da si Turizem Ljubljana na Dnevih slovenskega turizma, ko bo potekala razglasitev sejalca 2014, lahko obeta prejem laskavega naziva, in sicer tudi zaradi nadvse prijetne, predvsem pa izvirne predstavitve dveh turističnih produktov, Čaja z grofom Blagajem ter Cule dobrot Blagajeve dežele, ki sta tudi po mnenju strokovnjakov zelo obetavni inovaciji na področju lokalnega in slovenskega turizma. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Povezovanje krepi Polhov Gradec, 11. september - V zavetju Polhograj-skega doma je potekalo srečanje članov upravnih odborov Območne zveze društev upokojencev Vič -Rudnik; zbralo se je 115 članov iz enajstih upokojenskih društev. Niti vedremu vzdušju in dobri volji 115 udeležencev srečanja članov upravnih odborov Območne zveze društev upokojencev Vič - Rudnik ni uspelo razvedriti kislega deževnega vremena, ki je tokrat v Polhov Gradec pospremilo povabljene. V zavetju gostilne Pograjski dom je zbrane najprej pozdravil povezovalec in predsednik DU Dobrova Tone Tomšič, nato pa je besedo predal gostiteljem - predsedniku DU Polhov Gradec Marjanu Plestenjaku, ki je v nagovoru med drugim poudaril, da so upokojenci, čeprav trenutno veljajo za breme državnega proračuna, še vedno aktivno prebivalstvo, ki je odgovorno delalo in v državni proračun vlagalo več kot 35 let. Na koncu je zbrane povabil, naj se v Polhov Gradec še vrnejo. Nato jih je pozdravil predsednik Območne zveze društev upokojencev Vič - Rudnik Anton Slak, ki je izrazil zadovoljstvo nad povezovanjem petnajstih upokojenskih društev, ki odslej sestavljajo zvezo. Zahvalil se je organizatorju za pripravo srečanja in napovedal, da se naslednje leto spet srečajo, in sicer v Velikih Laščah. Obiskovalce, člane društev upokojencev Brezovica - Vnanje Gorice, Dobrova, Notranje Gorice - Plešivica, Krim - Rudnik, Vič - Rožnik, Kozarje, Polhov Gradec, Trnovo, Rakitna, Velike Lašče in Ig, je pozdravil tudi župan Franc Setnikar, ki jim je zaželel prijetnega bivanja v Polhovem Gradcu ter da bi tudi v prihodnje dobro delovali in sooblikovali družbo. Po koncu nagovorov jih je čakala okusna pogostitev. Prijeten popoldan se je nadaljeval še lep čas, in sicer v znamenju plesa, spoznavanj in izmenjave izkušenj med upokojenci. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Člani SDS pomagali odpravljati posledice avgustovskega neurja na Polhograjskem V začetku avgusta je neurje z obilnimi padavinami močno prizadelo območje Polhovega Gradca in Črnega Vrha z okolico. Pri tem se je sprožilo okoli 50 zemeljskih plazov, uničenih je bilo več kilometrov cestne infrastrukture, neurje pa je ogrozilo tudi domove naših krajanov. V Občinskem odboru SDS Dobrova -Polhov Gradec verjamemo v solidarnost in medsebojno pomoč, zato smo se v soboto, 9. avgusta, na pobudo naših članov in skupaj s poslancem iz našega volilnega okraja, mag. An-žetom Logarjem, pridružili delovni akciji, ki je potekala na prizadetih območjih. Skupaj s tamkajšnjimi vaščani in gasilci smo se odpravili v Petačev graben, ki ga je neurje močno prizadelo in spremenilo njegov videz. Na pomoč smo priskočili z lopatami, krampi in motornimi žagami. Ob koncu dneva smo bili izčrpani, a zadovoljni, delovno akcijo smo ocenili kot uspešno, saj je bil naš trud poplačan z nasmehom in hvaležnostjo domačinov. Po opravljenem delu smo v sproščenem vzdušju poklepetali ter odprli marsikatero aktualno temo, za katere se bo mag. Anže Logar aktivno zavzemal v državnem zboru. Poslanec Anže Logar je bil tudi v stalnem stiku z županom Francem Setnikarjem pri dogovorih z resornim ministrom glede finančne pomoči Vlade RS naši občini. Župan je bil pri teh pogovorih zelo uspešen, tako da bo država priskočila na pomoč pri sanaciji. Namesto finančno drage volilne kampanje smo se v OO SDS odločili, da namenimo enkratno denarno pomoč v znesku 200 EUR štirim najbolj izpostavljenim gasilskim društvom, ki so sodelovala in s svojim prostovoljnim delom aktivno pomagala pri odpravljanju posledic nedavnih neurij. V Občinskem odboru SDS Dobrova - Polhov Gradec smo se vedno trudili prisluhniti ljudem v stiski in tako bo tudi v prihodnje. Solidarnost in medsebojna pomoč sta za nas zelo pomembni vrednoti, zato smo ju kot eni od osrednjih vrednot umestili tudi v program za prihajajoče lokalne volitve. Ob tej izkušnji se vsem, ki ste se odzvali, zahvaljujemo za pripravljenost, organizacijo in aktivno sodelovanje. Občinski odbor SDS, Robert Oblak, predsednik Osvežena in pomlajena ekipa OO SDS 8. julija letos je bila volilna konferenca, na kateri smo izvolili nov sedemčlanski odbor in tričlansko nadzorno komisijo. Prvič smo izvolili podpredsednika, Toneta Zorca, za predsednika pa je bil izvoljen Robert Oblak. Zaradi prihajajočih državnozborskih volitev so bile prioritete odbora povezane s temi. Očitno smo delo opravili dobro, saj je bil na našem območju izvoljen naš kandidat, mag. Anže Logar. Po počitnicah so sledile priprave na lokalne volitve, izvedli smo tudi delovno akcijo, ki jo opisujemo v nadaljevanju. V času volilne kampanje se nam je pridružilo 11 novih članov, imeli smo tri javne tribune, že od začetka pa aktivno sodelujemo pri shodih pred sodiščem v prestolnici. OO SDS 60 let LD Šentjošt Šentjošt, 14. september - Dvanajstega septembra je minilo šest desetletij od ustanovitve Lovske družine Šentjošt, čeprav je lovska tradicija na tem območju stara še enkrat toliko. Družina je jubilej počastila pri svoji koči v Potoku, kjer so zbrane nagovorili predstavniki zelene bratovščine in župan, podelili pa so tudi priznanja in pohvale. Kot je v prebrani kroniki pojasnil Andrej Maček ml., predsednik lovske družine, je bil prvi znani zakupnik lovišč na šentjoškem območju Vencelj Malavašič z Vrhnike, po prvi svetovni vojni odvetnik Kobal iz Ljubljane, pozneje pa sami Sentjoščani. Po drugi svetovni vojni, ko so se po Sloveniji ustanavljale lovske družine, je območje padlo pod lovski družini Horjul in Vrhnika, leta 1954 pa se je iz tega izdvojila Lovska družina Šentjošt, katere pobudnik je bil Franjo Korbar, sicer član horjulske lovske družine. Mejnik v zgodovini družine je izgradnja lovske koče, ki je bila končana leta 1973, in pa sedem let pozneje dokončanje strelišča za glinaste golobe. Družina danes šteje 30 članov in obsega 2560 ha lovišč v treh občinah: horjulski, vrhniški in dobrovsko-polhograjski. Kot je dejal Maček, osrednja skrb družine ostaja vzdrževanje ravnovesja v naravi. Nekoč je bilo veliko poljskih zajcev, danes jih je zelo malo in letno jih odstrelijo komaj pet. Ravno obratno pa je pri srnjadi; če je bila nekoč maloštevilna, danes na leto odstrelijo 85 srn oziroma srnjakov. Zadnja leta se pojavlja jelenjad, odstreljen je bil celo medved. Lovski družini sta ob jubileju čestitala tudi podpredsednik LZ Slovenije mag. Lado Bradač in župan Franc Setnikar, ki sta se strinjala, da družini dobro uspeva poslanstvo trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Ob dogodku so podelili priznanja ter plakete lovske zveze in družine, dogajanje pa so popestrili s kulturnim programom Ansambla Javor, oktetom Odoica, recitacijami (Vanesa Maček) in pripovedovanjem (Marta Raztresen). Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo ob tradicionalnem lovskem golažu in živi glasbi. Gašper Tominc, foto: GT Prepelice namesto kokoši za več zdravja Tudi v Polhovem Gradcu že imamo navdušenega rejca prepelic, ki na dan pridela 30 jajc; ta so v primerjavi z običajnimi, kokošjimi jajci pravi vir zdravja... Prepelica je najmanjši predstavnik ptic iz družine poljskih kur, ki se jeseni odseli, spomladi pa vrne s prezimovanja v Afriki in Arabiji. Meri okoli 18 cm, samec in samica sta si po videzu zelo podobna, a ima samec nekoliko izrazitejšo barvo in rjavo podvratno perje, medtem ko ima samica belo perje in dostikrat črne pike po telesu. Nad očmi ima samec belo progo. Prepelica jajca vali okoli 18 dni. Hrani se z različnim rastlinjem, semenjem in tudi žuželkami, rada ima rahlo vlažna tla. Prepelice veljajo za specialiteto, tudi zaradi njihovih jajc, ki vsebujejo nekajkrat (vsaj trikrat) več mineralov in vitaminov kot jajca domače kokoši. Eno jajce vsebuje 74,6 % vode, 13,1 % beljakovin, 11,2 % maščob, 1,1 % rudnin (od tega 3,5 mg železa, 2,2 mg fosforja in 0,5 mg kalcija), veliko vitaminov, predvsem A, BI, B2, B6, ter pomembne encime, njegova energijska vrednost pa je 65 J oziroma 15,8 kalorij. Prepeličje jajce je torej kot meso teh ptic, po količini ga je manj, a je veliko boljše kakovosti. GOJENJE PREPELIC Prepelice so divje živali in letijo, zato je prosta reja zahtevna. Gojijo jih v kletkah omejene višine, saj si v previsoki kletki lahko ob poskusu letenja zlomijo tilnik. Jajca začnejo nesti zgodaj, po 30. do 45. dnevu življenja, in jih na leto povprečno znesejo 280, ampak ob tako intenzivni reji potrebujejo toploto, prostor pa mora biti razsvetljen vsaj 18 ur na dan. Živijo v kletkah dimenzij 100 x 50 x 45 cm, v katerih je običaj- no po 60 živali, ljubiteljski rejci pa uporabljajo kletke v velikosti 50 x 30 x 30 cm, v katerih je po deset prepelic. Največje število oplojenih jajc dosežemo v razmerju tri samičke na enega samčka. Gojene prepelice hranimo z domačo mleto hrano (ječmen, koruza, pšenica), minerale in vitamine dobijo iz zemlje, ob prosti paši (kar je najcenejše, pa tudi najboljše), zelo rade imajo tudi ostanke solate in žuželke z vrta. UPORABA JAJC, MESA in GNOJA Okus jajčk se ne razlikuje dosti od okusa kokošjih, a ker uživanje prepeličjih jajc zaradi njihove sestave dobrodejno vpliva na številne bolezni (slabokrvnost, sladkorno bolezen, arteriosklerozo, povišan holesterol in krvni tlak), jih za potrebe zdravljenja jemo surova, in to zjutraj na tešče. Boljša bodo s sokom in dodatkom sladkorja. Na spletu lahko preberemo, da ob taki zdravilni kuri (ali prepelici) uživamo najprej po tri jajca na dan, pozneje pa že po pet; kura s 120 jajčki traja 25 dni, ob ceni 0,13 € na jajček pa stane okoli 15 €, kar je zanemarljiv strošek. Prepeličja jajca hranimo v zaprtih škatlah v hladilniku, pri temperaturi do 4 stopinj Celzija (na spodnji polici in ob zadnji steni je hladilnik najhladnejši), in tako hranjena so surova uporabna do 60 dni, prekuhana pa še kak teden dlje. Rejci jih rednim strankam pošiljajo kar po pošti, a na mini farmi »Pr' kmet« sredi Polhovega Gradca se lahko oglasite tudi osebno (041 859 385), najbolj znana pa je farma Vreček v Šenčurju (040 191 580). Specialiteta z dolgim rokom trajanja so pre-peličja jajčka, vložena v kisu, kuhana s čebulo in poprom (prodajna cena 10 €). Meso prepelic se lahko pripravi kot piščančje meso, le da je drugega okusa in ranga, saj se smatra za divja-činsko meso in ga povsod po svetu uživajo kot specialiteto. Cena za tri sveže in vakuumsko pakirane prepelice je na trgu okoli 20 €. Izredno kakovosten pa je tudi gnoj, ki vsebuje veliko hranilnih snovi in na področju sodobne biološke pridelave hrane pridobiva vse več pomena, zato ne preseneča, da se na spletu prodaja zahtevnim vrtnarjem. Sebastjan Vehar Poslanec mag. Anže Logar Slovenija iz parlamentarne klopi »Slovenija je v ekonomski, socialni, politični in vrednostni krizi.« To je v svojem predstavitvenem govoru v parlamentu dejal zmagovalec za-I dnjih volitev, dr. Miro Cerar. Z zgodovinsko zmago na volitvah mu je bil dan privilegij, ki ga ni imel še noben predsednik vlade. Več kot 66 % parlamenta je osvojila politična levica, sam pa je zasedel natanko 40 % poslanskih sedežev. Zaradi dvotretjinske večine lahko spreminja tudi ustavo. To mu daje politično moč, da ne podleže izsiljevanju koalicijskih partneric. Oziroma natančneje: ne bi mu bilo treba podlegati. A koalicijska pogodba že kaže, da je svoja politična izhodišča zasukal zelo v levo. Precej bolj, kot je obljubljal pred volitvami. Odhajajoča vlada Alenke Bratušek nas je v dobrem letu zadolžila za skoraj 9 milijard evrov. Če bi ta denar namenila Slovencem, bi vsak od nas v enem letu prejel 12 mesečnih plač v višini 400 evrov. A denar ni šel za ljudi, ampak za pokrivanje bančne luknje, ki so jo povzročili propadli tajkuni zaradi prijateljskih povezav z bančniki. Odgovarjal ni nihče, Alenka Bra-tušek pa se je za nagrado samokandidirala in samopotrdila še za evropsko komisarko. Premier Cerar je za takšno stanje našel odgovor v novi levičarski vladi, ki zagovarja državno lastništvo ter ohranja razbohoteni javni sektor. Vlada ima 4 ministre več, kot jih je imela protikrizna vlada Janeza Janše. Že iz tega naslova bomo davkoplačevalci nosili dodatnih 1,5 miljona evrov stroškov na leto. Glede na programska izhodišča iz koalicijske pogodbe smo z novo vlado dobili predvsem socialistični blok, ki zagovarja status quo in deluje po načelu, da če ne more iti vsem odlično, naj gre vsaj vsem (enako) slabo. Koalicijska pogodba predvideva ustanovitev samostojnega ministrstva za infrastrukturo, ob tem, da je vlada napovedala blokado privatizacije v segmentu infrastrukture. Z drugimi besedami, infrastruktura, torej področje, kjer se kljub finančni krizi ni bati za prilive svežih denarcev, bo ostala rajski vrt državnih milijonov, in tisti, ki bo imel roko nad tem področjem, bo med najbolj lobistično izpostavljenimi osebami v Slovenji. Dr. Cerar dodaja tudi ministrstvo za javno upravo. Javni uslužbenci, ki po zadnjih statističnih podatkih zaslužio za 224 evrov več kot tisti v gospodarstvu, ki dejansko ustvarjajo dodano vrednost, bodo dobili svojega zagovornika neposredno v vladi. 150.000 javnih uslužbencev je torej veselih, da se je na volitvah odločilo prav. Ampak, na drugi strani obstaja približno enaka armada ljudi, ki bi urgentno potrebovali svojega glasnika na vladi, pa jih novi predsednik vlade ne sliši. 120.000 tisoč prjavljenih in še približno 30.000 neprjavljenih brezposelnih! Ti bi resnično potrebovali svojega ministra, a ga žal niso dobili. Čeprav je ravno od ustvarjanja novih delovnih mest, ne pa od novih davkov, odvisno, kako uspešna bo vlada dr. Cerarja. No, vsem ne bo šlo enako slabo. Odhajajoča Alenka Bratušek pravi, da Slovenijo zapušča v bistveno boljši kondiciji, kot jo je dobila. Njen pogled je seveda specifičen. Če imaš v žepu pogodbo za službo v Bruslju z več kot 27.000 evri mesečne plače, je pogled na stanje v Sloveniji verjetno res malce - lepši, bolj sproščen. Spoštovani, v naslednjem mandatu nas čaka torej veliko budnega spremljanja dela vlade, opozarjanja na nepravilnosti in predlaganja rešitev v dobro ljudi. Ali bodo ti predlogi upoštevani, je odvisno predvsem od novega predsednika vlade. Obljubil je, da bo upošteval predloge opozicije. Ker je začetek mandata, bodimo optimistični! Mag. Anže Logar, poslanec SDS v vašem volilnem okraju Dobrovčanke najboljše na svetu »Luštn' se mamo, pa priplesat si mame zlato znamo!« Nataša Potočnik, občanka Dobrove, koreografinja in trenerka plesa, že 25 let aktivno pleše v kategoriji show dance in step. Več kot petnajst let tudi trenira podmladek. Prva štiri leta je poučevala v plesni skupini Mojce Horvat, nato pa v svojem plesnem klubu Forma na Viču, kjer sva se tudi pogovarjala ob njenem največjem uspehu - skupina For mamas je na svetovnem prvenstvu v show danceu, ki je potekalo od 2. do 7. septembra v Pragi, v konkurenci sedmih skupin osvojila prvo mesto! In to ne prvič, v kategoriji starejših plesalk so že tretjič zapovrstjo svetovne prvakinje. Kot nakazuje že samo ime, v skupini For mamas plešejo mame; dvajset jih je, starosti od 33 do 60 let, prihajajo pa večinoma z Dobrove. Večina je začela plesati pozno; njihovi otroci so včlanjeni v katero od plesnih skupin, pa so takole, za rekreacijo začele plesati, njihov moto je namreč »luštn' se mamo«. In takole luštno so si priplesale zmago na svetovnem prvenstvu ter hkrati izkoristile dan za ogled znamenitosti Prage. Svojo točko so poimenovale Moj delovni dan, v njej nastopajo najprej v kopalnem plašču s »kofetkom«, pa v službi, nato kot gospodinje in ženičke, za duhovito piko na i še Giovanni ljubimec ponoči vskoči ... S to resnično izvirno koreografijo so letos končno prepričale tudi domačo žirijo in zmagale na slovenskem državnem prvenstvu, kjer so bile nekaj let »večno« druge. V Našem časopisu pa smo že pisali o mladinski plesni skupini Panorama, ki jo trenira Nataša Potočnik, vadi pa v športni dvorani Dobrova, v novi plesni dvorani z ogledali. Panorama združuje predšolske in osnovnošolske otroke do 9. razreda, k vpisu pa že vabijo nove bodoče svetovne prvake. Več informacij dobite pri Nataši (tel. 041 755 100). Sebastjan Vehar 20 mladih gasilcev na Noči z gasilci Dvodnevni dogodek, namenjen mladini PGD Dvor, ki smo ga poimenovali Noč z gasilci, je potekal v petek, 29. avgusta, in naslednji dan. V popoldanskih urah so se pri gasilskem domu zbrali nadebudni mladi gasilci, ki jih ni bilo strah aktivnosti, zapisanih na vabilu. Prišlo jih je kar dvajset. Aktivnosti so se začele v petek ob 18. uri, ko smo se najprej prek igre atomčkov razdelili v skupine - te so veljale oba dneva. Sledile so tri zanimive igre, kjer se je že pokazal ekipni duh, saj so bile boljše ekipe nagrajene z večjim številom točk. Kaj hitro je bila na vrsti večerja, ki so si jo otroci pripravili sami. Pekli smo palačinke, na odprtem ognju pa koruzo in hrenovke. Nato pa je sledilo težko pričakovano prenočevanje v gasilskem domu. Dvorana gasilskega doma je bila do zadnjega kotička polna podlag za spanje, spalnih vreč in otrok. Mren spanec sta preprečili dve »Muci Copatarici«, ki sta vse čevlje med seboj pomešali ter jih zvezali. Sobota Prvo vprašanje ob jutranjem prebujanju je bilo, kdo je zvezal vse čevlje. Pravega odgovora, postreženega z dokazi, ni bilo, ugibanj pa je bilo seveda ogromno. Pred zajtrkom smo potelovadili, da so se naši možgani dodobra zbudili pred napornim dnem, ki nas je čakal. Celotno sobotno dogajanje se je dogajajo v Babni Gori pri kozolcu, kjer se tudi pripravljamo na tekmovanja. Do Babne Gore smo odšli peš, po nekoliko daljši poti prek jase na Ključu in ceste mimo Trobca oz. Ahca. V Babni Gori smo se nato razdelili v dve polovici ter izmenično preizkusili vrvno tehniko in gašenje pravega požara. Pri slednjem so bile otrokom na voljo številne vedrovke, mladincem pa tudi C-cev. Otroci so spoznali, da je za uspešno gašenje potrebno ekipno sodelovanje. Pri vrvni tehniki pa smo jim pripravili pravi mali adrenaliski park, kjer so nadvse uživali. Vroč sobotni popoldan so predvsem dekleta izkoristila za namakanje v priložnostnih »termah« in se tako pripravila na vodne igre, ki so dodatno popestrile dan. Pred odhodom proti gasilskemu domu smo se vsi med seboj dodobra poškropili (znova so bili mokri tudi mentorji). Klemen Zibelnik, PGD Dvor Gašenje vnetljivih tekočin [foto: Klemen Zibelnik] Skupinska fotografija udeležencev Noči z gasilci [foto: Klemen Zibelnik] Skupinska fotografija pionirjev, pionirk in Jakova Faka [foto: Klemen Zibelnik] Jakov Fak obiskal gasilske vaje V petek, 5. septembra, so potekale redne vaje pionirk in pionirjev PGD Dvor pred občinskim tekmovanjem v gasilsko-športnih disciplinah. Tik pred začetkom vaj pa nas je obiskal najboljši slovenski biatlonec Jakov Fak, ki se v naših krajih kondicjsko pripravlja na novo sezono. Med kolesarskim treningom se je pridružil naši mladini ter si ogledal, kako poteka vaja z vedrovko. V njej se je nato preizkusil tudi sam in skupaj z dvema pionirjema nadvse uspešno podrl tarčo. Pionirji PGD Dvor le za 0,7 točke ob medaljo na državni orientaciji Po trimesečnih pripravah, ki so potekale dvakrat na teden, so se Miha, Jan in Rok v soboto, 13. septembra, odpravili na državno tekmovanje v orientaciji v Sveti Jurij ob Ščavnici. Kljub deževnemu jutru in poplavljeni cesti pri mladih gasilcih niti za trenutek ni bilo dvoma o tem, ali se odpraviti na pot ali ne. Bolj ko smo se bližali tekmovališču, manj je deževalo, v Svetem Juriju ob Ščavnici pa dežja sploh ni bilo. Ekipe so s proge, ki je potekala po gozdu in okoliških travnikih, prihajale umazane od blata od glave do nog, a to nam ni vzelo motivacije, nasprotno, Miha, Jan in Rok so se še bolj samozavestno podali na progo. Pred tem so nadvse uspešno izvedli vajo z vedrovko (13,92 s), odlični so bili tudi pri vezanju vozlov (14,20 s) ter pri prenosu vode (42,87 s), zadnjo nalogo, poznavanje topografskih znakov, pa so prav tako opravili z odliko. Ob vedenju, da so tudi tekaško nastopili odlično, so nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov. Končni seštevek točk je naši trojici namenil četrto mesto, kar je drugi najboljši rezultat na državnih tekmovanjih za naše društvo. Maja so namreč pionirke na državnem tekmovanju v gasilsko-športnih disciplinah v Ormožu osvojile tretje mesto. Ob razglasitvi rezultatov nas je sicer obšla žalost, saj smo tako osvojili najbolj nehvaležno mesto, za stopničkami pa smo zaostali le za 0,7 točke. A že naslednji trenutek smo se zavedali, da smo četrti najboljši v državi med vsaj kakšnimi tisočimi ekipami, ki so nastopile na občinskih nivojih ter se nato preko sit uvrstile na državno tekmovanje. PGD Dvor, Klemen Zibelnik Zaradi razmočenega terena je bila proga blatna. Biodanza - ples življenja Biodanza je učinkovit sistem za integracijo posameznika v celoto s pomočjo plesa, glasbe, giba in nebesedne komunikacije. Biodanza obravnava telo, razum in čustva kot celoto. To pomeni, da posamezniku pomaga, da deluje usklajeno v tem, kar čuti, misli in počne. Metoda biodanze je doživljanje, ki ga spodbudita gibanje in izbrana glasba. Glasba ima moč, da v nas prebudi močna čustva in nas spravi v gibanje, ki v telesu sproži pozitivne premike. Tako pomaga pre- buditi talente, ki se skrivajo v vsakem posamezniku, in krepi odločenost, da jih uresničimo. Za biodanzo ne potrebujete plesnega predznanja, prav tako ne plesnega partnerja, ne učimo se korakov in koreografij. Biodanza vas bo navdušila, če čutite veselje ob druženju, gibanju, prostem plesu in dobri glasbi. Srečanja krepijo posameznikovo identiteto, izboljšujejo medčloveške odnose, zmanjšujejo stres ter povečujejo veselje, samospoštovanje in voljo do življenja. Udeleženci so povabljeni h gibanju po svojih zmožnostih in pri vseh se poveča zmožnost prilagajanja različnim ritmom življenja. Biodanza bo s pozitivnimi impulzi omogočila razvoj posameznikovih potencialov, skritih zmožnosti, v življenje bo vnesla več spontanosti in prinesla novo kvaliteto v medsebojne odnose. Vabimo vas na naše srečanje, da biodanzo doživite v vsej polnosti. Srečanje traja od 60 do 90 minut, plešemo v nogavicah ali bosi ter v udobnih oblačilih. Breda Bizjak ŠkofCelovita Potovanja in doživetja FS Blagaj Zanimiva potovanja, različna mesta in znamenitosti, nova poznanstva, dobra volja, mnoga presenečenja, odlična hrana, prijazni ljudje ter poskočni plesni koraki ob zvokih slovenske domače glasbe na frajtonarici in starem »ribežnu«. Tako bi lahko na kratko strnili potovanja in doživetja Folklorne skupine Grof Blagaj iz Polhovega Gradca. Mrzlega februarja 2014 smo se odpravili na mednarodni folklorni festival na Dunaju. Poleg festivala smo si dneve zapolnili z dejavnostmi v lastni organi- zgodovino tega mesta. Prijetno utrujeni smo se zvečer preob-lekli v folklorne kostume in Slovenijo uspešno zastopali na festivalu. Vsak večer smo pred- V Ohridu zaciji. Pa gremo lepo po vrsti, da se ne izgubimo. Naš avtobus z veselo družbo je po avtocesti potoval počasi; ob vsakem postanku smo se najprej okrepčali, potem pa vadili, saj je na počivališčih vedno dovolj prostora za ples. Pa še ogreli smo se. Brez zapletov smo prispeli na Dunaj, ki smo si ga v treh dneh ogledali z avtobusom in peš. Obiskali smo vse glavne znamenitosti, večer pa zaključili v vinski kleti 12 Apostelkeller (12 apostolov), kjer smo si med drugim privoščili pravi dunajski zrezek. Brez tega na Dunaju seveda ne gre. Ogledali smo si glavno tržnico in se odpeljali po okoliških hribih. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj ni bilo pretiranega mraza. Za dobro vzdušje je poskrbela tudi naša vodička Mojca, Slovenka, ki živi na Dunaju, zato res dobro pozna vse podrobnosti in stavili drugo pokrajino z nošami in plesi. Predstavili smo tri splete plesov, iz treh slovenskih pokrajin, in seveda tri vrste noš: dolenjsko, štajersko in gorenjsko. Prav zadnja je pri naših sosedih Avstrijcih najbolj prepoznavna. Predvsem moške hlače ali »jerharce«. Plese sta spremljala harmonika in »ri-bež'n«, ki je požel veliko zanimanja. Naš izlet smo zaključili z obiskom dvorca Schönbrunn in Schnapsmuseuma (muzeja žganjarstva). Junja smo se, kot že nekaj let doslej, odpravili v Bistrico ob Dravi, na srečanje veteranskih folklornih skupin Slovenje. Tam smo srečali stare prijatelje, se poveselili in skupaj zaplesali. Letos smo predstavili lokalne plese iz naše okolice, v lokalnih nošah in s polhovkami na glavah. Občinstvo je naše plese sprejelo z zanimanjem in nav- dušenjem. Prav tako smo lahko spremljali veliko novih plesov drugih skupin. Naslednje leto se zagotovo spet vrnemo. Da bi se še malo bolj ogreli, smo se avgusta odpravili na mednarodni folklorni festival v Ohrid. Tokrat smo potovali z letalom. Kot zanimivost lahko povemo, da nas je »peljala« prva slovenska kapitanka, ki se je izšolala v Slovenji: Alja Berčič Ivanuš. Potovanje je potekalo zelo prjetno, za kar se zahvaljujemo celotnemu osebju letala. Tudi s prtljago je bilo vse v redu (najbolj nas je skrbelo zaradi folklornih kostumov). In glede na čudno poletno vreme v Slovenji (dež na dež) nas je poletje v Makedoniji presenetilo v vsej svoji vročini. Vse dni smo uživali v soncu, pri 30 stopinjah. Nastopi so bili ob 20. uri, zunaj, na prostem, kar je bilo idealno. Zvečer ni bilo vroče, pihal je veter z morja, in vzdušje je bilo odlično. Na sprevodu skozi mesto nas je ustavilo in ogovorilo veliko ljudi. Nekaj je bilo tudi Slovencev na dopustu, preostali pa so bili domačini. In vsak je imel drugačno zgodbo o Slovenji: nekdo ima sorodnike od tu, veliko jih je pri nas služilo vojsko, nekateri so opravljali različna dela v slovenskih podjetjih in podobno. Ce povemo na splošno: vsi imajo lepe spomine na Slovenijo in so z nami radi spregovorili nekaj besed. Vedno pa so bili prisotni tudi spomini na »drago Jugoslavijo«. Tako je bilo na večernih nastopih kar nekaj obiskovalcev, ki so si prišli ogledat slo- Ko je šel dan proti večeru, smo zakurili ogenj in ob njem po navadi na palicah pekli hrenovke. Pripravili smo se tudi na grožnjo s krajo zastave. Za »kradljivce« smo napolnili vodne balončke in dve posodi z vodo. Vsako noč smo tako nekateri stražili. Ce kdo ni mogel spati, se nam je z veseljem pridružil. Vsako jutro, takoj ko smo vstali, smo šli na bližnjo kmetijo po mleko in tudi v trgovino, kjer smo nakupili, vse kar smo potrebovali za zajtrk. Vsak od nas je za kaj poskrbel. Nekdo za hrano, kdo drug za mleko, gorenje ognja ... nekateri so celo izdelali lesene stopničke, ki so vodile do vode, pa tudi za preostale se je kaj našlo. Zgradili smo jez, kjer smo nato pomivali posodo. Po- venske plese. Med njimi tudi naša vodička Tanja, ki nam je med ogledi povedala več kot 20 vicev, pa se nobenega več ne spomnimo ... Vemo le, da so bili zelo smešni ... To je bila sicer naša prva poletna turneja in prosti čas smo lahko izkoristili tudi za osvežitev v Ohridskem jezeru ter se z ladjo odpravili na čudovit izlet na otok Sveti Naum. Ogled Skopja smo zaključili v brezcarinski trgovini na letališču, kjer smo porabili še zadnji makedonski denar. V nedeljo, 14. septembra, pa smo se v okviru KD Stara Vrhnika odpravili v Kamnik, na sprevod narodnih noš. Letos smo predstavljali delavce: ženske perice in moški delavce z brento, polno grozdja, s pletenim košem, polnim sena, s »cambahom«, polnim koruze, ipd. Na vozičku smo peljali škaf umazanih cunj, na »štriku« pa smo sušili mokre »gate« in »štumfe«. Dve perici sta nesli »perivnik« na glavi, kar je bilo za gledalce še posebno zanimivo. Vreme je zdržalo, družba je bila super, gledalci v Kamniku pa odlični. Vzdušje je bilo res enkratno. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo KD Stara Vrhnika za prijazno povabilo in odlično sodelovanje. Tako smo v tujini ponosno predstavljali Slovenijo in slovenske običaje. Na festivalih smo pridobili zanimive izkušnje, izmenjali mnenja ter se seznanili s plesi drugih držav in njihovo kulturo. Anita Kobe CELOVITA V OBJEMU SPROSTITVE ....................................Лгл Oktobra začnemo z novimi vadbami. (sezona 2014/15) NOVO MASAŽE, PROTISTRESNI PROGRAM, BIODANZA ponedeljek torek sreda četrtek petek ZUMBA (18.15) KARATE (18.15) BIODANZA (18.00) KARATE (18.15) ZLATA LETA vadba za starejše (09.00) JOGA (20.00) PILATES (20.00) JOGA (20.00) PILATES (20.00) JOGA ZA MAMICE IN DOJENČKE (10.15) * GONG - 1x mesečno (drugi petek v mesecu - 10. 10., 14. 11. * MASAŽE, AVTOGENI TRENING - PO DOGOVORU in 12. 12. itd.) GONG* (19.00) za petkove vadbe in masaže so potrebne predhodne prijave na tel.: 041 233 775 ali mail: breda@celovita.com V tednu od 29. 9. do 3. 10. 2014 potekajo brezplačne predstavitve vadb po urniku (razen gonga). LEPO VABLJENI! Informacije: www.celovita.com | 041 233 775 breda@celovita.com Kavarna Bambi Srednja vas 13 a, Polhov Gradec V Športna gimnastika Športna gimnastika je individualna športna panoga, s katero se lahko ukvarja vsakdo - v skladu s svojimi sposobnostmi. Pripomore k splošnemu telesnemu razvoju in povečanju funkcionalnih zmogljivosti organizma. Vadba gimnastike je namenjena osnovnošolcem, predvsem prvi triadi, saj lahko v tem času otroci najbolj napredujejo. Vadbo v Polhovem Gradcu je lansko šolsko leto obiskovalo deset otrok, v letošnjem šolskem letu pa jo organiziramo tudi v OŠ Dobrova. Poteka na: OŠ Polhov Gradec ob torkih od 15.45 do 17.15 (e-pošta: info@sokolbezigrad.si), OŠ Dobrova ob četrtkih od 15.00 do 16.30 (e-pošta: so-kolbrezovica@gmail.com). Vadba se bo v Polhovem Gradcu začela 30. septembra in na Dobrovi 2. oktobra. Vpisi potekajo ob začetku vadbe in prek e-pošte. Vabljeni, da se nam pridružite! J. K. (031 629 954) Tabor v briških termah Med letošnjimi počitnicami smo briški otroci zelo uživali v Termah Briše. Od 14. do 18. juljja smo si popolnoma sami organizirali tabor. Takoj na začetku smo si izdelali taborniške rutke, da smo bili videti kot pravi taborniki. V šotorih smo prespali štiri noči. skusili smo tudi z lovljenjem rib v potoku, vendar nam zaradi neizkušenosti ni uspelo uloviti nobene. Tudi pranje umazanih oblačil smo opravili kar v bližnjem potoku in jih nato dali sušit na vrvico. Ker je bilo pri obrokih hrane zmeraj preveč, je bilo treba izdelati kompostnik, da smo ostanke imeli kam odlagati. Poskrbeli smo, da nismo imeli preveč prostega časa. Vsak od nas je bil zadolžen, da pripravi svojo delavnico, ki jo je potem tudi vodil in izpeljal do konca. Kot na televiziji smo tudi mi organizirali tekmovanje talentov. Vsak tabornik je nastopil s svojo točko. Predzadnjo noč so nam »tatovi« prišli ukrast za- stavo. Bilo je fino, saj smo jih zasuli z vodnimi balončki. Oni so bili mokri, mi pa tudi. Ker so to storili za zabavo, so nam naslednji dan zastavo vrnili. Na žalost nam jo je v veliki meri zagodlo vreme, tako da smo se v naših termah lahko na hitro osvežili le enkrat. V vseh dneh je padlo tudi kar nekaj dežja, a smo se kljub temu zabavali - v šotorih, ob družabnih igrah. Prav nič nas ni bilo strah, saj nas je bilo devet. Tabora smo se udeležili Nika Dolinar, Maša Do-linar, Ana Koprivec, Manca Koprivec, Maja Bogataj, Janja Dolinar, Tadej Dolinar, Samo Laznik in Lara Stanovnik. Zelo dobro smo se razumeli in zelo dobro imeli, zato smo sklenili, da bomo imeli med naslednjimi počitnicami tudi tabor, zraven pa verjetno še nekaj prijateljev, ki jih letos ni bilo med nami. Maja Bogataj Spomeniki prve svetovne vojne V eni od prejšnjih številk smo podrobneje opisali spomenik padlim v prvi svetovni vojni, ki stoji na dobrovskem pokopališču. V Občini Dobrova - Polhov Gradec pa je še več spominskih obeležij, posvečenih vojakom v veliki vojni, od katere letos mineva 100 let. Podobne pomnike te vojne najdemo tudi na vseh drugih pokopališčih v občini, v Dvoru, Polhovem Gradcu, Šentjoštu ter na Črnem Vrhu. tki, saj so poleg imen zapisani tudi naslovi in letnice smrti. Največ jih je padlo v zadnjem letu vojne, kar 15. Na dnu spomenika je zapisano: Domača zemlja - vam hrani spomin in vas objokuje. Večino vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni, so pokopali v bližini front, daleč od doma, na to opominjajo tudi napisi na obeležjih, ko govorijo o »tuji zemlji«. Takratne lokalne skupnosti (župnije, občine, vasi) so se jim zato poklonile s postavitvijo spominskih plošč v domačih krajih. Prav je, da žrtve vojne niso pozabljene tudi po skoraj sto letih. Maja Zupančič Dvor Spominska plošča je vzidana pod zvonikom cerkve sv. Nikolaja. Vanjo je vklesanih 23 imen vojakov iz vasi Dvor, Dolenja vas, Babna Gora in Belca, ki so izgubili življenje v prvi svetovni vojni. Nekateri vojaki so predstavljeni tudi s fotografijami, vsi pa z imenom in letnico rojstva. Na vrhu je pobarvan relief padlega vojaka z vzhajajočim soncem, podoben tistemu na dobrovskem obeležju. Spodaj je zapisano: Spominski kamen ta naj oznanjuje smrt njih, ki krije prst jih zemlje tuje. Kamen so postavili »tovariši in rojaki«. Polhov Gradec Padlim vojakom so postavili spominsko obeležje na zunanjščini župnijske cerkve Marijinega rojstva. Na njem je zapisanih 67 imen vojakov iz naselij Polhov Gradec, Podreber, Selo, Praproče, Briše, Setnik, Koreno in Setnica. Tudi tu so imena urejena po krajih, z letnicami rojstva, na začetku so izpostavljeni trije vojaki z višjimi čini, podpolkovnik Alojz (Alois) Delago, ki ima v bližini tudi poseben nagrobni kamen, major Ivan Rant ter stotnik Jože Rant. V zgornjem delu je, tako kot na Dobrovi in v Dvoru, upodobljen padli vojak, na dnu plošče pa so zapisali: Zemljica tuja - bodi vam rahla! Šentjošt Šentjoščani so v spomin padlim vojakom v svoji župniji spominsko ploščo postavili v kapelico ob pokopališču. Na njej je v dveh kolonah, ki ju deli križ v podobi meča, zapisanih 25 imen. Spomenik je leta 1924 izdelal Alojz Vodnik iz Ljubljane. Imena vojakov so urejena po krajih, vključno z naslovi, a brez letnic rojstva. Spodaj je pripis: Bodi jim lahka tuja zemlja. Črni Vrh Na Črnem Vrhu je na spomeniku zapisanih 35 imen vojakov s Črnega Vrha in Smolnika; po oblikovanju je sicer najbolj preprost izmed predstavljenih, vendar bogatejši s poda- P'*..... Cnhw 1 Н.:-гл1г ,j 1 Пшп 1 'livu » T 0 НгиЩчс I к Čutar ava It DIBIT* f n-.rv Щаг C-^rj.ii 1 ШЧгл Cm ■ "hüi-" г f.Ar. ы r.UilH u РЪрМв й Mi 11 ja Ип1 U Inni J fwiqbU o В г CT» h Ия*гж t il—i Vili t'nVih ц 3ms4r-i t Če preštejemo imena padlih vojakov iz krajev, ki spadajo pod današnjo Občino Dobrova - Polhov G do številke 209. adec, pridemo Spominska plošča padlim v prvi svetovni joštu nahaja v kapelici. vojni se v Šent- V 12. planinski tabor MO PD šentjošt - Jezersko Mladinski odsek PD Šentjošt je od 12. do 19. julija organiziral že 12. planinski tabor mladih planincev. Teden pod šotori smo tokrat preživeli na Šenkovi domačiji na Jezerskem. Odkrivali smo okoliške planine in gore, spoznavali naravne in kulturne znamenitosti Jezerskega, privoščili pa smo si tudi osvežitev v hladnem Planšarskem jezeru. V taboru smo čas preživljali ob izobraževalnih in ustvarjalnih delavnicah, z najmlajšimi smo prebirali pravljice, nekateri pa so kot za stavo igrali nogomet. Otroci so se preizkusili tudi v orientaciji in plezanju, na taborija-di so tekmovali v štafetnih igrah, svoj pogum pa so preverili na nočni igri. Nekaj vtisov otrok lahko preberete spodaj, kdor pa želi spoznati čar planinskega tabora, je vabljen, da se nam naslednje leto pridruži - kje in kdaj, še sporočimo. Kaj je bilo otrokom na taboru všeč, zanimivo, smešno ... Ezav: Všeč mi je bilo, ker so imeli na Šenkovi domačiji majhne račke in smo jih lahko opazovali. Ela: Všeč mi je bilo, ker so vodniki pripravili zelo smešen krst. Ajda: Rada sem hodila v gore. Zelo dobra je bila tudi mineralna voda, ki izvira na Jezerskem. Zanimivo mi je bilo, ko smo na Češki koči videli helikopter, ki je pristajal. Zabavni so bili večeri ob °gnju. Anastazija: Hrana je bila zelo dobra, všeč mi je bilo tudi, ko smo videli helikopter, in pa razgled s hribov. Luka: Najboljša stvar na taboru - »Tabor ima talent«. Neja: Všeč mi je bilo, ko smo videli jagenjčka, ki je ves čas hodil za psom Arčijem, ki so ga imeli na Šenkovi domačiji. Timotej: Hrana je bila zelo dobra. Všeč mi je bil tudi lep razgled in mrzla voda v jezeru. Smešno je bilo, ker so se kokoške in race sprehajale med nami. Tobi: Všeč mi je bilo jezero in to, da je bilo veliko hribov. Gašper: Všeč mi je bila nočna igra. Tobija: Všeč mi je bil pohod na Babe, ker je bil zahteven in ker so bile tam jeklenice in smo morali uporabljati samovarovalni komplet. Urh: Všeč mi je bilo, ker smo bili blizu jezera. Zelo fino je bilo tudi plezanje in pohod na Babe. Za konec še ... hvala otrokom in staršem, ki nam vsako leto zaupate svoje otroke. Hvala tudi vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi tabora, saj smo »skupaj spravili« še en za otroke nepozaben teden, preživet v objemu gora. Planinski pozdrav, Katja Maček, vodja tabora Juhuhu, počitnice so tu! Polni pričakovanj smo dočakali letošnje poletje. Tudi v vrtcu Dobrova je bil ta čas počitniško obarvan. Vse vrtčevske enote so se združile v vrtcu na Dobrovi. Poletje je namreč čas druženja, tudi med otroki in odraslimi; otroci pridobijo nova poznanstva in tako obogatijo vsakodnevna doživetja. Ta čas je priložnost za številne dejavnosti na prostem. Otroci so se zabavali ob vodnih igrah, risali so s kredami, prepevali pesmice, se vozili s poganjalniki, se urili v spretnosti na plezalni steni in drugih igralih ter hodili na sprehode v naravo. V okviru projekta Varno s soncem so se seznanili z varno zaščito pred soncem in na izbrano temo likovno ustvarjali. Na temo poletnih doživetij so ustvarjali iz naravnih materialov; pod spretnimi otroškimi prstki so nastajale pisane ladjice, ribe, školjke in drugi morski motivi. Skupaj z vzgojiteljicami pa so pripravili prikaz vulkana. Otroci našega vrtca so tako ob mnogih dejavnostih stkali nove prijateljske vezi in nanizali lepa poletna doživetja. Poleg dejavnosti na prostem so obiskali telovadni prostor v OK fit Centru, ki se mu za to priložnost zahvaljujemo. Stanka Jankovec "r .V-'Л- . ■ r Intervju z državnim prvakom v cestnem kolesarstvu med amaterji »Ukvarjajte se s športom, ker gre za vašo jesen življenja« Jani Prešeren je ime, ki v amaterskem kolesarstvu pomeni strah in trepet, saj se je v svoji enaindvajsetletni kolesarski karieri več kot 180-krat povzpel na stopničke, 24. maja letos pa je znova zmagal na državnem tekmovanju in tako postal državni prvak v cestni vožnji med amaterji. Strastni kolesar, ki že nekaj več kot deset let živi v Razorih pri Dobrovi, je z nami spregovoril o svoji kolesarski poti, uspehih in načinu življenja. Vaša kolesarska pot se je začela pred enaindvajsetimi leti. Ste že takrat vedeli, da bo kolesarstvo nekoč vaš način življenja? Res je, teče že enaindvajseta sezona, odkar vztrajam v kolesarstvu. Kolesariti sem začel pri šestnajstih v Kamniku, kjer sem živel, tri leta pozneje pa sem se s kolesarjenjem začel ukvarjati resneje; pridobil sem licenco in v tem športu začel tudi amatersko tekmovalno pot. Zamenjal sem nekaj klubov, nekaj let sem tekmoval celo za enega od italijanskih, danes pa tekmujem za BVG Gulč - BTS Company iz Notranjih Goric, ki nam sponzorira licence ter oblačila, vse preostalo je odvisno od našega osebnega proračuna. Tako je tudi število tekem oziroma startov odvisno od vsakega posameznika. Sam se na leto udeležim okoli 30 tekem, kar skupaj s treningi zadnja leta znese okrog 15.000 kilometrov, torej s kolesom prevozim približno toliko kot z avto- Številna odrekanja in treningi torej prinesejo dobre rezultate. Človek, ki kolesarstvo spremlja le od daleč, bi vas glede na opis uvrstil med profesionalne kolesarje, saj temu športu namenjate čas vsak dan. V čem je pravzaprav razlika med profesionalnimi in amaterskimi tekmovalci v kolesarjenju, med katere sodite sam? Med profesionalnim in amaterskim kolesarjem je velika razlika, a za laika nekoliko manjša. Profesionalci živio od kolesarstva, kar pomeni, da čez dan opravijo trening, potem pa jih čaka počitek, masaža, morda še kakšna analiza in priprava na tekmo. Amaterski oziroma rekreativni kolesarji pa hodimo v službo in imamo družino, zato kolesarjenju posvetimo le popoldanski prosti čas. Tu se pogosto pojavi težava, ker nekateri amaterji pozabijo na počitek. Pojem amater - rekreativec je izredno širok, sam bi rekel, da so nas se pač družinsko življenje načrtuje tudi glede na moj tekmovalni koledar. Omenili ste, da trenirate skoraj vsak dan, predvidevam, da imate potemtakem Polhograjsko hribovje v mezincu ... Da, Polhograjsko hribovje je idealno za treniranje. Pozimi grem z gorskim kolesom na Toško čelo, Katarino in Grmado, poleti pa najpogosteje kolesarim na Crni Vrh, Pasjo ravan ali Šentjošt, kjer sem skoraj doma. Danes sem bil na primer širikrat na Šentjoštu. Tako treniram, če delam intervale, sicer pa naredim kak krog, na primer po trasi Žažar-Podlipa-Smrečje-Sveti trije kra-lji-Gorenja vas-Lučine-Planina-Polhov Gradec. Trening namreč načrtujem glede na tekmo. Če je tekma vzpon, potem je treba daljše obdobje trenirati vzpone, če me čaka cestna dirka, kar po vsej verjetnosti pomeni, da bo na koncu sprint, mobilom. Dejstvo je, da večja ko je kilometrina, bolj si vzdržljiv in bolj se telo prilagodi, tako da se znajdeš v položaju, ko si življenje brez kolesa le stežka predstavljaš. V vseh teh letih se je gotovo tudi v kolesarstvu zgodil velik napredek. Kakšne so te razlike? Popolnoma drži. Tehnologija kolesa je izjemno napredovala. Teža kolesa se je na primer spustila z 12 na 6,8 kilograma, kakršna je tudi omejitev oziroma meja, ki je predpisana v pravilih. To je ogromna razlika, če vemo, da ob enem kilogramu manj slabo minuto hitreje pripeljem na Vršič oziroma pol minute hitreje na Šentjošt. Seveda je teža pogojena tudi s ceno kolesa, ki se danes giblje med 5000 in 9000 evri. Avtomobil mi ne pomeni veliko, saj me le pelje od točke A do B, na kolesu pa uživam, saj na njem preživim kar nekaj ur na dan. Spremenil se je tudi sam pristop k treningu, postal je bolj sistematičen. Tudi dostop do informaci je izjemno širok, najbolj pa so seveda pomembne osebne izkušnje. Napredek je torej enormen. Kot primer lahko navedem čas tekme Juriš na Vršič, ki se je v desetih letih izboljšal za okrog pet minut. To je ogromno. Tudi pri sebi opažam - leta gredo gor, časi pri vzponih pa navzdol. Poleg tehnologije so verjetno izjemno pomembni tudi drugi vplivi, ki pomenijo kar nekaj odpovedovanja - drži? Prav gotovo. Veliko je odvisno tudi od same teže in konstitucije tekmovalca. Sam vso sezono vzdržujem telesno težo okoli 61 kg; zdaj sem si sicer zadal cilj, da v septembru dosežem 60 kg, vendar bo to zelo težko, saj pravzaprav nikjer nimam več vzeti, ker imam maščobe izredno malo. Pri vzdrževanju telesne teže in tekmovanjih pa je zelo pomembna prehrana - bolj ko so dirke pomembne, bolj je treba paziti na prehrano. Odreči se je treba sladicam in kruhu. Priznam, da je mnogokrat težko, vendar če želiš doseči dober rezultat, se moraš temu podrediti, kajti to so tiste malenkosti, ki na koncu odločajo. rekreativci bolj nedeljski kolesarji, amaterji pa smo bolj tekmovalno usmerjeni in tekmujemo. Amaterji imamo tekmovalno licenco in tekmujemo za naslov državnega prvaka in za Pokal Slovenje. Ta ima letos določenih triindvajset tekem treh različnih disciplin, to so cestne dirke, vzponi in kronometri, ki se točkujejo in tako odločajo o končnem zmagovalcu. Pravzaprav imamo amaterski kolesarji podobne dirke kot profesionalni, le da so naše krajše. Skupaj pa ne tekmujemo, saj gre za izjemno velike razlike. Kakšne? Zelo dobri amaterji morda spadajo v zadnjo tretjino najboljših kategoriziranih tekmovalcev. Tekmovalci na tekmovanjih, kot je Dirka po Franciji, pa so še nekajkrat boljši od naših kategoriziranih kolesarjev. Gre za ogromne razlike, bom navedel kar primer trase Dobrova-Polhov Gradec: po tej rekreativci kolesarijo s povprečno hitrostjo 20-25 km/h, dobri amaterji, med katere spadam sam, vozijo s hitrostjo 37-42 km/h, tekmovalci oziroma profesionalci pa 47 km/h in več. Po opisu sodeč je dan ali pa življenje amaterja celo napornejše od profesionalčevega. Kako torej usklajujete službo, družino in kolesarjenje? Dan začnem zgodaj. Nekje do 7.30 prispem v službo, zaposlen sem v projektivi podjetja Smart Com, d. o. o. V službi sem nekje do 15.30, potem pa hitro krenem domov, se preoblečem in ob 16. uri sem skoraj vsak dan že na kolesu. Trening traja od dve do tri ure, od 5- do 6-krat na teden. Po zimi treniram več, saj je poletna oziroma tekmovalna sezona dolga in naporna, zato potrebujem več časa za regeneracijo. Poleg treningov so tu še tekmovanja, v vsej karieri mi je uspelo odpeljati okrog 480 dirk. Na nekaterih tekmovanjih me spremljata tudi partnerica Tina in hčerka Maša, ki me pri tem življenjskem tempu izjemno podpirata in se jima na tem mestu zahvaljujem. Dejstvo je, da je vse troje težko usklajevati, ampak če je za to posluh, gre - pri vozim več po ravnini in vadim sprinte, če pa je kronometer, po navadi treniram barjanski krog, kjer je cesta dokaj ravna in lahko ves čas kolesarim v visokem tempu. Kako pa je trenirati po naših neprijaznih prometnicah in kakšen je po vašem mnenju bonton voznikov oziroma kolesarjev? Kot voznik bi se popolnoma strinjal, da znamo biti vozniki izredno nestrpni. Drži pa tudi, da nekateri kolesarji rekreativci in amaterji ne znajo voziti pravilno. Pogosto namreč vozijo vzporedno, po dva, kar je prepovedano. Ceprav je slovenski zakon napisan nekoliko dvoumno, ima podčlene, ki dovoljujejo vožnjo po dva le, v kolikor so vsaj štirje kolesarji v skupini in jih spremlja spremljevalno vozilo z lučko. Včasih težava nastane tudi zaradi nevarnih cest, saj kolesar zaradi svoje varnosti potrebuje vsaj pol metra odmika. Marsikje v tujini je vožnja po dva dovoljena, a tam je tudi kultura voznikov popolnoma drugačna. Sam sem dirkal v Italiji, kjer sem tudi veliko treniral, in tam se vozniki, ko srečajo skupino kolesarjev, zaradi varnosti navadno umaknejo, pri nas pa te bi včasih najraje povozili. Posebej okrog četrte ure, ko gredo ljudje iz služb - takrat se kot kolesar na cesti pogosto počutiš odveč. Kdo pa je idol, ki ga spremljate v svetu kolesarstva? Moj idol v kolesarstvu je Alberto Contador, že od nekdaj. Pa tudi Vincenzo Nibali, ki je zmagal na letošnji Dirki po Franciji, vendar Contador je nad njim in moja zares velika želja je, da ga nekoč spoznam in srečam v živo. V javnosti je veliko slišati o tem, da tekmovalci, sploh v kolesarstvu, posegajo po nedovoljenih substancah ali poživilih. Kako pa je pri amaterjih, se to tudi dogaja? Žal je kolesarstvo ravno zaradi dopinških škandalov na slabem glasu, a zadnja leta z uvedbo bioloških potnih listov ta črna pika bledi. Do- stop do prepovedanih substanc ni težaven, zato predvidevam (čeprav upam, da se motim), da je doping žal prisoten tudi na amaterski stopnji. V sezoni opravio kar nekaj dopinških kontrol, vendar samo pri najhitrejših, nikoli pa ne v zlati sredini oz. pri malo starejši generaciji kolesarjev. Šport je drag, drži to tudi za kolesarstvo? Vsekakor. Klub ti sicer plača letno licenco in komplet oblačil, potem pa so tu še vsakokratne startnine, ki zahtevajo ogromno denarja, pa kolo samo, ki ga sam v povprečju menjam na tri sezone, ter potrošni material, kot so zračnice, verige, športna prehrana ipd. Skratka, stroški so ogromni, in kolesar, ki gleda na šport skozi denar, lahko hitro obupa. Nagrade za najvišja odličja pa so podobne srečkam na veselicah - pred dvema letoma, ko sem bil državni prvak, sem na primer dobil baterijski vrtalni stroj. Poleg tega, da ste kolesar oziroma tekmovalec, ste tudi kolesarski trener. Res je, pred leti sta Kolesarska zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije organizirala dve usposabljanji, za prvo in drugo stopnjo. Prijavil sem se na obe in tako leta 2009 uspešno zaključil prvo ter leta 2011 drugo stopnjo. Tam sem navezal kar nekaj stikov z ljudmi, kot je izkušeni Miran Kavaš, ki mi s koristnimi nasveti še danes rade volje pomaga. Znanje, ki sem ga pridobil, in svoje izkušnje rad širim med druge tekmovalce, če jih to zanima. Hkrati pa tudi sam rad prisluhnem tekmovalcem in si s tem širim bazo znanja. Glede na to, da ste tudi sam svoj trener, morate biti izredno disciplinirani, saj ste v svoji kolesarski karieri na tekmah nanizali več kot 180 uvrstitev med prve tri. Kako vam to uspeva? Bo držalo. V karieri sem se udeležil okrog 480 dirk, od tega mislim, da sem res dosegel 180 stopničk, kar pomeni, da sem skoraj na tretjini tekem stal na stopničkah. Dobri rezultati se pri meni pojavljajo šele zadnjih sedem let, odkar sem začel trenirati bolj sistematično. Prvi večji uspeh je bila zmaga v Pokalu Slovenje 2011, potem je sledilo leto 2012 kot najboljša sezona, saj sem postal državni prvak v cestni vožnji med amaterji in hkrati zmagovalec Pokala Slovenje. Lanska sezona je bila za odtenek slabša, zato sem si zadal, da letos dobim nazaj oba naziva; za zdaj mi dobro kaže - postal sem državni prvak in v Pokalu Slovenje imam po točkah pred zasledovalci pravzaprav neulovljiv naskok, tako da sem tudi to bitko že skoraj dobil in tako dosegel cilj sezone. Naslovov je torej veliko. Katerega pa bi izpostavili kot vam najpomembnejšega? Na to vprašanje težko odgovorim, saj jih je več. Morda bi izpostavil zadnje državno prvenstvo, na katerem mi je res uspelo. Mogoče mi to največ pomeni. Sicer pa je pomemben podatek, da sem bil tudi član slovenske reprezentance amaterjev, s katero sem se udeležil svetovnega prvenstva v St. Johannu v Avstrji. Vsaka zmaga mi pomeni veliko, saj je to le potrditev pravega in trdega dela. Blizu so mi tudi zmage na domačem terenu; večkrat sem zmagal na tekmah Vzpon na Šentjošt in Vzpon na Pasjo ravan. Seveda pa so posebnega pomena prve zmage, ki so mi dale tisti še kako pomemben zagon in motivacijo, da sem danes tu, kjer sem. Pravite pa, da so leta, v katerih ste, v kolesarstvu pravzaprav najprimernejša za napredovanje, zato se zagotovo veselite novih zmag in uspehov - in ob tem vam tudi Naš časopis želi obilo sreče in volje za doseganje zadanega. Vožnje in uspehe dobrovskega prvaka lahko spremljate tudi na njegovi spletni strani http:// www.janipreseren.com/. Nadja Prosen Verbič Foto: npv, osebni arhiv VOLITVE ZA ZUPANA OBČINE DOBROVA- POLHOV GRADEC R A Z G L A S I. Občinska volilna komisija občine Dobrova-Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 - Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 - Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012) objavlja seznam kandidatov za župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki bodo dne 05. oktobra 2014 in sicer: 1. Marjan POGRAJC, roj. 08.07.1964, Pot čez Horjulko 20, 1356 Dobrova, strojni tehnik, direktor komerciale Predlagatelj: Janez Mikelj in skupina volivcev 2. Franc SETNIKAR, roj. 29.10.1962, Babna Gora 15, 1355 Polhov Gradec, strojni inženir, vodja delavnic IJS Predlagatelj: Janko Dolinar in skupina volivcev Voli se en (1) kandidat. II. Za uradno objavo se šteje datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 15.09. 2014 Številka: 041-0056/2014 mag. Primož Vehar l.r. Predsednik OVK 1 Matjaž Dolinar 19.10.1969 Gabrje 50 1356 Dobrova inženir elektrotehnike zvedenec za elekomunikacije 2 rma Kavčič 09.08.1972 Šentjošt nad Horjulom 11b 1354 Horjul vzgojiteljica predšolskih otrok pomočnik vzgojitelja 3 Marjan Malovrh 23.11.1965 Polhov Gradec 51 1355 Polhov Gradec trgovec rgovec « Marta Milena Keršič 27.01.1965 Šentjošt nad Horjulom 58 1354 Horjul prof. zgodovine in univ.dipl.soc. kulture zgodovinarka 5 Robert Grdadolnik 04.12.1989 Šentjošt nad Horjulom 5 1354 Horjul študent elektrotehnike študent 6 Klara Rihar 29.12.1992 Pristava pri Polhovem Gradcu 14 1355 Polhov Gradec študent živilske tehnologije študent 7 Frančišek Kovač 25.10.1940 Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 13 1355 Polhov Gradec upokojenec upokojenec 8 Irena Košir Kavčič 29.12.1969 Šentjošt nad Horjulom 40 1354 Horjul pedagoški tehnik kmetovalka 9 fože Malovrh 35.02.1964 Pristava pri Polhovem Gradcu 5 1355 Polhov Gradec mizar mizar 10 Barbara anša Dolinar 21.9.1981 Gabrje 50 1356 Dobrova zdravstveni tehnik medicinska sestra 11 Marko Košir 22.07.1966 Šentjošt nad Horjulom 41 1354 Horjul univ.dipl.ing. elektrotehnike programer 12 Anita Klančar Kavčič 28.05.1974 Šentjošt nad Horjulom 75 1354 Horjul magistra umetnosti restavrator 13 Lenart Rihar 30.9.1971 Pristava pri Polhovem Gradcu 19 1355 Polhov Gradec Urednik urednik, publicist 14 Franc Leskovec 06.04.1955 Šentjošt nad Horjulom 16 1354 Horjul orodjar podjetnik 2. SD- SOCIALNI DEMOKRATI 1 Marko [ovič 02.04.1976 Gabrje 64 1356 Dobrova univ.dipl. ekonomist privatni bančnik 2 Olga Skopec 10.03.1959 Šujica 42 1356 Dobrova ekonomska tehnica vodja referata za študentske zadeve 3. SDS- SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1 Robert Oblak 17.08.1969 Šentjošt nad Horjulom 52 1354 Horjul strojni tehnik tehnik 2 Ana Zorc 28.8.1983 Babna Gora 1 1355 Polhov Gradec gimnazijski maturant tehnik 3 Valentin Tominc 15.11.1949 Butajnova 4a 1354 Horjul avtoklepar upokojenec 4 Ana Oblak 21.11.1979 Smolnik 15b 1355 Polhov Gradec diplomirani upravni organi zator višja svetovalka na MNZ 5 Hinko Košir 16.07.1959 Šentjošt nad Horjulom 22 1354 Horjul orodjar kmetovalec, gostinec 6 Anja Dolničar 18.09.1981 Podsmreka 33 1356 Dobrova ekonomski tehnik računovodja 7 Tone Zorc 03.08.1961 Babna Gora 1 1355 Polhov Gradec diplomirani ekonomist svetovalec direktorja 8 Metka Plestenjak 01.07.1957 Crni Vrh 31a 1355 Polhov Gradec prodajalka upokojenka 9 Štefan Celarc 24.12.1966 Brezje pri Dobrovi 15 1356 Dobrova delavec-kmet kmetovalec 10 Ana Ciuha 07.06.1939 Šujica 68 1356 Dobrova administrativni tehnik upokojenka 11 Franc Založnik 15.01.1966 Setnik 13 1355 Polhov Gradec elektro tehnik sistemski tehnik 12 Mihaela Cepon 02.02.1962 Butajnova 21a 1354 Horjul frizerka gospodinja 13 Bernard Zorc 01.08.1958 Setnik 14 1355 Polhov Gradec voznik šofer 14 Amalija Oblak 13.10.1946 Šentjošt nad Horjulom 52 1354 Horjul kuharica upokojenka 15 Franc Turk 17.11.1930 Šujica 12 1356 Dobrova Zidar upokojenec 16 Antonija Peklaj 05.06.1955 Babna Gora 31 1355 Polhov Gradec prodajalka upokojenka 4. LISTA ZA RAZVOJ IN PRIHODNOST, predlagatelj: Janez Mikelj in skupina volivcev 1 Marjan Pograjc 08.07.1964 Pot čez Horjulko 20 1356 Dobrova strojni tehnik direktor komerciale 2 Petra Dovč 20.04.1968 Osredek pri Dobrovi 37 1356 Dobrova diplomirana ekonomistka svetovalec 3 Klemen Dolinar 30.06.1980 Razori 1 1356 Dobrova strojni tehnik vodja servisa 4 Simona Nartnik 11.09.1971 Ulica Emila Adamiča 6 1356 Dobrova računovodja računovodja 5 Niko Kršinar 18.07.1976 Osredek pri Dobrovi 3 1356 Dobrova upravljalec gradbene mehanizacije samostojni podjetnik 5. LISTA ZA NAPREDEK, predlagatelj: Janko Dolinar in skupina volivcev Občina Dobrova- Polhov Gradec OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE ZA OBČINSKI SVET OBČINE DOBROVA- POLHOV GRADEC R A Z G L A S I I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 - Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 - Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012) objavlja seznam list kandidatov za redne volitve članov občinskega sveta občine Dobrova - Polhov Gradec, ki bodo dne 05. oktobra 2014 in sicer: Za volitve članov občinskega sveta občine Dobrova- Polhov Gradec predstavlja celotno območje občine eno volilno enoto. Voli se 16 članov občinskega sveta. 1. NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 Franc Rejec 09.03.1961 Gabrje 78 1356 Dobrova tesar samostojni podjetnik 2 Tončka Dolenc 17.10.1959 Crni Vrh 27a 1355 Polhov Gradec ekonomski tehnik ekonomski referent 3 Stanislav Dvanajščak 19.03.1952 Srednja vas pri Polhovem Gradcu 34 1355 Polhov Gradec mesar učitelj vožnje 4 Sonja Škof 20.08.1970 Podsmreka 34 1356 Dobrova komercialni tehnik referent v računovodstvu 5 Bojan Demšar 20.08.1972 Šentjošt nad Horjulom 24c 1354 Horjul mizar tapetnik 6 Marjeta Urbančič 10.09.1962 Brezje pri Dobrovi 52 1356 Dobrova vzgojiteljica predšolskih otrok vzgojiteljica 7 Anton Zibelnik 15.08.1958 Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 6 1355 Polhov Gradec strojni tehnik samostojni podjetnik 8 Ana Žerovnik 10.03.1986 Butajnova 45 1354 Horjul univ.dipl. politolog trgovec 9 Nataša Peljhan 03.06.1978 Polhograjska cesta 41 1356 Dobrova dipl. 6 vzgojiteljica vzgojiteljica 10 Marko Rus 16.09.1965 Srednji Vrh nad Polhovim Gradcem 11 1355 Polhov Gradec tesar samostojni podjetnik 11 [anez Kristan 04.04.1949 Podsmreka 53 1356 Dobrova finomehanik upokojenec 12 Amalija Božnar 18.08.1960 Hrastenice 3 1355 Polhov Gradec magistra živilske tehnologije direktorica 13 Roman Kralj 09.10.1965 Hruševo 136 1356 Dobrova voznik samostojni podjetnik 14 Miha Vedral 01.07.1952 Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 53 1355 Polhov Gradec dipl.ing. strojništva direktor 15 [ana Žvokelj 30.12.1968 Brezje pri Dobrovi 67 1356 Dobrova farmacevt klinični farmacevt 16 Lovrenc Mrak 02.12.1945 Podsmreka 3 1356 Dobrova mag.umv. dipl.varnostni inženir samostojni podjetnik 6. SMC- STRANKA MIRA CERARJA 1 Anton Potočnik 19.07.1940 Pot na Gornje polje 10 1356 Dobrova pravnik upokojenec 2 Anica Tomšič 21.4.1954 Horjulska cesta 58 1356 Dobrova pomožni plektromehanik upokojenka 3 Frančišek Maček 04.10.1941 Horjulska cesta 114 1356 Dobrova inženir strojništva upokojenec 4 Frančiška Urbančič 28.09.1941 Vrti 2 1356 Dobrova prodajalka upokojenec 5 Edita Dobaj 23.03.1967 Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 43 1355 Polhov Gradec diplomirana ekonomistka direktorica ustanove 7. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1 Andreja Grabner 30.04.1971 Gabrje 51 c 1356 Dobrova univ. diplomirana ekonomistka podjetnica 2 Simon Kokelj 15.06.1976 Dobrova 20 1356 Dobrova strojnik podjetnik 3 Andreja Dolinar 03.07.1976 Razori 10 1356 Dobrova dipl.upravni org. vodja glavne pisarne 4 Anton Gerjolj 03.05.1959 Smolnik 14 1355 Polhov Gradec strojnik kmetovalec 5 Marija Končan 18.06.1963 Smolnik 9 1355 Polhov Gradec kuharica kuharica 6 Damijan [arc 01.08.1974 Komanija 1 1356 Dobrova strojnik šofer 7 Tomaž Trobec 25.01.1964 Setnik 19 1355 Polhov Gradec kmetijski tehnik kmetovalec 8 [ožefa Mrak 14.10.1958 Praproče 10 1355 Polhov Gradec kmetovalka kmetovalka 9 [ože Alič 25.04.1964 Setnik 1 1355 Polhov Gradec kmetijski tehnik kmetovalec 10 Albin Oven 24.02.1952 Polhograjska cesta 57 1356 Dobrova ing.strojništva direktor zadruge II. Za uradno objavo se šteje datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 15.09. 2014 Številka: 041-0057/2014 Občina Dobrova- Polhov Gradec OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBROVA R A Z G L A S I I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 - Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 -Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012) objavlja seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Dobrova, ki bodo dne 05. oktobra 2014 in sicer: mag. Primož Vehar l.r. Predsednik OVK Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Dobrova je določeno 12 volilnih enot. 1. volilna enota Osredek pri Dobrovi: • Petra Dovč in skupina volivcev - kandidat Niko Kr-šinar, rojen 18.07.1976, Osredek pri Dobrovi 3, 1356 Dobrova, upravljalec gradbenih strojev; • Darja Sušelj in skupina volivcev - kandidat Alojz Peklaj, 17.12.1981, Osredek pri Dobrovi 1a, 1356 Dobrova, dipl.org.mang. 2. volilna enota Zirovnikov Graben: • Franc Kožuh in skupina volivcev - Gregor Jevšjak, 26.02.1978, Gabrje 29a, 1356 Dobrova, strojnik TGM 3. volilna enota Hruševo: • Gregor Bogataj in skupina volivcev - kandidat Go-razd Popovič, 19.05.1980, Hruševo 17a, 1356 Dobrova, avtomehanik • Andreja Bogataj in skupina volivcev - kandidatka Tanja Stokin, 14.11.1980, Hruševo 34, 1356 Dobrova, poslovni sekretar • Franci Trobec in skupina volivcev - kandidat Kle- Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 49 29. september 2014, NČ_št. 419. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si men Žerovnik, 30.08.1973, Hruševo 16a, 1356 Dobrova, avtomehanik 4. volilna enota Selo: • Miha Okrožnik in skupina volivcev - kandidat Janez Rozman, 19.01.1957, Hruševo 51, 1356 Dobrova, avtoličar 5. volilna enota Gabrje: • Franci Nartnik in skupina volivcev - kandidat Franc Rejec, 09.03.1961, Gabrje 78, 1356 Dobrova, tesar • SLS - Slovenska ljudska stranka - kandidat Jožef Kancijan Cemažar, 17.02.1941, Gabrje 12,1356 Dobrova, kmetovalec 6. volilna enota Šujica: • Robert Bizjan in skupina volivcev - kandidat Janez Zdešar, 15.06.1961, Šujica 28, 1356 Dobrova, strojni tehnik 7. volilna enota Stranska vas: • Teodor Djekić in skupina volivcev - kandidat Zoran Jazbec, 28.06.1970, Stranska vas 17a, 1356 Dobrova, avtomehanik-voznik 8. volilna enota Podsmreka: • Franc Novak in skupina volivcev - kandidat Lovrenc Mrak, 02.12.1945, Podsmeka 3, 1356 Dobrova mag., univ.dipl.varnostini inženir • Janez Kristan in skupina volivcev - kandidat Miha Kristan, 30.09.1987, Podsmreka 53, 1356 Dobrova, elektrotehnik • Sonja Škof in skupina volivcev - kandidat Franc Novak, 11.02.1961, Podsrmeka 60, 1356 Dobrova, grafični tehnik • Miha Kristan in skupina volivcev - kandidat Franci Plevnik, 22.03.1968, Podsmreka 24, 1356 Dobrova, kmetovalec • Boštjan Seliškar in skupina volivcev - kandidat Janko Rotar, 10.08.1958, Podsmreka 14a, 1356 Dobrova, avtoklepar • Nada Kušar in skupina volivcev - kandidatka Maja Justin, 02.05.1980, Podsmreka 19, 1356 Dobrova, lesarski tehnik • Janez Kušar in skupina volivcev - kandidat Boštjan Seliškar, 27.08.1971, Podsmreka 43, 1356 Dobrova, ekonomski tehnik • Albin Luin in skupina volivcev - kandidat Janez Rotar, 22.05.1971, Podsmreka 10a, 1356 Dobrova, prometni tehnik 9. volilna enota Brezje pri Dobrovi: • Marko Zdešar in skupina volivcev - kandidat Andrej Urbančič, 10.05.1965, Brezje pri Dobrovi 54, 1356 Dobrova, elektronik 10. volilna enota Razori-Draževnik: • SLS - Slovenska ljudska stranka ter Lilijana Jarc in skupina volivcev - kandidat Damjan Jarc, 01.08.1974, Komanija 1,1356 Dobrova, strojnik •Agata Dolenec in skupina volivcev - kandidat Tomaž Dolenec, 06.03.1959, Razori 17, 1356 Dobrova, strojnik • Franc Perko in skupina volivcev - kandidatka Ivanka Filipič, 23.04.1950, Komanja 10a, 1356 Dobrova, upokojenka • Janez Jarc in skupina volivcev - kandidat Franc Lamovšek, 08.05.1945, Draževnik 10, 1356 Dobrova, upokojenec • Frančiška Jarc in skupina volivcev - kandidat Branko Dolinar, 10.09.1965, Razori 10, 1356 Dobrova, orodjar 11. volilna enota Dobrova-zahod: • Srečko Sečnik in skupina volivcev - kandidat Marjan Pograjc, 08.07.1964, Pot čez Horjulko 20, 1356 Dobrova, strojni tehnik 12. volilna enota Dobrova: • SMC - Stranka Mira Cerarja - kandidat Anton Potočnik, 19.07.1940, Pot na Gornje Polje 10, 1356 Dobrova, pravnik • SLS - Slovenska ljudska stranka - kandidat Simon Kokelj, 15.06.1976, Dobrova 20, 1356 Dobrova, strojnik • Harison Kirinčič in skupina volivcev - kandidat Franc Smrtnik, 18.11.1968, Ulica Emila Adamiča 7, 1356 Dobrova, inženir strojništva V vsako volilno enoto se voli en član. II. Za uradno objavo se šteje datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 15.09. 2014 Številka: 041-0058/2014 mag. Primož Vehar l.r. Predsednik OVK VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI POLHOV GRADEC R A Z G L A S I I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 - Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 -Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012) objavlja seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec, ki bodo dne 05. oktobra 2014 in sicer: Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec je določeno 10 volilnih enot. 1.volilna enota Polhov Gradec - novi del: •Štefan Janša in skupina volivcev - kandidat Simon Malovrh, 02.02.1978, Polhov Gradec 105, 1355 Polhov Gradec, elektrotehnik-elektronik •Janez Trnovec in skupina volivcev - kandidat Gregor Čuden, 26.09.1970, Polhov Gradec 130, 1355 Polhov Gradec, vrtnar Volita se dva člana. 2. volilna enota Polhov Gradec - stari del in Setnica •Franc Grjolj in skupina volivcev - kandidat Marjan Malovrh, 23.11.1965, Polhov Gradec 51, 1355 Polhov Gradec, trgovski poslovodja •Janko Završnik in skupina volivcev - kandidat Marko Camernik, 24.07.1977, Polhov Gradec 79, 1355 Polhov Gradec, grafik Volita se dva člana. 3. volilna enota Briše: •Darka Petrovec in skupina volivcev - kandidat Alojzj Stanovnik, 01.08.1972, Briše pri Polhovem Gradcu 24, 1355 Polhov Gradec, mojster splošne elektromehanike Voli se en član. 4. volilna enota Praproče: •Marjan Hribernik in skupina volivcev - kandidat Janez Yartz, 13.08.1977, Praproče 15, 1355 Polhov Gradec, živilec-pek Voli se en član. 5. volilna enota Podreber - Srednja vas: ■•Jože Dolinar in skupina volivcev - kandidatka Andreja Zajšek, 10.09.1948, Podreber 39, 1355 Polhov Gradec, dipl. filolog •Janja Hari in skupina volivcev - kandidat Janko Dolinar, 05.05.1968, Srednja vas pri Polhovem Gradcu 16a, 1355 Polhov Gradec Volita se dva člana. 6. volilna enota Podreber - Pristava - Ravnik: •Zdravko Cankar in skupina volivcev - kandidat Zdenko Dolenec, 22.09.1963, Pristava pri Polhovem Gradcu 20, 1355 Polhov Gradec, avto-mehanik Voli se en član. 7. volilna enota Babna Gora - Belica - Hraste-nice - Log: •Rok Setnikar in skupina volivcev - kandidat Ivo Jarc, 17.02.1977, Babna Gora 63 b, 1355 Polhov Gradec, dipl. ing. elektrotehnike •Primož Božnar in skupina volivcev - kandidat Janko Božnar, 20.03.1958, Hrastenice 3, 1355 Polhov Gradec, mizar Volita se dva člana. 8. volilna enota Dolenja vas - Dvor: •Rok Dolinar in skupina volivcev - kandidat Žiga Sotlar, 09.06.1974, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu 25a, 1355 Polhov Gradec, dipl. ekonomist •Danica Raztresen in skupina volivcev- kandidatka Nada Zorc, 03.01.1962, Dvor pri Polhovem Gradcu 21b, 1355 Polhov Gradec, poštni uslužbenec Volita se dva člana. 9. volilna enota Selo: •Rajko Jankovec in skupina volivcev - kandidat Janez Marolt, 18.11.1967, Selo nad Polhovim Gradcem 6, 1355 Polhov Gradec, strojni tehnik Voli se en član. 10. volilna enota Setnik - Zalog: •Katarina Trobec in skupina volivcev - kandidat Marko Gerjolj, 06.11.1960, Setnik 25, 1355 Polhov Gradec, ključavničar •Franc Založnik in skupina volivcev - kandidat Jernej Buh, 02.07.1986, Setnik 38, 1355 Polhov Gradec, diplomirani inženir elektrotehnike Voli se en član. II. Za uradno objavo se šteje datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 15.09. 2014 Številka: 041-0061/2014 mag. Primož Vehar l.r. Predsednik OVK VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNI VRH R A Z G L A S I I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Skl. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Skl. US, 73/2003 - Odl. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odl. US, 46/2007 - Odl. US, 54/2007 -Odl. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012) objavlja seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Črni Vrh, ki bodo dne 05. oktobra 2014 in sicer: Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Črni vrh so določene 4 volilne enote. 1. volilna enota Črni vrh: •Simona Planinc in skupina volivcev - kandidatka Reneja Meden, 19.06.1980, Črni Vrh 40, 1355 Polhov Gradec •Franc Sečnik in skupina volivcev - kandidat Rok Jelovčan, 14.11.1989, Črni Vrh 57, 1355 Polhov Gradec •Leonard Košir in skupina volivcev - kandidatka Darinka Raztresen, 27.03.1962, Črni Vrh 56a, 1355 Polhov Gradec •Franc Sečnik in skupina volivcev - kandidatka Tončka Dolenc, 17.10.1959, Črni Vrh 27a, 1355 Polhov Gradec •Leonard Košir in skupina volivcev - kandidat Milan Dolenec, 25.08.1975, Črni Vrh 49, 1355 Polhov Gradec Voljo se trije člani. 2. volilna enota Smolnik: •Milka Končan in skupina volivcev - kandidatka Marija Končan, 18.06.1963, Smolnik 9, 1355 Polhov Gradec •Milka Končan in skupina volivcev - kandidat Klemen Raztresen, 30.05.1984, Smolnik 55,1355 Polhov Gradec •Milka Končan in skupina volivcev - kandidatka Majda Grbec Plestenjak, 07.05.1962, Smolnik 40,1355 Polhov Gradec Volijo se trije člani. 3. volilna enota Srednji vrh: •Mihael Bradeško in skupina volivcev - kandidatka Anica Bradeško, 12.4.1991, Srednji Vrh 17, 1355 Polhov Gradec •Mihael Bradeško in skupina volivcev - kandidat Marko Rus, 16.09.1965, Srednji Vrh 11,1355 Polhov Gradec Volita se dva člana. 4. volilna enota Rovt: •Janez Burjek in skupina volivcev - kandidatka Renata Končan, 08.05.1981, Rovt 6,4224 Gorenja vas •Marjanca Buh in skupina volivcev - kandidat Tomaž Buh, 05.06.1978, Rovt 11, 4224 Gorenja vas Volita se dva člana. II. Za uradno objavo se šteje datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 15.09. 2014 Številka: 041-0059/2014 mag. Primož Vehar l.r. Predsednik OVK VOLITVE ZA ČLANE SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJOŠT RAZGLASI I. Občinska volilna komisija občine Dobrova- Polhov Gradec na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/1993, 7/1994, 33/1994, 61/1995 - Ski. US, 70/1995, 51/2002, 11/2003 - Ski. US, 73/2003 - Odi. US, 54/2004 - ZDoh-1, 72/2005, 72/2005 - ZLS-M, 121/2005, 70/2006 - Odi. US, 46/2007 - Odi. US, 54/2007 -Odi. US, 60/2007, 45/2008, 83/2012) objavlja seznam kandidatov za redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Šentjošt, ki bodo dne 05. oktobra 2014 in sicer: Za volitve članov sveta Krajevne skupnosti Šentjošt je določenih 7 volilnih enot. 1. volilna enota Butaj nova: •Krek Anton in skupina volivcev - kandidat Tomaž Škof, 21.06.1971, Butajnova 37,1354 Horjul, kmet 2. volilna enota Medvedov Graben •Ivanka Nartnik in skupina volivcev - kandidat Janez Osredkar, 12.11.1955, Planina nad Horju- lom 24, 4224 Gorenja vas, voznik 3. volilna enota Planina: •Janez Oblak in skupina volivcev - kandidat Florjan Štravs, 22.04.1983, Planina nad Horjulom 7, 4224 Gorenja vas, mizarski tehnik 4. volilna enota Reženija: •Jaka Sečnik in skupina volivcev - kandidat Božo Jurjevčič, 12.02.1964, Butajnova 51, 1354 Horjul, električar 5. volilna enota Suhi dol-Kurja vas: •David Tominc in skupina predlagateljev - kandidat Marko Košir, 22.07.1966, Šentjošt nad Horjulom 41, 1354 Horjul, univ. dipl. ing. elektrotehnike 6. volilna enota Potok: •Marjan Malovrh in skupina volivcev - kandidat Pavel Malovrh, 23.01.1968, Šentjošt nad Horjulom 37, 1354 Horjul, strojni kovinar 7. volilna enota Šentjošt: •Vid Klančar in skupina volivcev - kandidat Janez Oblak, 02.10.1975, Šentjošt 52, 1354 Horjul, inženir strojništva V vsaki volilni enoti se voli en član. II. Za uradno objavo se šteje datum nabitja na oglasni deski in objava na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si, zagotovi se objava v glasilu občine "Naš časopis", ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Datum: 15.09. 2014, Številka: 041-0060/2014 mag. Primož Vehar l.r. Predsednik OVK 50 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 419., 29. september 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si MARJAN POGRAJC - za razvoj prijazne občine LISTA ZA RAZVOJ IN PRIHODNOST Moja življenjska pot se je začela 8. 7. 1964 v Zagorju ob Savi. Leta 1989 sem se poročil in od tedaj z ženo ter dvema sinovoma živim na Dobrovi. Leta 1992 sem se vključil v delovanje krajevne skupnosti Dobrova, katere predsednik sem zadnjih 8 let. V občinskem svetu sem deloval v treh mandath (od leta 1998 do 2010) in v času mandata županovanja g. Lovra Mraka vodil Odbor za šolstvo in aktvno deloval ob nadzoru gradenj obeh šol, tako na Dobrovi, kakor tudi v Polhovem Gradcu. Po poklicu sem strojni tehnik in kot energetik delujem v zasebnem gospodarstvu že dvajset let. Sedaj opravljam delo direktorja komerciale v podjetju Sivenns d.o.o. iz Polhovega Gradca. Velika prednost je, da prihajam iz gospodarstva in obrt, saj so to pomembne izkušnje, kako upravljat in porabljat javni denar. Vizija mojega dela je in bo povezovanje in sodelovanje z vsemi ljudmi, ki delajo in ustvarjajo v dobro občine na vseh področjih javnega in zasebnega delovanja. STRATEGIJA ■ Skupaj z vami bom, tako kot sedaj, uporabil vse zakonite ukrepe proti izvedbi severne trase visoko napetostnega daljnovoda, saj bi njegova izgradnja popolnoma uničila bivalno okolje in dodatno ogrozila življenja ljudi skozi naselja v krajevni skupnost Dobrova. ■ Vodnih zadrževalnikov na Dobrovi ne rabimo in zato njihove izvedbe ne bomo dovolili. ■ V slučaju prehoda prenosnega plinovoda R51C Kozarje - Vevče bomo zahtevali pravične rente lastnikom zemljišč in izvedbo vseh varnostnih ukrepov za normalno bivanje občanov. ■ Dali bomo večjo pomembnost krajevnim skupnostim in uveljavitev njihove vloge pri pripravi programovv občini. ■ Ohranitev vodovodov v last krajanov. 1. mesto: Marjan POGRAJC Letnica rojstva: 1964 Izobrazba: Strojni tehnik; Poklic ali delo, ki ga opravljate: Direktor komerciale Misel oziroma vodilo vašega življenja: S svojim življenjem in delovanjem vzbujat optmizem v ljudeh. Na katerem področju se nameravate najbolj angažirat? Enakomeren razvojcele občine. Kaj dobrega počnete za vašo skupnost? Prostovoljno delovanje v krajevni skupnost 20 let. 2. mesto Petra DOVČ Letnica rojstva: 1968 Izobrazba: Ekonomistka; Poklic ali delo, ki ga opravljate: Bančnica Misel oziroma vodilo vašega življenja: Uživat življenje, izkoristt vsak dan. Na katerem področju se nameravate najbolj angažirat? Šport in oživitev kmečkega turizma. Kaj dobrega počnete za vašo skupnost? Skrb za okolje. VIZIJA RAZVOJA OBČINE ■ Strokovno dokončat že začete projekte na področju komunalne infrastrukture. ■ Doseči takojšni dogovor z lastniki zemljišč (kmetjsko zadrugo Dolomiti) in soglasje za izvedbo trgovsko-poslovnega centra ter občinskega središča - tako imenovano javno zasebno partnerstvo. ■ Ustanovili bomo gospodarski svet za večji posluh malemu gospodarstvu in uvedli subvencije za nove male obrtnike in mlade kmetovalce na področju novih objektov za potrebe opravljanja dejavnost. ■ Bivalne pogoje bomo izboljšali z enakomernim razvojem v občini na področju rekonstrukcije dotrajanih asfaltnih prevlek, obnove in gradnje vodovodov, čistlnih naprav. ■ Izvedba vseh ukrepov za varne šolske poti, kot so pločniki, osvetlitev postajališč in namesttev svetlobnih teles, ki označujejo prehode za pešce. ■ Legalizacija športnega centra Gabrje. ■ Povezali se bomo s strokovno ekipo za hitro in učinkovito črpanje evropskega denarja. 3. mesto: Klemen DOLINAR Letnica rojstva: 1980 Izobrazba: Strojni tehnik; Poklic ali delo, ki ga opravljate: Vodja servisa Hidria Inženiring Misel oziroma vodilo vašega življenja: Uspeh je plod trdega dela Na katerem področju se nameravate najbolj angažirat? Področje komunale in gospodarstva. Kaj dobrega počnete za vašo skupnost? Udejstvovanje ob naravnih nesrečah, med sosedska pomoč.... 4. mesto: Simona NARTNIK Letnica rojstva: 1971 Izobrazba: Višja upravna; Poklic ali delo, ki ga opravljate: Računovodja Misel oziroma vodilo vašega življenja: Vsakemu dnevu dajmožnost, da postane najboljši. Na katerem področju se nameravate najbolj angažirat? Na področju financ. Z usposobljeno, strokovno ekipo in kvalitetnimi projekt pridobit več sredstev iz evropskih skladov. 5. mesto: Niko KRSINAR Letnica rojstva: 1976 Izobrazba: Gradbenik; Poklic ali delo, ki ga opravljate: Gradbena in gozdarska dela Misel oziroma vodilo vašega življenja: Sosed soseda potrebuje,pa čeje še tako bogat. Na katerem področju se nameravate najbolj angažirat? Infrastruktura. Kaj dobrega počnete za vašo skupnost? ■ Sanacija po letošnjem žledolomu (sklic ljudi ter pomoč električarjem) ■ Postavitev EKO otoka... LISTA ZA RAZVOJ IN PRIHODNOST Zaupanja vredna občina STRATEGIJA: 1. Aktvno sodelovanje s krajevnimi in vaškimi skupnostmi, gospodarstveniki, kulturniki, prosveto itn. pri razvoju občine v prihodnost in izvajanju zastavljenih ciljev 2. Redno obveščanje občanov preko informacijske točke o delu občinske uprave in izvajanju postopkov in projektov 3. Strokovno svetovanje in pomoč občanom pri izdaji uradnih dokumentov 4. Zagotavljanje zakonitost pri upravljanju z javnim premoženjem (vodenje postopkov javnega naročanja, vodenje postopkovjavnih razpisov in učinkovito razpolaganje s premoženjem) 5. Ustanovitev projektne skupine za pomoč občanom pri razvoju dejavnost na področju turizma, kmetjstva, gospodarstva itn. VIZIJA RAZVOJA: Center Dobrove mora postat normalno občinsko središče z vsemi potrebnimi dejavnostmi - vključno s trgom, ki bi izkazoval občinsko središče in servisne dejavnost za potrebe občanov. V območju KS Dobrova razvijat pogoje za malo obrtništvo, primerne stanovanjske soseske in servisne dejavnost. V območju KS Polhov Gradec, KS Šentjošt in KS Črni vrh razvijat turizem in njegove kulturno zgodovinske pomnike ter ohranjat in naprej razvijat kmetjsko-gozdarske ter obrtne potenciale in posodabljat bivalne pogoje. PREDNOSTNETOCKE NAŠEGA PROGRAMASO: O Trgovsko - poslovni center na Dobrovi Stopimo skupaj in storimo korak naprej v razvoju prepotrebnega občinskega središča in celotne občine ter skupaj določimo njene vsebine (trgovina, lekarna, pošta, banka itn.). Ю Pomoč lastnikom gozdov pri čiščenju vodotokov in odpravljanju posledic žledoloma Razvoj turizma Poznamo rešitve za črpanje evropskega 29. september 2014, NČ_št. 419. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 5i Franc SETNIKAR kandidat za župana občine Dobrova-Polhov Gradec Datum rojstva: Stalno prebivališče: Poklic: Delo, ki ga opravljam: 29. 10. 1962 Babna Gora inženir strojništva vodja Delavnic na Institutu "Jožef Stefan" »Gradimo naprej na trdnih temeljih« Z aktivnim delom v občini kot podžupan v obdobju 2006-20I0inv zadnjem mandatu kot župan sem, skupaj s svetniki, občinsko upravo in somišljeniki NAPREDKA pomagal graditi Občino, ki je postala prijazna do občanov in prepoznavnav regiji. Vsakodnevni stiki z občani mi dajejo potrditev, da je prijetno bivati in delati v naši občini. Nimamo vsega, kar bi želeli, imamo pavoljo in pripravljenost za delo ter ravno pravšnjo mero poguma in odločnosti, da si zastavimo in tudi dosežemo cilje ter uresničimo naloge. Moj program je zapisan v dokumentu, ki gaje potrdil občinski svet. To je tudi program NAPREDKA in vseh pozitivno mislečih ljudi v občini. Kdor pozorno spremljaobčinske projekte, lahko uvidi, dase spremembe poznajo. Po najboljših močeh si bom prizadeval, da do leta 2022 realiziramo zastavljene naloge. Lista za NAPREDEK Občine Dobrova-Polhov Gradec Lista za NAPREDEKv Občini Dobrova-Polhov Gradec aktivno vstopa že v četrti mandat. Kot vedno nastopamo usklajeno s kandidati, ki so iz celotnega območja naše občine in zastopajo različna interesna področja. Skupaj s pravim kandidatom za župana, Francem Setnikarjem, upravičeno pričakujemo odličen rezultat navolitvah. Prepričani smo, da bodo občani prepoznali, da naše skupno delo prinaša rezultate tudi v razmerah, ki razvojnim projektom niso najbolj naklonjene. Dokazujemo, da se je tudi z majhnimi koraki mogoče približati našim skupnim ciljem. Listo za NAPREDEK sestavlja 16 kandidatov: Anton Zibelnik, Polhov Gradec Roman Kralj, Dobrova Ana Zerovnik, Šentjošt Marko Rus, Crni Vrh Nataša Peljhan, Dobrova Stane Dvanajščak, Polhov Gradec Tončka Dolenc, Crni Vrh Lovrenc Mrak, Podsmreka Jana Zvokelj, Brezje Marjeta Urbančič, Brezje Janez Kristan, Podsmreka Amalija Božnar, Polhov Gradec MihaVedral, Polhov Gradec Sonja Škof, Podsmreka Bojan Demšar, Šentjošt Franc Rejec, Dobrova 52 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Lj jj - Polhov Gradec NČ_št. 419., 29. september 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si I м Sì r d ODDAJ PREFERENCNI GLAS ZAKAJ? I V I I ■ V V \/ ■ I ■ .-v- • ker na vaso pobudo iscemo rešitev in ne tisoč izgovorov • ker vas zaradi našega deia ne bo treba biti sram • ker deiamo tisto, kar govorimo • ker gradimo skupnost 1. MATJAŽ DOLINAR, Gabrje, predsednik odbora NSi, član pevskih zborov, organizator kulturnih dogodkov, nekdanji občinski svetnik 2. IRMA KAVČIČ, Šentjošt, predsednica kulturnega društva, članica sveta zavoda OŠ, učiteljica smučanja 3. MARJAN MALOVRH, Polhov Gradec, zborovodja, pritrkovalec, slikar, pesnik, lokalni turistični vodnik 4. MARTA MILENA KERŠIČ, Šentjošt, zborovodja, organizatorka kulturnih dogodkov, odbor za Kapelo mučencev, članica ŽPS 5. ROBERT GRDADOLNIK, Šentjošt, član študentskega in UO športnega društva, gasilec, občinski svetnik 6. KLARA RIHAR, Polhov Gradec, članica odbora animatorjev oratorija, članica pevskih zborov 7. FRANČIŠEK KOVAČ, Dolenja vas, član gospodarskega sveta in sveta KS, član UO društva upokojencev 8. IRENA KOŠIR, Šentjošt, tajnica kulturnega društva, kmetica, 9. JOŽE MALOVRH, Polhov Gradec, župnijski mežnar, ključar, član pevskega zbora 10. BARBARA JANŠA DOLINAR, Gabrje, članica odbora za zdravstvo in plesne skupine FORMAMAS (svetovne prvakinje 2012/13/14) 11. MARKO KOŠIR, Šentjošt, član kulturnega in UO planinskega društva, član ŽPS 12. ANITA KAVČIČ KLANČAR, Šentjošt, članica kulturnega društva, zborovodkinja, animatorka, restavratorka 13. LENART RIHAR, Polhov Gradec, publicist, urednik, član dramske skupine, dolgoletni predsednik sveta zavoda Polhograjska graščina 14. FRANC LESKOVEC, Šentjošt, lastnik in direktor podjetja, član jadralnega društva Spoštovane volivke in volivci, 5. 10. bomo skupaj odločali o prihodnosti občine. V kolikor boste podprli listo Slovenske demokratske stranke, bodo naši izvoljeni svetniki zastopali vaša stališča skupaj s programom OO SDS. Naše glavne prioritete za katere se bomo zavzemali v naslednjem mandatu: • podpora zastavljenim in že začetim projektom v občini, • za razvoj lokalnih centrov in vaških jeder, hkrati pa varovanje kulturne krajine ter zgodovinske in poselitvene značilnosti našega okolja, • za pospešeno nadaljevanje aktivnosti za obnovo in ureditev cestne infrastrukture in izgradnjo obvoznice pod gradom v Polhovem Gradcu in na Dobrovi - Stranska vas, • za nova delovna mesta in ureditev manjše industrijske cone v Polhovem Gradcu (na mestu nekdanje tovarne Hoja), • za varovanje virov pitne vode in nemoteno oskrba občanov • za partnerstvo z državo za trajno ureditev strug, vodotokov in hudournikov, • za večji pomen, veljavo in aktivno vlogo krajevnih skupnosti, • za večje medsebojno sodelovanje med političnimi akterji v občini in krepitev stika z občani, • za krepitev socialne varnosti tistih, ki so pomoči resnično potrebni • za tesno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na področju komunalne infrastrukture in za promocijo ter nadaljnjo spodbudo za gradnjo MKČN izven ureditvenega načrta, • za uravnotežen razvoj naše občine. • za še večjo promocija turizma - vzpodbujanje in pomoč za povečanje gostinske in turistične ponudbe, • za vzpostavljanje sodobnih elektronskih storitev, • za boljše sodelovanje z sosednjimi občinami, tako na turističnem, kulturnem, športnem kot družbenem področju. Da boste lahko sledili sprotnemu dogajanju na občinski ravni, bomo letno organizirali srečanje SDS svetniške skupine v posameznih krajih in zahtevali odločnejše obveščanje o vseh minulih projektih na občinski spletni strani, katera je potrebna celovite prenove. Dobrodošli so tudi vsi Vaši predlogi, pobude in vprašanja, ki jih lahko posredujete osebno, na elektronski naslov predsednik@dobrovapolhovgradec.sds.si ali v poslanski pisarni SDS mag. Anžeta Logarja, ki bo v kratkem odprta na Dobrovi in Polhovem Gradcu. 5. oktobra se skupaj v čim večjem številu udeležimo volitev in tudi s pomočjo preferenčnega glasu izvolimo svojega SDS kandidata. Kandidatna lista OO SDS na lokalnih volitvah 2014 Stev. Priimek in ime Kraj bivanja Datum rojstva Izobrazba 1. Robert Oblak Šentjošt 1969 strojni tehnik 2. Zorc Ana Babna Gora 1983 absolvent/tehnik 3. Valentin Tominc Butajnova 1949 avtoklepar 4. Ana Oblak Smolnik 1979 dipl. upravni org. 5. Hinko Košir Šentjošt 1959 orodjar 6. Anja Dolničar Podmsreka 1981 ekonomski tehnik 7. Zorc Tone Babna Gora 1961 dipl. ekonomist 8. Metka Plestenjak Črni Vrh 1957 prodajalka 9. Štefan Celarc Brezje 1966 kmet 10. Ana Ciuha Šujica 1939 admin. tehnik 11. Franc Založnik Setnik 1966 sistemski tehnik 12. Mihaela Čepon Butajnova 1962 frizerka 13. Bernard Zorc Setnik 1958 voznik 14. Amalija Oblak Šentjošt 1946 kuharica 15. Franc Turk Šujica 1930 zidar 16. Antonija Peklaj Babna Gora 1955 prodajalka SMC Kandidati liste SMC v občini Dobrova - Polhov Gradec se bomo zavzemali za občino, ki bo izpolnila pričakovanja občanov. Prizadevali si bomo za uresničitev sprejetih načrtov za gradnjo družbenih centrov na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, ki bosta služila skupnim potrebam občanov (trgovine, prostori za zdravstvo, pošto, banko, knjižnico in kulturno dejavnost). Zavzemali se bomo za izboljšanje prometne ureditve v občini, predvsem gradnjo novega dovoza s Polhograjske ceste do šole na Dobrovi, ki bo razbremenil promet, ter ureditev prometa mimo gradu v Polhovem Gradcu. v v Podprli bomo že sprejete načrte za postavitev poslovnih objektov v šentjoštu, Crnem Vrhu in Polhovem Gradcu ter gradnjo potrebnih komunalnih naprav. Trudili se bomo za sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so letos prizadele našo občino. Borili se bomo proti napovedani gradnji vodnih zadrževalnikov, s katerimi bi država opustošila našo lepo občino. Na naši strani je tudi narava, ki je dokazala, da moramo hudournike ukrotiti v hribih, kjer nastajajo, ne na ravnini, kjer je že prepozno. Skupaj s Civilno iniciativo se bomo borili proti novim električnim daljnovodom, saj že obstoječi škodujejo zdravju naših občanov. Le-ti bi služili peščici posameznikov, ki jim je mar le za osebni dobiček, ne za zdravje občanov. V času mandata bodo naši svetniki vedno prisluhnili pobudam občanov. Zavedamo se, da je zanje njihova težava pomembnejša od nalog občine, zato jih bomo odgovorno in odločno postavljali svetniška vprašanja, kar občutno pospeši postopek reševanja. Kandidati SMC za Svet Občine Dobrova - Polhov Gradec Kandidata za Svet KS Dobrova 1. Anton Potočnik 1. Anton Potočnik 2. Anica Tomšič 2. Frančiška Urbančič 3. Franc Maček 4. Frančiška Urbančič 5. Edita Dobaj Stranka Mira Cerarja Slovenska ljudska stranka Zmoremo več! Za vse!« Spoštovane občanke in občani, Pred nami je zopet čas, ko bomo izbirali predstavnike v naši lokalni skupnosti. Predstavnike ljudstva, predstavnike vseh nas. Na lokalnem nivoju bi morala naša naloga biti lažja, saj lahko izbiramo med ljudmi, ki jih srečujemo v svojem kraju -vsaj občasno, če ne vsak dan. Na našo listo smo uvrstili same poznane obraze, ki ste jih lahko že spoznali pri raznih aktivnostih v naših krajih. Zato nam lahko zaupate! Naše kandidatke in kandidati še čutijo odgovornost do širše družbe in so pripravljeni zastaviti svoje ime in svoj čas za skupno dobro. Vsi so pripravljeni na zavzeto sodelovanje z vsemi izvoljenimi svetniki, predstavniki skupin in vsemi občani, ki imate voljo, da v naših krajih stvari spreminjamo na bolje. Verjamemo in vemo, da je v naših krajih mogoče narediti več! • Da je lahko življenje tudi v našem malem • Da lahko v naših krajih, kjer prebivamo, ustvarimo prijeten prostor za vse generacije, mlade, družine, otroke ter starejše. • Prostor, kjer bomo osnovni cestni in drugi komunalni infrastrukturi znali dodati varnost in večjo urejenost okolice, • šolam in vrtcem nove programe, • vsem vasem in soseskam nove rekreacijske površine in prostore za igro in druženje, • novim prostorom za trgovinske, storitvene, poštne in zdravstvene dejavnosti ter domovom za starejše občane nove možnosti uresničitve z aktivnim iskanjem pravih rešitev, • turistični ponudbi sodobnejši pristop, • spodbujali kulturo, šport in skrbeli za varovanje naravne in kulturne krajine in našega zdravega okolja. Želimo ohranjati vrednote, ki so nam jih zapustili naši predniki, obenem pa stremimo za razvojem in ustvarjalnostjo. Spoštujemo dosežke preteklosti, želimo bolj aktivno soustvarjati sedanjost, ki bo dala več optimizma naši prihodnosti. Želimo, da se v naši skupnosti v kateri živimo, vsak človek počuti enakovrednega ter spoštovanega člana. Da ima vsak izvoljeni predstavnik v občinskem svetu pravico razprave o njegovem predlogu. Zato na volitvah 5. oktobra izberite KANDIDATNO LISTO SLS, ki jo boste na volilnem lističu našli pod številko Na njej smo: 1. Andreja Grabner Gabrje 2. Simon Kokelj Dobrova 3. Andreja Dolinar Razori 4. Anton Gerjolj Smolnik 5. Marija Končan Smolnik 6. Damijan Jarc Komanija 7. Tomaž Trobec Setnik 8. Jožefa Mrak Praproče 9. Jože Alič Setnik 10. Albin Oven Dobrova IZKORISTIMO MOŽNOST IZBIRE SVOJEGA KANDIDATA NA LISTI! Dajte svoj glas kandidatu, ki mu najbolj zaupate. To storite tako, da obkrožite številko pred listo, ki jo izberete in v zadnjem stolpcu navedete tudi številko posameznega kandidata. (z) SLS- Slovenska ljudska stranka 1 Pomeni, da ste izbrali Andrejo Grabner (D SLS- Slovenska ljudska stranka 9 Pomeni, da ste izbrali Jožeta Alič To pomeni, da smo tega kandidata postavili na prvo mesto na listi in bo v primeru, da bo prejel 10% takih glasov, izvoljen kot prvi iz liste kandidatov, ne glede na to, na katerem mestu je uvrščen na predlagani listi, ki jo volite. Predsednik OO SLS Simon Kokelj Tudi uradno odprli cesto med Bevkami in Logom Bevke, Log, 19. september - Župana občin Vrhnika in Log - Dragomer sta prerezala slavnostni trak in tudi uradno predala namenu na novo asfaltirani cestni odsek med Bevkami in Logom. Nekaj sto metrov ceste je čakalo na asfaltiranje že več let; del trase z vrhniške (bevške) strani je bil že asfaltiran, za omenjeni odsek pa, po besedah župana Mladena Sumine, v občinskem svetu ni bilo prave pripravljenosti, da bi ga asfaltirali. Gre namreč za odsek, ki ga večinoma uporabljajo vrhniški občani, katastrsko pa leži v log--dragomerški občini. Projekt se je začel že v letih 2010 in 2012, ko so z Bevk proti Logu razširili cesto in jo asfaltirali, a le del, preostali del je čakal na log-drago-merški denar. Delitev stroškov investicije po načelu pol-pol se je tako zaključila letos, s tokratnim odprtjem ceste, log-dragomerška občina pa je na tej trasi obnovila še svoj vodovodni sistem. Vrhniški župan Stojan Jakin je dejal, da tovrstne administrativne meje občanov ne smejo deliti, saj gre za kraje, kjer so ljudje stoletja živeli v sožitju, in tako naj bi ostalo tudi v prihodnje. Novo pridobitev je blagoslovil bevški župnik, »preizkusila« pa jo je skupina otrok z rolerji in kolesi. Gašper Tominc, foto: gt Športfejst 2014 - 6. september Kislo vreme ni pregnalo športnih navdušencev Letošnji Športfejst je zaznamoval siv in deževen dan, ki pa so se mu športniki postavili po robu. V nekoliko okrnjeni obliki so izpeljali skoraj ves program, posebnost pa sta bili večerno prizorišče v Dragomerju in prvo tekmovanje v škuljanju. Občina Log - Dragomer je že osmič zapored gostila tradicionalno športno-zabavno prireditev Športfejst. Tudi tokrat so združila moči številna društva, ki delujejo v občini, taktirko pa je letos prevzelo Balinarsko športno društvo Dragomer. Čeprav so dežne kaplje skoraj ves dan močile športna prizorišča, se je največji občinski športni prireditvi tudi tokrat pridružilo precejšnje število rekreativnih športnikov. Že zjutraj so se tradicionalno na Ključ odpravili planinci PD Rega, za njimi pa je na pohod DU Log in DU Dragomer - Lukovica po gričih in dolinah občine krenilo še okoli 50 pohodnikov. Kolesarji so tradicionalno gorsko kolesarjenje po okoliških hribih nadgradili z delovno akcijo »Naredimo pot na Ferjanko ponovno prehodno«. Pestro je bilo tudi v športnem parku na Logu, kjer je Športno društvo Korenjak za mlajše pripravilo Dan odprtih vrat. Na plezalni steni je ta šport spoznavalo okoli 70 otrok, najmlajši bodoči plezalec je štel le štiri leta. Veliko pozornosti je pritegnilo tudi občinsko prvenstvo v škuljanju, ki so ga pripravili prvič. Športno društvo Škulja - Barje, ki je tekmovanje priredilo, je bilo ustanovljeno letos. Kot so nam povedali njegovi člani, so želeli to starodavno športno in družabno igro predstaviti tudi v naših krajih. »Igra sicer izhaja iz istrskih in primorskih krajev, kjer so jo že pred mnogimi leti igrali pastirji, medtem ko so pasli živino.« Igra se tako, da dva ali več igralcev meče za dlan veliko ploščato kamenje proti balinčku, ki je oddaljen od osem do dvanajst metrov. Zmaga tisti, katerega »škulja« je najbližje ba-linčku. Najuspešnejši je bil Miro Bitenc, za njim Robert Dominič Objavili javno naročilo za prenovo tal šolske telovadnice Občina Log - Dragomer je v prvi polovici septembra na portalu javnih naročil objavila javno naročilo za prenovo tal šolske telovadnice. Rok za oddajo ponudb se bo iztekel še pred izidom Našega časopisa, izvajalci bodo lahko to storili do 22. septembra. Kot nam je pojasnil Martin Martinčič iz občinske uprave, bodo v sklopu projekta obnovili obstoječo podlago; izvajalec jo bo na poškodovanih mestih zapolnil in nato po celotni dolžini prebrusil. Sledilo bo polaganje devet milimetrov debele upogljive talne obloge ter oznaka igrišč za košarko, rokomet, tenis in nogomet. Projekt sanacije tal šolske telovadnice je del programa Leader, ki je financiran v okviru strukturnega sklada Evropske unije. Iz tega naslova naj bi občina pridobila 50 odstotkov sredstev, drugo polovico pa bo pokril občinski proračun. Med večjimi projekti, ki so se sofinancirali s pomočjo tega programa, sta obnova fasade vrtca in gradnja otroškega igrišča v Dragomerju. Ravnateljica Mihaela Mrzlikar nam je povedala, da bodo ob prenovi tal zamenjali letvenike (ribstole), telovadnico pa bodo tudi prebelili. Kot smo še izvedeli, so v osnovni šoli letos že opravili rekonstrukcijo čistilne naprave, za katero so odšteli 12 tisočakov. Načrtujejo pa gradnjo nadstreška nad požarnimi stopnicami in, če bodo imeli na voljo dovolj finančnih sredstev, tudi ogrevanje žlebov; s tem ukrepom naj bi odpravili zamakanje na strehi, s katerim se na osnovni šoli spopadajo pozimi. V. L. in Tjaš Kumer, pri metu v tarčo pa so se najbolje odrezali Željko Kudeljnak, Tjaš Kumer in Robert Dominič. V športnem parku Log bi morali izpeljati tudi nogometno tekmovanje najmlajših, ki pa so ga organizatorji zaradi razmočenega terena preselili v osnovno šolo, kjer je spretnost z okroglim usnjem obiskovalcem prikazalo okoli 80 otrok. To prizorišče je v popoldanskih urah gostilo tudi Žabje delavnice. Obiskovalci so lahko skupaj z njimi izdelovali cofke, risali, barvali, ustvarjali, spoznavali akrobatiko, ples ter dvige in skoke na mali prožni ponjavi. Priredili so tudi zdaj že tradicionalno tekmovanje Frogs Cheer Challenge - memorial Mili Gerbec, v večernih urah pa so navdušili s plesno-akrobatskim spektaklom. V Športnem parku Dragomer so na oranžnem pesku svoje znanje pokazali igralci tenisa, ki so se pomerili na turnirju dvojic, nekoliko okrnjen pa je bil turnir v malem nogometu, ki je prav tako potekal v Dragomerju. Še najbolj jo je vreme zagodlo letošnjim glavnim organizatorjem BŠD Dragomer, ki so poskušali izpeljati balinarsko tekmovanje, a so ga po več poskusih na koncu odpovedali. Kljub temu so v društvu z letošnjo prireditvijo zadovoljni, saj so pod streho spravili večino načrtovanega športnega dogajanja. Kot so nam povedali, je bilo prijetno tudi zvečer. Zabavni večerni del prireditve, ki je prvič potekal v Dragomerju, so popestrili Mladi Dolenjci, ki so, čeprav je na udeležbo nekoliko vplivalo vreme, poskrbeli za odlično vzdušje. Vesna Lovrenčič Vsako leto manj novorojenih Lani se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v slovenskih porodnišnicah rodilo 20.634 otrok, kar je štiri odstotke manj kot leta 2012. V Občini Log - Dragomer prav tako opažajo trend upadanja števila rojstev, lani se je rodilo kar za četrtino otrok manj kot leto prej. Občanom Občine Log - Dragomer se je lani rodilo 28 otrok oziroma 15 dečkov in 13 deklic, najmanj od ustanovitve občine oziroma od leta 2007, ko so začeli neodvisno beleženje števila rojenih otrok. Največ otrok se je rodilo leta 2009, ko je na svet privekalo kar 50 Log-Dragomerčanov. Rekordnemu letu je sledilo še eno dobro leto, rodilo se je 47 otrok, potem pa je začelo število rojstev iz leta v leto padati. V zadnjih sedmih letih se je rodilo 283 otrok, nekoliko več dečkov kot deklic. Takšen trend lahko opazimo čez celotno obdobje od ustanovitve občine, razen v letih 2007 in 2012, ko se je rodilo več deklic kot dečkov. Upad števila rojstev se zrcali tudi v log-dragomer-škem vrtcu, kjer so letos prostor v vrtcu dobili vsi otroci, ki so jih starši pravočasno vpisali v vrtec in so izpolnjevali starostni pogoj 11 mesecev. Kot nam je pojasnila pomočnica ravnateljice Jožica Zorc, je letos pravočasno prispelo 50 vlog za vpis v vrtec, kar je bistveno manj kot pred leti. Naj omenimo, da je bila prostorska stiska v log-dragomerškem vrtcu največja v letih 2008 in 2009, ko so prejeli največ prošenj za vpis otrok. Problematika se je delno rešila z manjšim številom vlog oziroma upadanjem števila rojstev, delno z uvedbo subvencije za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca (2008), delno s podelitvijo koncesije Zasebnemu vrtcu Zvezdica (2009) in delno z gradnjo dvood-delčnega prizidka k vrtcu Dragomer (2010). V. L. Pod Lovrencem že ropotajo gradbeni stroji Septembra se je začela obnova dela ceste, ki vodi do dragomerškega pokopališča. Asfaltirali bodo okoli 300 metrov ceste Pod Lovrencem, dela pa naj bi se zaključila predvidoma do konca oktobra. Izbrani izvajalec, Euro Grad, d. o. o., je na začetku septembra začel prenavljati del ceste Pod Lovrencem, kjer se začne makadam do nekdanjega objekta mežnarije oziroma vodohrana. Kot nam je povedal Jure Jančič iz občinske uprave, bodo gradbeniki cesto v nekaterih delih skupaj z bankinami razširili do štirih metrov, obnovili in asfaltirali pa bodo 300 metrov ceste. »Obstoječi voziščni makadam do globine 40 cm bodo nadomestili z novim tamponom ter položili asfalt v debelini 7 cm,« je pojasnil. Dodal je, da bodo ob obnovi ceste pri cerkvi uredili tudi plato, ki bo služil kot predpriprava za parkirišče na pokopališču. Za ureditev parkirišča bodo uporabili odpadni tampon s ceste Pod Lovrencem, ki bi ga gradbeniki sicer morali odpeljati na deponijo. Izvedeli smo, da je investicija vredna skoraj 74 tisočakov, kar je nekaj manj, kot so predvideli v proračunu. Zato naj bi ob gradnji ceste v cestišče položili še kabelsko kanalizacijo za poznejšo izvedbo javne razsvetljave. V sklopu gradnje bodo uredili tudi odvodnjavanje, ki so mu na občinski upravi posvetili kar nekaj pozornosti. »Odvodnjavanje se izvede z vgradnjo drenažne cevi, revizijskih pe-skolovnih jaškov in izpustov. Iztočne glave izpustov se bodo obdelale s kamnito zložbo v betonu,« je pojasnil naš sogovornik. Obnova bo potekala približno dva meseca, torej predvidoma do konca oktobra. V času gradnje bo cesta vsaj delno neprevozna, oviran bo vsakršen promet z motornimi vozili, omogočili pa bodo pešpot do pokopališča. V primeru pokopa umrlega bodo poskrbeli tudi za nemoten dostop do pokopališča z vozili, so še zagotovili na občini. Sicer pa so začetek gradnje nekoliko zamaknili zaradi sečnje lesa. Kot je povedal Jančič, so večino deponirane hlodovine že odpeljali, preostali les pa so odložili neposredno ob gradbišču in ga bodo odpeljali naknadno. V. L. Župan Mladen Sumina »Nasledniku občino prepuščam s plusom na računu« Mladen Sumina, osem let prvi mož Občine Log - Dragomer, se na letošnjih lokalnih volitvah ne bo več podal v boj za županski stolček. Ob zaključku dveh mandatov smo se z njim pogovorili o opravljenem delu, teži županovanja, kanalizaciji, njegovih pričakovanjih ter še o marsičem. Osem let ste bili na čelu Občine Log - Dragomer, se je težko posloviti od županovanja? Ne. Teh osem let županovanja ima podlago v dvajsetletnem intenzivnem delu v nekdanji Krajevni skupnosti Dragomer - Lukovica, v štirih mandatih vodenja sveta krajevne skupnosti, mnogih uresničenih projektih in funkcijah v različnih krajevnih, občinskih in regionalnih organih ter društvih. Županovanje je bilo nadgradnja vsega tega. Na to sem ponosen in hkrati hvaležen vsem, ki so mi pri tem pomagali in me podpirali. Čas je za spremembe. Dostojno, ponosno in z veseljem prepuščam priložnosti novemu kadru. Ob nastopu drugega mandata ste dejali, da boste večino težav v štirih letih rešili ter da želite dokončati začete projekte. Vam je uspelo? Ne v celoti. Komu uspe uresničiti vse želje in zastavljene cilje v družinskem ali poslovnem okolju? Ne glede na dolgo politično in gospodarsko kilometrino, kot se temu reče, sem morda nekoliko naivno pričakoval, da je marsikaj možno uresničiti hitreje. Kdo si bi mislil, da lahko načrtovanje enega avtocestnega križišča traja dvanajst let, načrtovanje protihrupne zaščite štirinajst let, pločnikov osem let, kanalizacije šest let, in še bi lahko naštevali. Poleg tega imamo zakonodajo, ki si jo lahko razlaga vsak po svoje, pravosodje je neučinkovito ... V tem času so v Sloveniji delovale štiri vlade, na ministrstvih je bilo več menjav, tam mnogokrat nismo našli sogovornika itn. Na katere projekte, ki vam jih je uspelo uresničiti v zadnjih dveh mandatih, ste najbolj ponosni? Monumentalnih projektov in objektov nimamo in jih ne bomo imeli. Treba je preprosto skrbeti za okolje, tako da bodo ljudje zadovoljni in da bo omogočilo zadovoljevanje njihovih potreb. Veliko je bilo uspešno postorjenega. Če nam tedanja vlada ne bi vzela dobršnega dela proračunskih sredstev, bi lahko naredili bistveno več. Za povprečnega občana je marsikaj neopazno, a naslednji podatki govorijo sami zase. Med prvimi v Sloveniji smo občino popolnoma pokrili s širokopasovnim telekomunikacijskim omrežjem in prvi z optičnim omrežjem (Dragomer). Prvi v osrednjem delu Slovenije, kjer je obremenitev največja, smo z izgradnjo prizidka lahko v vrtec sprejeli vse otroke, prvi v Sloveniji smo začeli subvencionirati varstvo otrok, ki niso vključeni v programe vrtca. Skupaj z Borovnico in Vrhniko smo v Sloveniji najuspešnejši pri ločevanju odpadkov, bili smo druga najbolj zelena mala občina, bili smo gazela med občinami v Sloveniji, imamo zelo dobro organizirano in vodeno komunalno podjetje KP Vrhnika. Standard v osnovni šoli je zelo visok, društvi Korenjak in Žabice sta prepoznavni v svetovnem merilu, na nacionalni ravni so uspešni balinarji in nogometaši. Uspelo nam je ohraniti raven bivanjskega standarda, uspešno smo ukrepali ob stoletnih poplavah in žledu, nabavili smo tri vrhunsko opremljena vozila za potrebe zaščite in reševanja ter požarnega varstva. Za avtocestno križišče je bil sprejet državni prostorski načrt in pripravljajo se projekti za gradbeno dovoljenje, protihrupna zaščita se gradi, pločniki in kolesarska steza ob regionalni cesti prav tako, veliko je bilo postorjenega v obeh športnih parkih. Sanirale so se razmere okrog mežnarije v Dragomerju, za 900 tisoč evrov je bilo nakupljenih nepremičnin, ki so zdaj podlaga za najrazličnejše investicije in umeščanje potrebnih objektov. V celoti smo pripravili projekte za kanalizacijo in vodovod - visoka cona Lukovica, sprejeti so idejni projekti za zdravstveni in kulturni center. Po sosednjih občinah hitijo graditi kanalizacijo. Tudi v vašem volilnem programu je bila priprava projektov preskrbe s pitno vodo ter projektov odvajanja odpadnih voda za pridobitev sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. Projekte ste pripravili, sredstev pa niste dobili. Zakaj je uspelo »sosedom«, nam pa ne? Sosedje so občine od nekdaj ali vsaj od leta 1994, mi pa od leta 2007. Leta 2007 se je Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda začel izvajati, mi smo pristopili k projektiranju v letu 2008. Poleg nas je še 31 drugih občin, ki jim ni uspelo pridobiti sredstev iz perspektive 2007-2013. V prvotnem operativnem programu je bila zajeta samo aglomeracija Dragomer. Koliko truda smo vložili, da smo v novelirani operativni program umestili še aglomeracijo Log, ki bi brez te umestitve ostala brez evropskih sredstev in kanalizacije, vemo v glavnem samo jaz in najožji sodelavci. Sledilo je projektiranje in sočasno pridobivanje služnosti, in zaradi nepridobljenih služnosti so se projekti medtem veliko spreminjali. Ko smo ugotovili, da bi nam kljub morebit- ni pridobitvi odločbe za kohezijska sredstva zmanjkalo časa za tehnično izvedbo projekta do leta 2015, sem se sprijaznil z dejstvom, da je projekt možno uresničiti le v perspektivi 2014-2020. Zavedati se moramo, da je treba ob kanalizaciji obnoviti vodovodno omrežje, zgraditi javno razsvetljavo in plinovodno omrežje ter vgraditi srednjenapetostno elektro-omrežje. Sredstev, ki bi jih morala občina zagotoviti v obdobju do 2015, ni bilo mogoče zagotoviti. Izgradnja kanalizacije ni več problem, kohezijska sredstva bodo zagotovljena, težave bodo ob priključevanju - zaradi komunalnega prispevka in bistveno višjih zneskov na položnicah. Amortizacijski stroški novozgrajenega omrežja in čistilne naprave se bodo kazali na položnicah z bistveno višjimi zneski. Kaj se v tem pogledu po Sloveniji dogaja že zdaj, je razvidno iz medijev. Ljudje se upirajo novim dajatvam in višjim cenam. Škoda, da nam ni uspelo pridobiti kohezijskih sredstev za vodo - visoka cona Lukovica. Ta projekt bi z lahkoto uresničili v letu 2014. Vam je žal za kakšno zamujeno priložnost, ali bi kaj naredili drugače? Vedno bi bilo mogoče zadeve kako drugače opraviti, vendar gledam vedno samo naprej in gradim na izkušnjah. Oba mandata sta bila pestra; ne samo na političnem parketu, za to je poskrbela tudi narava, ki nam ni prizanašala. Se strinjate? Absolutno. V tem obdobju smo doživeli dve nesreči s stoletno povratno dobo, katastrofalno poplavo leta 2010 in letos žled. Imamo dve izjemni prostovoljni gasilski društvi, Log ter Dragomer - Lukovico, ki sta steber zaščite in reševanja. Velika vlaganja občine v to področje se obrestujejo z veliko učinkovitostjo ekip in opreme ter karseda majhnimi posledicami za ljudi in objekte. Štab civilne zaščite, ki sem mu osebno poveljeval, in vse preostale strukture znotraj sistema ZiR so vedno delovali brezhibno. Kaj pa na političnem parketu? Tudi tu so se odnosi na trenutke precej zaostrili ... Res je. V vaško okolje se prenašajo manire iz parlamenta. Še najbolj pestro je bilo v odnosu do nadzornega odbora. Imeli so 25 sej. To je verjetno rekord v Sloveniji. Opravili so zajeten kup pregledov in vzeli občinski upravi in občinskemu svetu veliko dragocenega delovnega časa brez posebnega javnega učinka. Pričakovanja nekaterih, da bodo odkrili kupe nezakonitosti, se niso uresničila. V tem pogledu niso našli ničesar in tudi niso mogli najti. Nekaj poročil o pregledih je bilo korektnih, nekaj izrazito politikantskih. Kako je bil voden nadzorni odbor, kaže podatek, da so trije člani, vrhunski finančni strokovnjaki, odstopili, ker niso videli smisla v takšnem načinu vodenja in delovanja NO. V sosednjih občinah, ki jih pokriva Naš časopis, glede na pisanja nekaterih naših občanov porogljivo pravijo, da Log-Dragomerčani nismo »gladki«. Nekateri od teh so se šli bitke in vojne, tako so med seboj komunicirali. V bitkah in vojnah se v glavnem ruši. Nekateri to hočejo. Ali je to interes naših občanov, prebivalcev občine z najboljšo intelektualno in socialno strukturo v Sloveniji? Je bilo delo težje v prvem ali v drugem mandatu? Vsekakor je bilo težje v drugem mandatu. V prvem mandatu je imela LiDLL - Lista za Dragomer, Log in Lukovico, iz katere tudi sam prihajam, absolutno večino v občinskem svetu. Če takratna županova opcija ne bi imela večine, si ne predstavljam, kako bi izpeljali delitveno bilanco z Vrhniko. Brez delitvene bilance ne bi bilo proračuna, celovito konstituiranje občine bi zahtevalo bistveno več časa in naporov. V drugem mandatu, ko nisem imel deklarirane večine v občinskem svetu, se je močno zapletalo pri zadevah, ki jih rešujemo skupaj z drugima dvema občinama, Vrhniko in Borovnico. Znani so zapleti okrog Odloka o Komunalnem podjetju Vrhnika, imenovanju direktorja in nadzornega sveta v istem. Pa zapleti pri imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika, ko opozicija (naj jo tako imenujem, čeprav je formalno ni bilo in je nisem jemal kot opozicijo) ni bila zmožna prisluhniti mnenju župana - takrat sem natančno povedal, da je moje mnenje k imenovanju tedanjega direktorja za ponovni mandat negativno, ker je protipravno odtujil 160 tisoč evrov. Opozicija je imenovanje kljub temu gladko podprla. Čez čas se je, z odločitvami različnih sodišč, izkazalo, da so bila moja stališča prava ter pravno in moralno-etično korektna. Bili so še kakšni taki primeri. Včasih sem dobil občutek, da nekateri ne razumejo glasu volivca, da so izvoljeni za ustvarjanje, ne rušenje. Kljub omenjenemu je treba poudariti, da je bilo 95 odstotkov županovih predlogov večinsko sprejetih, kar si štejem v dobro, vsem članicam in članom občinskega sveta, predvsem predsednikom delovnih teles, pa izrekam zahvalo. Je bila ustanovitev samostojne občine Log - Dragomer prava poteza? To je že bila prava poteza. Sicer ne vemo, kako bi se zadeve reševale, če bi bili še pod Vrhniko. Morda bi vse zgoraj našteto dosegli tudi z njimi, vendar tega upanja na podlagi izkušenj iz preteklosti ni bilo. Za Dragomer in Lukovico lahko ugotovimo, da od leta 1989 do 2000 ni bilo v investicije vloženo nič ali skoraj nič. Z mojim ponovnim prihodom na funkcijo predsednika krajevne skupnosti in ustrezno aktivnostjo sveta KS je vrhniška občina sovlagala v nadgradnjo Doma krajanov in zgradil se je prizidek k šoli, kar je glede na takratni način financiranja občin bistveno premalo. Je pa treba poudariti, da je sodelovanje z občinama Borovnica in Vrhnika (območje prvotne občine Vrhnika), s katerima si delimo nekaj javnih služb in organov, zdaj izjemno dobro in uspešno. Odkar smo samostojna občina, so se vzpostavili izjemno dobri odnosi in sodelovanje med vsemi krajevnimi društvi in tudi v vseh drugih oblikah druženja znotraj občine. Občasno se pojavi kakšno pisanje, s katerim se spodbujajo medkrajevne napetosti, eno smo brali denimo v prejšnji številki Našega časopisa. Samo dve možnosti sta: ali prijazno sobivanje ali pa v doglednem času ne bo lastne občine. Ob občinskem prazniku ste med drugim dejali, da ste zaradi svoje funkcije izgubili kar nekaj prijateljev. Vam je žal, da ste se sploh podali na to pot? Ne, ni mi žal. Bila je prijetna izkušnja. Prijatelji bodo morali razumeti, da je tu najprej javni interes in nato zasebni ter da je za sleherni ukrep treba spoštovati ustrezne zakonske postopke. Od teh načel nisem odstopal niti za ceno kakšnega prijateljstva. Kaj kot občan pričakujete od svojega naslednika? Najprej pričakujem, da bodo volivci izvolili kandidata, ki je v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju ugledna osebnost, brez slehernih madežev iz preteklosti, z mened-žerskimi in voditeljskimi sposobnostmi. Dolgoletno poznavanje okolja in ljudi naj bo njegova prednost. Pričakujem, da bo delal »pošteno, preudarno in vztrajno«, kar je moto LiDLL. In še za konec, kakšno zapuščino puščate svojemu nasledniku? Nasledniku prepuščam občino, ki ni zadolžena, s plusom na računu in z nekaterimi projekti, ki se še gradbeno izvajajo. Za vse ključne manjkajoče projekte so že pripravljene podlage in tudi pretežno sprejete konkretne odločitve. Le še finančna sredstva so tista, ki lahko narekujejo realizacijo. Vsakodnevnim težavam se sam nisem mogel izogniti, spremljale bodo tudi naslednika. Želim mu veliko uspeha. Vesna Lovrenčič Predstavitev kandidatov za župana V uredništvu Našega časopisa smo kandidatom, ki se bodo na letošnjih volitvah potegovali za mesto župana Občine Log -Dragomer, zastavili enaka vprašanja. Upamo, da vam bodo njihovi odgovori vsaj deloma olajšali odločitev, komu nameniti svoj glas. Kateri bo prvi projekt, ki se ga boste lotili v primeru izvolitve? Slavko Armič: Najprej bom skupaj s kolegi opravil natančno analizo, v kateri fazi so projekti Občine Log - Dragomer, kako je z občinskimi, pogodbenimi obveznostmi. To je predpogoj za boljše delo v prihodnje. Temu bo sledila analiza finančnih obveznosti in prihodkov občine in šele to dvoje bo pokazalo realno sliko, ki je od zunaj ni mogoče videti. Seveda bomo o rezultatih obvestili vse občanke in občane. Osebno pa bom dal poudarek predvsem projektu občinske kanalizacije s čistilno napravo in trgovske oskrbe v Dragomerju. Boštjan Rigler: Treba se bo lotiti več projektov hkrati, sicer bomo na koncu mandata znova ugotavljali, kaj vse bi morali, pa nismo storili. Prav gotovo pa bomo največ energije namenili nadaljevanju projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda in pridobitvi kohezijskih sredstev za financiranje tega projekta. Gre za projekt, na katerem sloni možnost razvoja naše občine v naslednjih letih ali pa jo izgubimo. Ivan Klenovšek: Ustanovitev krajevnih skupnosti. Brez sodelovanja občanov iz posameznih delov občine si ne predstavljam delovanja občinske uprave kot servisa občanov. Miran Stanovnik: Dolgoročno: strategija razvoja občine do leta 2025 (z OPN). Srednjeročno: kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo. Kratkoročno: proračun 2015. Takoj: sanacija nekaterih sprehajalnih poti, ki so zaradi posledic žledoloma še vedno neprehodne in jih občani ne morejo uporabljati za hojo, dostopanje do svojih parcel in bivanje v naravi (akcija bo promocijska in prostovoljna ter bo služila druženju vseh občanov, zato računam na udeležbo celotne občinske uprave in svetnikov). Kateri bodo vaši prednostni programi v Dra-gomerju, na Logu in Lukovici? Slavko Armič: Vsi projekti in prioritete bodo odvisni od dejanskega stanja. Vse drugo so računi brez krčmarja. Zame velja, da se držim tiste o obljubi in dolgu. Osredotočili pa se bomo na projekte za celotno občino, kar sta predvsem kanalizacija in čistilna naprava, zagotoviti je treba nemoteno oskrbo z vodo, na področju infrastrukture pa je tu še nov prostorski načrt; skupaj z občino Brezovica bi morali doseči izgradnjo priključka na avtocesto, želim pa si tudi zgraditi multikulturni center ob šoli, skupaj z ambulanto, lekarno, prostori za druženje starejših in mladih. Glede na stanje bo prednostni projekt tudi, da staršem omogočimo poletno rezervacijo mesta v vrtcu brez plačila oskrbnine. V Dragomerju bo prvi projekt predvsem, da zagotovimo trgovino in omogočimo parkiranje za obiskovalce pri pokopališču. Na Logu nujno potrebujemo nov vrtec, po-slovno-industrijsko cono in novo povezovalno cesto med regionalko in Rimsko cesto. Da ne omenjam ulične razsvetljave. Na Lukovici moramo umiriti promet in spet smo pri kvalitetni oskrbi z vodo ter razsvetljavi. Poudarjam pa, da je treba najprej opraviti analizo in potem postaviti cilje, na podlagi realnega finančnega stanja občine. In prav to bomo naredili. Odgovorno, gospodarno in realno. Boštjan Rigler: Poleg projektov, ki so namenjeni vsem občanom, bodo prednostni projekti, ki se v večji meri nanašajo na ožje lokalne skupnosti, naslednji: Dragomer - ureditev dostopa in samega območja pokopališča, ureditev krajevnega središča, trgovina, Log - vzpostavitev varnih poti za pešce in kolesarje, rekonstrukcija lokalnih cest, ureditev vrtca in objekta stare osnovne šole, Lukovica - zagotovitev varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo, ureditev vaškega središča (igrišča), ureditev pešpoti do Dragomerja. Ivan Klenovšek: Prednostni programi bodo določeni v sodelovanju z občani, na način, kot je predstavljen v zgornjem odgovoru. Miran Stanovnik: Najvišja prioriteta bodo projekti, ki so skupni celotni občini: obnova in dograditev vodovodnega, elektro- in plinskega omrežja, kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, varne poti v šolo, zdravstvena postaja z lekarno, dnevnovarstveni center za starostnike, nadgrajevanje doseženega standarda kakovosti storitev na področju zaščite in reševanja, nova večnamenska dvorana pri OŠ, avtobusno postajališče pri šoli, protihrupne ograje in priključek na avtocesto. Dragomer: rešitev problematike trgovine, pokopališča, javne razsvetljave (JR), športnega parka in Ceste ob gozdu. Log: nov objekt vrtca in revitalizacija obstoječega objekta, poslovna cona, razvoj športnega parka, JR, ureditev nevarnih vodotokov, optimizacija delovnega časa pošte. Lukovica: vodohran za visoko cono in ustrez- jo javno-zasebnega partnerstva, je treba preveriti kapacitete, ki v občini že obstajajo. Menim, da je možno s pametnim načrtovanjem vse omenjene dejavnosti umestiti v objekte, s katerimi občina razpolaga in jih lahko uredi veliko bolj racionalno. Kar pa se tiče lekarne - pogoj za podelitev koncesije mora biti vzpostavitev lekarne na stroške koncesionarja. Ivan Klenovšek: Izgradnjo zdravstvenega centra z lekarno in dnevnim varstvom starejših občanov podpiram. Najprej bomo proučili možnost financiranja v lastni režiji, s pomočjo sredstev EU. Če to ne bi bilo mogoče, bomo iskali zasebnega partnerja, pri čemer bo treba interese občine vključiti v ustrezne pogodbe, podpisane pred začetkom izvedbe projekta. Miran Stanovnik: Takšno rešitev v osnovi podpiram, ker občani potrebujemo tovrstne storitve. Osebno se zavzemam za modernejši koncept, ki zajema vse omenjeno in poleg tega še medgeneracijsko druženje, ki ga Evropa izjemno podpira. Temu prijazno se oblikuje tudi V Občini Log - Dragomer se bodo za mesto župana borili štirje: Slavko Armič, Boštjan Rigler, Ivan Klenovšek in Miran Stanovnik. no povezovalno omrežje, JR, otroško igrišče, cesta Pod Gradom, ekološki otoki, uvoz s Tržaške ceste. Po na občinskem svetu potrjenem DIIP-u naj bi v zdravstveni center ob šoli umestili ambulante, lekarno in prostor za dnevno varstvo starejših občanov. Ali podpirate takšno rešitev? Po kakšni poti do uresničitve tega projekta, z javno-zasebnim partnerstvom ali v lastni režiji (kako v tem primeru zagotoviti denar za financiranje projekta)? Slavko Armič: Ambulanto bi lahko že imeli v dializnem centru. Treba se je znati pogovarjati in dogovoriti. Naš cilj in perspektiva Občine Log - Dragomer je zagotoviti čim več storitev v domačem kraju. To je vsekakor pomembno za vse občanke in občane, toda pod kakšnimi p°g°ji? Absolutno je treba preprečiti projekte, kot je denimo tisti s športnim centrom Toscana v Dragomerju. Boštjan Rigler: Izboljšanje zdravstvene oskrbe, dnevna oskrba starejših občanov in izboljšanje nivoja oskrbe občanov so ključne točke mojega programa. Preden se občina odloči za nove investicije s svojimi sredstvi oz. s pomoč- naša zakonodaja, ki bo nared predvidoma že naslednje leto. Uresničitev projekta je realna in prednostno izvedljiva s pošteno zastavljenim in preudarno izpeljanim javno-zasebnim partnerstvom. Kaj boste naredili za mlade? Slavko Armič: Zadeve se slišijo oz. berejo zelo preprosto, vendar take dejansko so: ustanovili bomo mladinski parlament in s tem zagotovili prenos informacij in potreb v občinski svet. Vsi starši vemo, da je najslabše, če mlade prepustimo računalniku in ulici. Boštjan Rigler: Pravzaprav so vsi projekti, ki jih občina izvaja, na neki način namenjeni mladim. Naše okolje je treba razvijati tako, da bo mladim ponujalo konkurenčno prednost pred sosednjimi območji in Ljubljano ter bodo zato svojo prihodnost načrtovali v domači občini. Največ, kar lahko občina stori za mlade, je, da jim zagotovi varno in zdravo okolje za odraščanje ter odlične pogoje na področju predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja. Ivan Klenovšek: Vprašal bom mlade, kaj želijo, in njihove želje uvrstil v prioritetni program. Že zdaj pa po mojem mnenju potrebujejo več pozornosti in pomoči na področju poklicnega usposabljanja, v smislu možnosti zaposlovanja, prostore za druženje in različne aktivnosti ter dograditev oz. ureditev športnih površin, predvsem v Dragomerju. Miran Stanovnik: Predšolskim in šolskim otrokom bomo uredili varne poti v vrtce in šolo z vseh smeri občine (Lukovica, Dragomer in Log), spodbujali bomo hojo v šolo ter gibanje v naravi in na prostem, promovirali in podpirali bomo njihovo izražanje na področju umetnosti, kulture, tehnike in športa, ohranili bomo dostopnost in izboljšali kakovost storitev na področjih vzgoje in izobraževanja ter zgradili nov vrtec na Logu. Študentom bom prepustil demokratično pobudo pri oblikovanju ciljev ter prioritetnih organizacijskih, programskih in infrastrukturnih projektov (npr. organizacija prireditev, ureditev prostorov za druženje, trim steza, te-lovadišče na prostem), saj sami najbolje vedo, kaj potrebujejo; pri izvedbi jim bom pomagal z usmeritvami in finančno podporo tistih projektov, ki zadovoljujejo njihove potrebe ter so družbeno koristni, ekonomsko upravičeni in finančno vzdržni. Potrebujemo in želimo si veliko več projektov, kot je denarja v občinskem proračunu. Kako do denarja, ki bo omogočil, da se zastavljeni projekti uresničijo? Slavko Armič: Znova poudarjam, kako pomembna je analiza stanja. Upam pa, da nas vseh skupaj ne bo bolela glava, ko bodo rezultati analize na mizi. Glede sredstev pa naslednje: osebno lahko dokažem gospodarnost in poštenost. Zagotovim pa lahko tudi, da bomo bistveno več naredili (in manj obljubljali) na ravni pridobivanja evropskih sredstev. Boštjan Rigler: Z denarjem, ki je na voljo, je treba gospodarno upravljati. Namenjen mora biti projektom, ki so nujni za razvoj naše občine. Izkoristiti moramo vse možnosti pridobivanja sredstev iz EU in drugih skladov. Za projekte, ki so ključni za razvoj naše občine, se bomo tudi zadolžili, vendar v mejah, ki ne bodo ogrozile poslovanja občine v naslednjih letih. Ivan Klenovšek: Izdelavo projektne dokumentacije posameznih investicij bomo financirali iz proračuna, izvedbo pa s pomočjo EU in državnih sredstev. V kolikor se bo izkazalo, da EU in državna sredstva ne zadoščajo za izvedbo nujnih projektov (čistilna naprava s kanalizacijskim omrežjem), bo treba poleg lastnih proračunskih sredstev premišljeno, pod ugodnimi pogoji najeti posojilo in ga v naslednjih letih poplačati iz investicijskih sredstev občinskega proračuna. Miran Stanovnik: Kot moderna občina bomo delovali v skladu z dobronamernimi nacionalnimi in evropskimi usmeritvami, zato na prihodkovni strani upravičeno računam na sofinanciranje lokalnih projektov z javnimi sredstvi na nacionalni in evropski ravni, dodatne prihodke in sočasne prihranke na stroškovni strani pa prepoznavam tudi v tesnem povezovanju občin na območju Ljubljanskega barja. Boste, če boste izvoljeni, delo opravljali v funkciji profesionalnega ali neprofesionalnega župana? Slavko Armič: Kandidaturo sem sprejel ne glede na to, da bo doma bistveno manj časa za delo, posel, družino. Zavestno grem v to, da bom osebno lahko veliko izgubil. Cilj pa je, da bom lahko po koncu mandata pokazal, da znam in vem, kako delati predvsem v dobro drugih. Odločil sem se za neprofesionalno opravljanje funkcije. Boštjan Rigler: Glede na velikost občine in število prebivalcev nameravam delo, tako kot dosedanji župan, opravljati nepoklicno. Ivan Klenovšek: Delo bom opravljal kot profesionalni župan, ker ga ni mogoče opravljati kakovostno in učinkovito v nobeni drugi obliki. Miran Stanovnik: Vsako svoje delo opravljam strokovno, odgovorno, pošteno, preudarno in vztrajno, kar z drugimi besedami pomeni profesionalno, zato pride pri meni v poštev le poklicna županska funkcija. Vesna Lovrenčič Dejavnosti KUD Kosec v oktobru 6.10. Tečaj šivanja Mentorica: Nevena Kralj Lokacija: OS Log-Dragomer, učilnica št. 10 7.10. Likovna sekcija - slikanje akvarela Mentorica: Emilija Erbežnik Lokacija: OS Log-Dragomer, učilnica št. 10 Ročna dela - štrikanje, vezenje, kvačkanje,... Mentorici: Anica Vengust in Marjeta Tešanovič Lokacija: OS Log-Dragomer, učilnica št. 10 14.10. Tečaj klekljanja ob 15:30 Mentorica: Ivica Cesnik Lokacija: Dom upokojencev, Pot na Ferjanko 4 21.10. Izdelovanje jesenskih venčkov ob 18:00 Mentorica: Ljubica Malavašič Lokacija: OS Log-Dragomer, učilnica št. 10 28.10. Otroška delavnica- izdelovanje Helloween ob 18:00 papirnatih mask Mentorica: Katarina Davidović Lokacija: OS Log-Dragomer, učilnica št. 10 Vabilo k ostalim dejavnostim KUD-a Kosec V okviru gledališke sekcije se bo v mesecu oktobru za osnovnošolce zopet pričel super zanimiv gledališki krožek, ki ga bo vodil g.Emir Juršič. Prijave zbiramo v tajništvu društva preko spodaj navedenih kontaktov do 30.9. 2014. Z vsemi, ki se bodo pravočasno prijavili bo prvo informativno srečanje potekalo v torek 7.10. ob 17:00 na OS Log-Dragomer v učilnici št. 10. Vse osnovnošolce, ki se radi družijo in plešejo pa vabimo k vpisu Folklore, ki jo bo vodila ga. Nataša Kogovšek. Prijave zbiramo v tajništvu društva preko spodaj navedenih kontaktov. Tako kot prejšnje leto bomo pričeli tudi z bralnim krožkom, vse tiste, ki vam je ljuba glasba in petje pa vabimo v naš mešani vokalno - instrumentalni zbor, kjer ne poznamo nobenih starostnih omejitev. Prijave za zbor sprejemamo preko spodaj navedenih kontaktov. Tudi v zeliščni sekciji se že pridno pripravljamo in vas o vseh aktivnostih obvestimo kmalu. Vse tiste, ki še niste člani našega društva vabimo k vpisu! ( Naših delavnic se lahko udeleži vsak. Za naše člane so delavnice brezplačne.) KUDf Kosec Log - Dragomer Tel. 064 153 939, E-pošta: kud.kosec@gmail.com www.kud-kosec.siwww.FaceBook.com/KudKosec V šolske klopi sedlo rekordno število prvošolcev 1. septembra je šolski zvonec v podružnični in matični osnovni šoli Log - Dragomer prvič zazvonil za 61 prvošolcev, kar je največja generacija v zadnjih nekaj letih. Letos se je po dolgih letih povečalo tudi število oddelkov na predmetni stopnji. V Osnovno šolo Log - Dragomer je v šolskem letu 2014/2015 vpisanih 481 otrok, od tega 416 v matično šolo ter še 65 v podružnično šolo v Bevkah. Število log-dragomerških osnovnošolcev je nekoliko višje kot lani, še več pa pove podatek, da so po dolgih letih letos oblikovali dodaten oddelek za šestošolce. Skupaj 20 oddelkov na matični in še 5 oddelkov na podružnični šoli. Večje število osnovnošolcev pa prinaša tudi nekaj težav s prostorsko stisko. Kot nam je pojasnila ravnateljica Mihaela Mrzlikar, imajo nekaj težav pri prvošolcih ter zaradi dodatnega oddelka šestošolcev tudi na predmetni stopnji. Učilnice v prizidku, kjer so nastanjeni prvošolci, so bile namreč zgrajene za zmanjšani normativ, tako da imajo učenci letos nekoliko manj prostora, kot so ga imele prejšnje generacije. Kot smo še izvedeli, naj bi se situacija prihodnje leto ponovila, saj po napovedih na šolo prihaja še nekoliko številčnejša generacija otrok prvega razreda, potem pa naj bi bilo število prvošolcev iz leta v leto nižje. V vrtcu še nekaj prostih mest Mrzlikarjeva nam je zaupala tudi podatke o številu otrok, ki bodo letos obiskovali obe vrtčevski enoti. Kot je povedala, je v Vrtec Log - Dragomer trenutno vpisanih 162 otrok, ki obiskujejo devet oddelkov. Izvedeli smo, da kapacitete še niso zapolnjene, v oddelkih drugega starostnega obdobja je prostih še 9 mest. Vesna Lovrenčič Regin 19. tradicionalni pohod na Triglav Planinsko društvo Rega je kot vsako leto zadnji konec tedna v avgustu organiziralo tridnevni pohod na Triglav. Pred nami so bili trije čudoviti sončni dnevi, uživali smo v slehernem trenutku. V petek se je na turo odpravila prva skupina, ki so jo sestavljali člani Miša, Sandi, Beti, Franci, Tone in Lili ter vodniki Sašo, Aleš in Jože. Opremljeni s samovarovalnim kompletom in čeladami smo začeli fantastično pot iz Vrat in se podali prek najtežjega, strmega dela, čez Prag. Lepih razgledov na triglavske stene in okoliška pogorja ni manjkalo. Ves čas vzpenjanja so bili na posameznih odsekih klini in jeklenice. Premagali smo najtežji del poti čez Prag, nato pa smo se povzpeli po 15 m visoki, sicer dobro zavarovani navpični skali (klini, skobe, jeklenica). Z dolgimi koraki smo prečili strma in gruščnata bela melišča do Doma Valentina Staniča, potem pa smo se ob manjših zaplatah snežišč, škrbin in melišč podali proti Kredarici. Pogled na Triglav in od sonca bleščeči Aljažev stolp je bil popoln. Po počitku smo se odpravili proti Planiki, tam smo tudi prespali. V soboto zgodaj zjutraj smo se opremljeni s čelnimi svetilkami povzpeli na Mali Triglav (2725 m). Najlepše do- živetje je bil pogled na rdeči nebesni pas sončnega vzhoda, ko se je prebujal dan. Triglavska pogorja so zažarela v vsej svoji veličini. Pod nami, na skalovju nad Planiko, pa so se pasli tri- sta vodnika Aleš in Sašo krstila Beti, ki je Triglav osvojila prvič. Sestopili smo po že znani poti; potekala je s Planike mimo Do-liča, čez Hribarice, kjer smo Pred kočo na Planini pri Jezeru je mladi kozorogi. Navdušeni in očarani smo nadaljevali pot po grebenu do vrha Triglava, pri tem pa seveda nismo pozabili na previdnost. Na vrhu srečali kozoroge. Nato smo se odpravili po Dolini za Kopico, polno cvetočih planinskih rož, med katerimi so se skrivale čudovite planike. Na Dednem polju smo se združili z drugo skupino naših članov in pohod nadaljevali do Planine pri Jezeru. Ivo nas je pozdravil z igranjem na harmoniko in čudovitim petjem. Večerno druženje pa je s harmoniko popestril naš član Tone, ob njegovem igranju smo veselo zaplesali. S petjem pesmi in družabnostjo so večer popestrile tudi živahne in simpatične članice vrtca Andersen iz Ljubljane. V nedeljo smo se odpravili proti planinskemu domu Vogar in naprej v Staro Fužino, kjer nas je čakal avtobus. Tridnevno turo smo zaključili v športnem parku na Logu, ob pestri ponudbi jedi z žara. Predsednik Dušan in vodnik Aleš sta presrečni Beti podelila diplomo za prvi vzpon na Triglav. Člani smo bili s pohodom in vodenjem naših vodnikov več kot zadovoljni. Lepi vtisi s čudovitih gorskih poti nam bodo še dolgo ostali v spominu. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so pomagali pri organizaciji in uresničevanju naših ciljev. Lili PD Rega na Gradiški Turi Letošnje kislo poletje nam prekrižalo načrte za kar nekaj nedeljskih tur. A za dežjem vedno posije sonce, in v nedeljo, 17. avgusta, smo se z vodnikom Alešem le odpravili v hribe. Odpeljali smo se proti Vipavi, nato pa v vas Gradišče (250 m), do našega izhodišča. Čakala nas je plezalna pot na Gradiško Turo - Furlanova pot, po kateri smo se podali opremljeni s samovarovalnim kompletom in čeladami. Na strmem razcepu pri borovem gozdičku sta se Marija, ki jo je spremljal pes Brzi, in Irena odločili za markirano pešpot. Preostali pohodniki pa smo prišli do skalnega vstopa v plezališče po navpični steni, ki je zahtevalo 160 m plezanja. V pomoč so nam bili klini in jeklenica, ob kateri smo se vpenjali z vponko. Spočili smo se pri lesenem mo-stičku s čudovitim razgledom na Vipavsko dolino, nato pa smo plezanje nadaljevali skozi navpično skalno grapo do položne stezice na vrhu. Počutili smo se fantastično, saj je bilo to za nas nekaj novega in adrenalinskega. Po lahkotni poti skozi listnati gozd smo se nato odpravili do manjšega skalnega preskoka, ga preplezali in se strmo povzpeli na vrh Gradiške Ture (793 m), kjer sta nas že čakali Marija in Irena. Ponudil se nam je pravi panoramski razgled; Vipavska dolina ter Kras z morjem v ozadju sta bila kot na dlani. Poti in steze so nas popeljale do cvetočih kraških travnikov, mimo Kapelice (694 m) in k skali, na kateri sta čakala žig in vpisna skrinjica. Sestopili pa smo skozi borov gozd do vrha Plaza (528 m) in se po krajšem počitku po skalni poti vrnili na parkirišče. Idilično sončno vreme nam je bilo tokrat prav podarjeno, kajti dnevu našega pohoda je sledil tih, deževen teden. Vodniku Alešu smo člani društva že sporočili, da bi čudoviti plezalni pohod na Gradiško Turo prihodnje leto radi ponovili. Lili Umrl je Zdravko Pečan V avgustu je na nogometnem igrišču na Logu odpovedalo srce nekdanjemu predsedniku Športnega društva Dragomer - Lukovica. Pokopali smo enega najbolj pridnih, poštenih in priljubljenih športnikov, prijatelja, ki ga je skrbelo tudi za druge, celo zame. Športno društvo Dragomer - Lukovica je bilo ustanovljeno leta 1976, njegov četrti predsednik pa je postal prav on. Zdravka Pečana sem pred 35 leti spoznal kot prizadevnega delavca in športnika v podjetju Iskra, vratarja iz NK Borovnica, priseljenca v našo krajevno skupnost, udeleženca občinskih športnih tekmovanj, tekmovanj na Ulovki in delavskih športnih iger - Iskriad. Pri realizaciji referendumskega programa krajevnega samoprispevka v 80. letih je športno društvo prevzelo vsa fizična dela in vsa razpoložljiva sredstva usmerilo v izgradnjo igrišč. S pomočjo obrtnikov, sveta krajevne skupnosti in večine krajanov smo zgradili celo več, kot je bilo predvideno. Zdravko je že branil za naše zmagovito moštvo in opravil mnogo delovnih ur, izpolnjeval je obveznosti in zadolžitve po sekcijah; v enem dnevu smo denimo zasadili 140 dreves, po hišah smo zbirali dodaten denar za asfaltiranje (in asfalt plačali z gotovino). Nekaj članov ŠD je v enem letu opravilo več kot 200 delovnih ur... Uredili smo balinišče, interni bife, večnamensko asfaltno ploščad, dve teniški igrišči, vadbeno steno, otroško igrišče, šahovski poligon, parkirišče, pa tudi okolico vrtca, trgovine in doma KS, del pokopališča, avtobusno postajo, oglasne kozolce, razsvetljavo do šole in drugo. Prejeli smo Bloudkovo priznanje kot najdejavnejše nemestno športno društvo v Sloveniji in SFRJ. Zdravko je postal predsednik ŠD in pod njegovim vodstvom smo nadaljevali svojo dejavnost ter izboljšave pri igriščih, inštalacijah, kadrih in opremi sekcij. Pod Zdravkovim vodstvom smo zgradili še eno teniško igrišče, ograje in parkirišča, uredili razsvetljavo igrišč, garderobe na Logu, lokostrelski poligon, inštalacije in TEN BAR, ki je postal zbirališče mladih in mnogih aktivnih krajanov. V novi državi so se odnosi v podjetjih in društvih slabšali in veliko stvari smo težko razumeli. Vseeno pa smo izpolnjevali razne nelogične zahteve, kar je Zdravka kdaj tudi jezilo. A skupaj smo doživeli mnogo lepih dni, večerov, skupinskih akcij in pohodov, tekem, iger, potovanj in veselih ur. Pogrešamo prijatelja in ne bomo ga pozabili. Ciril Krašovec Zahvala volivcem Spoštovane občanke in občani! V svojem imenu se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izkazali zaupanje na volitvah v Državni zbor julija 2014. Nataša Frank Kandidatka SDS za Državni zbor 2014 SDS Novo vodstvo SLS V zadnjih dveh mandatih KS Log smo rešili veliko problemov v tedanji KS. Naš način dela je temeljil na odkritosrčnosti in konstruktivnem pristopu. Projekte smo delno financirali sam krajani, delno KS, preostanek pa smo prejeli iz proračuna Občine Vrhnika. Uspeli smo urediti pokopališče, mrliško vežico, asfalt na pokopališče, asfalt in javno razsvetljavo na Ro-sovše, elektrifikacijo Ferjanke, novo pošto, za razsvetljavo v Kačji vasi in Log - vas pa nam je zmanjkalo čas. Predsednik KS Log sem bil od 1998 do 2006. Več let sem bil tudi predsednik Občinskega odbora SLS, kar sem s 1. septembrom letos »prenesel« na dosedanjega podpredsednika Marjana Trčka. Želim mu veliko sreče. Sam sem se odločil, da se kandidiram samo še za člana občinskega sveta na listi SLS. Za župana iščemo človeka, ki ima znanje in izkušnje pri pridobivanju EU sredstev. Če zamudimo še ta mandat, bomo morali občani seči v žep za vso kanalizacijo, kar bo velik strošek. Hvala vam za dolgoletno zaupanje in podporo. Ludvik Rožnik - napovednik dogodkov od oktobra do decembra 2014 DU Dragomer - Lukovica Meseca maja smo se skupaj s člani DU Log udeležili tečaja nordijske hoje, ki je potekal pod strokovnim vodstvom Urše Debevec iz ZD Vrhnika. Nad tovrstno rekreacijo smo bili navdušeni, zato smo se dogovorili, da se spet vidimo jeseni. Konec maja pa smo se udeležili tradicionalnega srečanja s turističnim društvom Trta v Oplotnici, kjer so nam gostitelji pripravili prijetno druženje. Pesem in glasba sta nas spremljali vse do odhoda domov. V pomladanskih mesecih, natančneje od aprila do junija, smo obiskovali tečaj oskrbe svojca na domu, ki ga je pripravila Občina Log - Dragomer v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Vseh udeležencev je bilo 25, predavanja pa so bila zelo poučna in strokovna. Balinarska sekcija društva upokojencev je dejavna vse leto; člani tekmujejo na številnih turnirjih, za uspeh pa so nagrajeni s številnimi pokali. 20. septembra smo imeli tradicionalni piknik v Dragomerju. Oktober je čas za peko kostanja. Tudi tokrat ga bomo nabirali in pekli na Dolenjskem, datum pa bomo določili glede na letošnji čas zorenja kostanja. Meritve krvnega sladkorja in tlaka bomo začeli v oktobru, izvajala jih bo medicinska sestra ZD Vrhnika. Udeležite se jih lahko 14. oktobra, 11. novembra in 9. decembra od 9. do 10. ure v prostorih DU. Oktobra se prav tako začne telovadba v prostorih TC Dragomer. Potekala bo enkrat na te -den - ob ponedeljkih. In že bo tu november, ko bomo praznovali martinovo. Datum in kraj praznovanja bomo objavili naknadno. V decembru pa nas čaka slovo od letošnjega leta, počastili ga bomo, kot se spodobi. Marija D. Zahvala volivcem Loga za zaupanje Zaključuje se moj štiriletni mandat svetnice in triletni mandat podžupanje. Na mesto svetnice sem bila izvoljena kot članica stranke Desus v volilni enoti Log, na mesto podžupanje pa me je imenoval župan naše občine. Obe funkciji sem sprejela s ponosom in odgovornostjo. Verjela sem in še verjamem, da živim v lepi in prijazni občini. Zavedam se, da so bila pričakovanja občanov večja od vidnih rezultatov. Priznam, tudi sama sem pričakovala, da nam bo uspelo več. Kot podžupanja sem bila na tedenskih kolegijih seznanjena z vsemi tekočimi opravili, s problemi in projekti občine. Vedno sem bila pripravljena pomagati, dane naloge sem opravila po svojih najboljših močeh. Kot svetnica sem delovala konstruktivno, zavzemala sem se za razvoj in ureje- nost občine. Odločala sem se po svoji vesti, v skladu s programom stranke Desus, in vedno zastopala interese svoje volilne enote Log. Pri projektu kanalizacije sem dejavno sodelovala in pomagala pri pridobivanju služnosti na področju Loga. Projekt je zaključen, gradbena dovoljenja so pridobljena, počakati je treba na nov razpis za pridobitev evropskih sredstev. Ves mandat sem se zavzemala za izgradnjo trioddelčnega vrtca na Logu, kar je bilo dogovorjeno in zapisano že pri ustanavljanju naše občine. Že prvo leto sem dala pobudo, naj občina odkupi obe stanovanji v stari šoli Log in stavbo obnovi za potrebe kulture in druženja za vse generacije. Stara šola je zgodovinsko najpomembnejša stavba v naši občini in ima status kulturnega spomenika. Glede na to imamo možnost, da celotno obnovo z opremo vred krijemo iz evropskih nepovratnih sredstev. Ker v predlogu proračuna za leto 2014 znova ni bila predvidena gradnja novega vrtca na Logu, sem edina glasovala proti sprejetju proračuna. Po javni razpravi je bila v proračun za leto 2014 dodana izgradnja vrtca Log. Potrjena je idejna zasnova vrtca, ki ga bodo zgradili med objektom stare šole in parkiriščem. Odkupljeno je eno stanovanje v stari šoli. Sodelovala sem pri aktivnostih za ohranitev Pošte Log. Stranka Desus je s civilno iniciativo uspešno izvedla anketo za priključitev Dragomer-ja k območju Pošte Log. Kot svetnica in podžupanja sem se z veseljem odzvala na vsa vabila in se udeleževala vseh občinskih prireditev. Spoznala sem, kako dragocena so prostovoljna društva v naši občini. Neprecenljivo je delo vseh, ki sodelujejo pri številnih občinskih dejavnostih. Kljub časom, ki jih živimo, ugotavljam, da je srčnosti pri občanih veliko. Srčnost pa je tista, ki nam pomaga ustvarjati delovne uspehe, lepa doživetja in lepe spomine. V svojem imenu in v imenu stranke Desus se zahvaljujem za zaupanje. Branka Brecelj, stranka Desus Hitri polžki z Loga v avgustu na Vrtači in Ogradih V četrtek, 7. avgusta, smo se podali na Vrtačo - pohod, ki smo ga načrtovali že dlje časa. Devet se nas je zapeljalo do Ljubelja, nato pa smo vzeli pot pod noge, proti Zelenici. Po dobri uri in 500 višinskih metrih se je na Zelenici prilegla jutranja kavica, po kratki pavzi pa smo pot nadaljevali. Že takoj za kočo se je na obzorju pojavil naš cilj, Vrtača. Na sedlu smo se opremili s čeladami in zavili strogo desno, v strmi del, kjer se zahteva pazljiv korak. Razgledi so bili čudoviti in vsake toliko časa se nam je pogled ustavil na Stolu in Blejskem jezeru. Proti vrhu smo naleteli tudi na redke planike. Ob zmerni hoji smo brez težav osvojili vrh Vrtače (2181 m), ki je zaznamovan z velikim cepinom-jeklenico. Na vrhu smo si privoščili daljši počitek in malico, ob kateri človek najbolj uživa, če je nebo jasno in pogled seže daleč naokoli. Vrtača je na vrhu zelo »razmetana« gora, nima izrazitega vrha. Kot po navadi smo tudi tokrat pred odhodom naredili skupinsko fotografijo, nato pa previdno sestopili po strmih ključih do sedelca. Dan se je šele prevesil v popoldan, zato smo na razpotju zavili še do Koče pri izviru Završnice. Pri prijetni koči z dobro ponudbo smo si spet privoščili daljši odmor. Na voljo so nam bili tudi ležalniki, kar je ženski del ekipe dodobra izkoristil. Kljub udobju je bilo treba spet vzeti pot pod noge; najprej smo se podali do Doma na Zelenici, nato smo se spustili do našega izhodišča, Ljubelja. Ogradi so bili drugi dvatisočak, osvojili pa smo jih 28. avgusta. Prav tako so nas navdušili, zato so vredni posebnega opisa. Naše izhodišče je bila Planina Blato, od koder smo krenili do Planine v Lazu. Presenečeni smo bili nad prijaznostjo domačinke, ki biva v najstarejši koči, postavljeni že v 18. stoletju. Pot je bila travnata, na rožicah pa so se lesketali številni kristali rose. Od prevala pa do vrha Ogradov smo potrebovali kar nekaj plezalnih sposobnosti. Na vrhu je bil že skrajni čas za odmor in malico, saj nam je strmina pobrala kar nekaj kalorij. Rahle meglice, ki so nam dotlej zastirale pogled, so se razkadile in nam odprle razgled na Triglav, Debeli hrib, Tošč in druge vršace. Sam vrh pa je travnat in posejan s številnimi planikami. Sledil je daljši spust na Planino Krstenico, kjer je prav tako mogo- če dobiti sir in skuto. Pot nas je nato vodila nazaj na Planino Blato, do našega jutranjega izhodišča. S Planine Blato smo se odpeljali do Srednje vasi, kjer smo delno nadomestili izgubljeno tekočino in naredili rezime ture. Lepa in zanimiva tura je za nami, smo se vsi strinjali. Mrak nas je že lovil, ko smo prispeli v domači kraj. Besedilo in fotografije: Zlatko Verbič Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Žaltavi ocvirki iz Občine Log - Dragomer (2.) Praznjenje greznic in ugotovitve po objavi v Našem časopisu št. 418 (25. avgust 2014, stran 42). Prepričali smo se, da je evidenca greznic in njihovo praznjenje podatek javnega značaja in mora biti dostopen vsakemu občanu, ko ga ta zahteva na osnovi zakona o informacijah javnega značaja. Tako smo po posredovanju informacijske pooblaščenke od direktorice Komunalnega podjetja Vrhnika, d. o. o., tudi mi dobili izpis (en list) iz računalniškega programa. Toda od štirih greznic, za katere smo želeli pridobiti podatke o praznjenju, smo jih dobili samo za eno. Za praznjenje greznic treh občin, Log - Dragomer, Vrhnika in Borovnica, je komunalno podjetje pooblastilo podjetje Eko Pretok, d. o. o., Grosuplje, ki je dotično greznico izpraznilo 9. 10. 2013 in 17. 7. 2014. Izkazalo se je, da nekateri nimajo prijavljenih greznic, prav tako jih pooblaščeno podjetje ni praznilo. Komunalno podjetje Vrhnika bi moralo te lastnike pozvati, naj na tri leta greznice obvezno praznijo, sicer ukrepa inšpektorat. Izvedeli smo tudi, da so fekalije izjemno strupene, našteti pa jih odstranjujejo v naravo oziroma v okolje in na travnike. Kaj če njihove in druge krave vse to pojedo? Zahtevanega prometnega znaka za omejitev 5 t (Naš časopis št. 418, str. 42), kakršen je že bil, še vedno ni in mostiček čez potok Molščica se bo vsak čas sesul v vodo. Tudi asfaltirana cesta je v katastrofalnem stanju. To je za ta del naselja edini izhod in vhod v naselje. Bojimo se, da bosta dejavnost nekaterih in težki promet popolnoma uničila omenjeni infrastrukturi. Rada Arsenijević, Varstvo okolja Log - Ljubljana Odgovor na članek »Žaltavi« ocvirki iz občine Log - Dragomer Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. je prejelo zahtevek občanke občine Log - Dragomer (to ni bila ga. Arsenijević, ki je podpisana pod člankom) za posredovanje dokumentacije, iz katere naj bi bilo razvidno ali imajo določeni objekti (štirje) prijavljeno greznico in kdaj je bila greznica praznje-na. Občanki smo posredovali odgovor v skladu z navodili informacijskega pooblaščenca. V izdani odločbi z dne 31. 7. 2014 je namreč ugotovil, da vseh zahte- vanih podatkov ni mogoče obravnavati kot informacije javnega značaja, saj gre za varovane osebne podatke. Pritožbi prosilke je zato le delno ugodil in našemu podjetju naložil, da prosilki v 31 dneh od prejema odločbe posredujemo računalniški izpisek, v katerem naj se prikrije vse podatke razen treh, in sicer »število prekatov, vrsta greznice in dejansko praznjenje«, kar smo v predpisanem roku tudi izvršili. Ob tem naj še pojasnimo, da smo v občini Log - Dragomer z rednim praznjenjem greznic po predvidenem triletnem načrtu praznjenj začeli konec leta 2013 in nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Najprej smo se lotili območij, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja. Glede na to, da je območje Mol delno jokrito z javnim kanalizacijskim omrežjem, se bo tam praznjenje izvajalo v naslednjih dveh letih (seveda, če ne bo prej zgrajena čistilna naprava Dragomer). V zvezi z navedbo avtorice članka, da smo posredovali podatek le za en objekt naj pojasnimo, da je lastnik tega objekta praznjenje naročil sam, torej ni bil predviden po rednem letnem načrtu praznjenj. Hkrati zanikamo trditve avtorice članka, da nekatere greznice niso prijavljene in zagotavljamo, da so evidence skladne z določili veljavne zakonodaje in so kot takšne tudi podlaga za obračunavanje storitev. Pri tem je pomembno izpostaviti, da je vrhniška komunala kot upravljavec javne infrastrukture odpadnih voda dolžna upravljati tudi obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave in slediti tudi veljavni zakonodaji s tega področja - predvsem Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS 88/11). V skladu z določili te uredbe lahko storitve praznjenja greznic (in ustrezno ravnanje s prevzetim blatom iz teh greznic) izvajajo samo upravljavci javnega kanalizacijskega omrežja, ki morajo to storitev zagotoviti najmanj enkrat na tri leta, kar pomeni tudi pogosteje, če je to potrebno. Na ta način želi država zagotoviti ustrezno ravnanje s prevzetim blatom in hkrati pridobiti ustrezne evidence o količini in ravnanju z blatom. Prav tako poudarjamo, da dosledno izvajamo tudi določbe zakonodaje s področja varovanja osebnih podatkov in preprečujemo, da bi se varovani osebni posredovali nepooblaščenim osebam. Tako smo ravnali tudi v gornjem pri- meru. Avtorici članka, ga. Arsenijević, še pojasnjujemo, da nam navedena zakonodaja ne podeljuje pristojnosti ugotavljanja ali pregona kršiteljev, zato ji predlagamo, da morebitne sume onesnaževanja okolja prijavi ustrezni inšpekcijski službi. Proučili smo tudi navedbe ga. Arsenije-vić, ki se nanašajo na prometno signalizacijo, mostiček čez potok Molščica in stanje ceste v njegovi neposredni bližini. Ugotovili smo, da je bila pobuda za postavitev znaka za omejitev prometa nad 5 ton obravnavana na redni seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Log - Dragomer dne 2. 12. 2013. Sprejet je bil sklep, da se prometnega znaka ne postavi. V križišču Ceste Dolomitskega odreda in Molske ceste ni mostu čez Molščico, ampak dvojni cevni propust za omenjeni vodotok. Cevi so salonitne s premerom 60 cm in nepoškodovane. Z gospo Arsenijević se lahko strinjamo, da je Cesta dolomitskega odreda res v slabem stanju, pri čemer pojasnjujemo, da je njena obnova predvidena v okviru načrtovane izgradnje nove kanalizacije. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. OBVESTILO O LOKALNIH VOLITVAH PREDČASNO GLASOVANJE: bo potekalo na volišču s šifro 901, s sedežem na Občini Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani, v SREDO, dne 1. oktobra 2014, od 7. do 19. ure. GLASOVANJE PO POŠTI: Volivci, ki glasujejo po pošti, morajo najkasneje do 24. 9. 2014 obvestiti Občinsko volilno komisijo, da želijo glasovati po pošti. Po določbi 81. člena Zakona o volitvah v državni zbor lahko osebe, ki so oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah glasujejo po pošti. Po pošti lahko glasujejo tudi osebe, ki so na dan glasovanja v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij. Za lokalne volitve ne veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki se nanašajo na glasovanje po pošti v tujini in glasovanje pri diplomatsko-konzularnih pred- stavništvih Republike Slovenije (80. člen Zakona o lokalnih volitvah). GLASOVANJE NA DOMU: Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, najkasneje do 1. 10. 2014 vložijo zahtevo, da želijo glasovati skladno z 81. členom Zakona o lokalnih volitvah lahko volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zgla-siti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. ZAUPNIKI: Predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko do 29. 9. 2014 predloži seznam zaupnikov Občinski volilni komisiji. 22. 9. 2014 - zadnji dan, ko lahko član volilnega odbora obvesti Občinsko volilno komisijo, o sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, o katerem se glasuje na volišču, za katerega je imenovan v volilni odbor. Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE LOG - DRAGOMER Na podlagi 4. člena Zakona o lokalnih volitvah - ZLV (Uradni list RS št. 94/07 - UPB3, 45/08, 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor - ZVDZ (Uradni list RS št. 109/06 - UPB1, 54/07 - Odl. US, 35/14 - Odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer sestavila naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ŽUPANA dne 5. 10. 2014 (Obsega naselja: Dragomer, Log pri Brezovici in Lukovica pri Brezovici) V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. SLAVKO ARMIČ, roj.: 18. 9. 1965 naslov: Log pri Brezovici, Cesta 8. maja 2, 1358 Log pri Brezovici poklic: finančni svetovalec delo: direktor podjetja predlagatelj: Branko Gorjan in skupina volivcev 2. BOŠTJAN RIGLER, roj.: 4. 8. 1973 naslov: Log pri Brezovici, Rimska cesta 16 F, 1358 Log pri Brezovici poklic: univ. dipl. inž. gradbeništva delo: izvršni direktor za komercialo predlagatelj: Branka Alič in skupina volivcev 3. IVAN KLENOVŠEK, roj.: 20. 3. 1956 naslov: Dragomer, Pot za Stan 20 B, 1351 Brezovica pri Ljubljani, poklic: univ. dipl. inž. strojništva delo: profesor predlagatelj: Ratomir Vidaković in skupina volivcev 4. MIRAN STANOVNIK, roj.: 1. 8. 1964 naslov: Log pri Brezovici, Cesta ob potoku 1, 1358 Log pri Brezovici poklic: inž. strojništva delo: poveljnik športne enote slovenske vojske predlagatelj: Andrej Likar in skupina volivcev Datum: 17. 9. 2014 Številka: 040-17/2014 Predsednik Občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Jernej Lavrenčič, l.r. SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOG - DRAGOMER Na podlagi 4. člena Zakona o lokalnih volitvah - ZLV (Uradni list RS št. 94/07 - UPB3, 45/08, 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor - ZVDZ (Uradni list RS št. 109/06 - UPB1, 54/07 - Odl. US, 35/14 - Odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer sestavila naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 5. 10. 2014 Volilna enota 1 obsega naselje Lukovica pri Brezovici in Dragomer. Voli se 7 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: I. KORAK NAPREJ predlagatelj: Blaž Gerbec in skupina volivcev I. BLAŽ GERBEC, roj. 12. 12. 1983 Dragomer, Dragomerška cesta 35, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: ekonomski tehnik delo: nezaposlen II. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. mag. DOMEN CUKJATI, roj. 11. 10. 1976 Dragomer, Ljubljanska cesta 16, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: magister poslovne informatike delo: poslovni analitik 2. IVANKA MAUSAR, roj. 31. 5. 1957 Dragomer, Mirna pot 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: trgovka delo: upokojenka 3. GREGOR MAJCEN, roj. 30. 8. 1975 Dragomer, Stara cesta 13, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: univerzitetni diplomirani pravnik delo: državni uradnik 4. ZDENKA ROTAR, roj. 5. 4. 1967 Dragomer, Pot ob Snežaku 12, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: cestno prometni tehnik delo: cestno prometni tehnik III. ŠTORKLJA - ŠTORKLJA ZA LOG, DRAGOMER IN LUKOVICO predlagatelj: dr. Katarina Vogel - Mikuš in skupina volivcev 1. SUZANA KRŽIČ, roj. 25. 11. 1975 Lukovica pri Brezovici, Pod gradom 20, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: vrtnarski tehnik delo: podjetnica 2. IVAN KOLIĆ, roj. 3. 1. 1956 Dragomer, Dragomerška cesta 12, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: živilski tehnik delo: podjetnik 3. dr. KATARINA VOGEL - MIKUŠ, roj. 13. 4. 1976 Dragomer, Kotna pot 4, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: doktor bioloških znanosti delo: docent na fakulteti 4. ALEŠ KAVČNIK, roj. 3. 7. 1968 Lukovica pri Brezovici, Vrhniška cesta 13, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: mizar delo: mizar 5. PRIMOŽ MIKUŠ, roj. 17. 5. 1979 Dragomer, Kotna pot 4, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: kemijski tehnik delo: kemijski tehnik IV. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. VILJEM KOSEDNAR, roj. 8. 2.1970 Dragomer, Laze 32, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: univ. dipl. ing. računalništva delo: direktor IT 2. MIRJAM ČUDEN KOCBEK, roj. 14. 9. 1964 Dragomer, Dragomerška cesta 63, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: dr. dent. medicine delo: zobozdravnica 3. JAKOB DOLINAR, roj. 9. 9. 1944 Lukovica pri Brezovici, Pod gradom 2, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: komercialni tehnik delo: upokojenec 4. KARIN KOZAMERNIK, roj. 31. 10. 1971 Dragomer, Na Grivi 35, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: univ. dipl. ing. arhitekture delo: učitelj strokovno teoretičnih predmetov 5. ALOJZIJ SLABE, roj. 15. 5. 1947 Dragomer, Dragomerška cesta 74, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: strojni tehnik delo: upokojenec 6. MOJCA ZORE, roj. 22. 12. 1967 Lukovica pri Brezovici, Pot na Plešivico 2, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: ekonomski tehnik delo: knjigovodja 7. FRANCE KVATERNIK, roj. 16. 12. 1933 Dragomer, Mirna pot 10, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: univ. dipl. inž. arhitekture delo: upokojenec V. SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI 1. ANDREJ JERMAN-BLAŽIČ, roj. 5. 5.1942 Dragomer, Pod Lovrencem 14, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: univ. dipl. inž. elektrotehnike delo: upokojenec 2. mag. TANJA ROZMAN, roj. 10. 7. 1977 Dragomer, Kotna pot 10, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: magistra razrednega pouka delo: učiteljica razrednega pouka 3. TONI VIDMAR, roj. 22. 1. 1963 Dragomer, Kotna pot 8 a, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: navtik delo: operater meteorologije 4. ROZALIJA BASTAR, roj. 16.12. 1942 Dragomer, Pod Lovrencem 10, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic:višja fizioterapevtka delo: upokojenka 5. CIRIL BRAJER, roj. 8. 1. 1950 Dragomer, Rožna pot 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: novinar delo: novinar 6. prof. dr. BORKA DŽONOVA JERMAN BLAŽIČ, 28. 3. 1947 Dragomer, Pod Lovrencem 14, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: doktorica tehničnih znanosti delo: vodja raziskovalnega oddelka 7. MARIJAN PEČAN, roj. 7. 12. 1952 Dragomer, Kotna pot 10, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: prometni tehnik - avtomehanik delo: upokojenec VI. DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. ANTON FRIDL, roj. 14. 10. 1955 Dragomer, Dragomerška cesta 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: avtomehanik delo: invalidski upokojenec 2. MARIJA ZDRAVKOVIČ, roj. 6. 3. 1954 Dragomer, Dragomerška cesta 31, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: lesni tehnik delo: upokojenka 3. JOŽEF SEVŠEK, roj. 30. 10. 1943 Dragomer, Pot za Stan 15, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: rudarski tehnik delo: upokojenec 4. BRANKA KASTELIC, roj. 15. 9. 1954 Dragomer, Na Grivi 22, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: gimnazijski maturant delo: upokojenka 5. DANILO ČAMERNIK, roj. 23. 6. 1953 Dragomer, Pod Lovrencem 3, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: avtomehanik delo: invalidski upokojenec 6. MARIJA DROFENIK, roj. 3. 3. 1939 Dragomer, Na Grivi 53, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: šivilja delo: upokojenka 7. BRANKO ŠEFRAN, roj. 3. 1. 1948 Dragomer, Na Grivi 34, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: grafik delo: upokojenec VII. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. DUŠAN TRČEK, roj. 10. 8. 1964 Dragomer, Kratka pot 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: delavec delo: tiskar VIII. LiDLL - LISTA ZA DRAGOMER, LOG IN LUKOVICO predlagatelj: Igor Pirnat in skupina volivcev 1. ALENKA KUZMA, roj. 31. 1. 1960 Dragomer, V Loki 4, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: univ. dipl. inž. informatike in računalništva delo: koordinator projektov 2. GREGOR STANIŠIČ, roj. 23. 12. 1975 Lukovica pri Brezovici, Na pobočju 7, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: strojni tehnik delo: direktor 3. ANDREJA KAVČNIK, roj. 19. 7. 1991 Dragomer, Stara cesta 23, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: gimnazijski maturant delo: študentka 4. MLADEN SUMINA, roj. 15. 10. 1946 Dragomer, Pot za Stan 16, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: strojni ključavničar delo: župan 5. VANJA POTOČNIK, roj. 13. 9. 1991 Dragomer, Stara cesta 1, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: ekonomski tehnik delo: študentka 6. DAMJAN VINDIŠAR, roj. 27. 3. 1972 Dragomer, Pot na Polane 9, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: trgovski poslovodja delo: poslovodja 7. ANDREJ SKRT, roj. 27. 4. 1935 Dragomer, Pot na Polane 44, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: dipl. ekonomist delo: upokojenec IX. NLRO - NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE predlagatelj: Ivan Klenovšek in skupina volivcev 1. IVAN KLENOVŠEK, roj. 20. 3.1956 Dragomer, Pot za Stan 20 B, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: univ. dipl. inž. strojništva delo: profesor 2. TJAŠA KASTELIC, roj. 20. 1. 1988 Dragomer, Na Grivi 22, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: dipl. ekonomistka delo: samostojna podjetnica 3. SREČKO SEČNIK, roj. 22. 4. 1955 Lukovica pri Brezovici, Dolina 7, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: inž. strojništva delo: uslužbenec 4. MARJANA LOŽAR, roj. 13. 2. 1954 Dragomer, Pot za Stan 46, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: komercialist delo: upokojenka 5. JANEZ PIŠEK, roj. 25. 7. 1960 Lukovica pri Brezovici, Vrhniška cesta 9 A, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic:inž. strojništva delo: uslužbenec 6. MEVLIJA AMETOVSKA, roj. 1. 10. 1963 Lukovica pri Brezovici, Vrhniška cesta 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani poklic: gimnazijski maturant delo: finančni referent Datum: 17. 9. 2014 Številka: 040-17/2014 Predsednik Občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Jernej Lavrenčič, l.r. SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LOG - DRAGOMER Na podlagi 4. člena Zakona o lokalnih volitvah - ZLV (Uradni list RS št. 94/07 - UPB3, 45/08, 83/12) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor - ZVDZ (Uradni list RS št. 109/06 - UPB1, 54/07 - Odl. US, 35/14 - Odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer sestavila naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA dne 5. 10. 2014 Volilna enota 2 obsega naselje Log pri Brezovici Voli se 6 članov občinskega sveta. V seznam so vpisane liste z naslednjimi kandidati: I. NLRO - NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE predlagatelj: Ratomir Vidaković in skupina volivcev 1. NINA STRAJNAR, roj. 24. 8.1983 Log pri Brezovici, Vrhovčeva cesta 3, 1358 Log pri Brezovici poklic: ekonomistka delo: vodja skupine Moneta 2. BOŠTJAN KAVČNIK, roj. 10. 10. 1983 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 32, 1358 Log pri Brezovici poklic: upravni organizator delo: samostojni podjetnik 3. VERONIKA MAFFI, roj. 10. 7. 1990 Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 10, 1358 Log pri Brezovici poklic: ekonomistka delo: podjetnica 4. PETER VUKOVIĆ, roj. 19. 8. 1977 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 40, 1358 Log pri Brezovici poklic: inž. elektrotehnike delo: logistični in produktni vodja 5. JASNA VIDAKOVIĆ, roj. 7. 8. 1947 Log pri Brezovici, Cesta na Breg 16, 1358 Log pri Brezovici poklic: muzikologinja delo: upokojenka 6. SREČKO ŠVIKART, roj. 16. 9. 1963 Log pri Brezovici, Vrhovčeva cesta 34 A, 1358 Log pri Brezovici poklic: inž. elektrotehnike delo: vodja oddelka II. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA predlagatelj: SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. IZTOK NOVAK, roj. 2. 12. 1979 Log pri Brezovici, Molska cesta 22, 1358 Log pri Brezovici poklic: kmetijski tehnik delo: kmetovalec 2. KARMEN PUHAR, roj. 6. 3. 1970 Log pri Brezovici, Cesta v Hrastje 4, 1358 Log pri Brezovici poklic: vzgojiteljica delo: vzgojiteljica 3. LUDOVIK ROŽNIK, roj. 5. 8. 1942 Log pri Brezovici, Cesta ob potoku 11, 1358 Log pri Brezovici poklic: strojni tehnik delo: upokojenec III. ŠTORKLJA - ŠTORKLJA ZA LOG, DRAGOMER IN LUKOVICO predlagatelj: Slavko Armić in skupina volivcev 1. BRANKO GORJAN, roj. 5. 12. 1954 Log pri Brezovici, Vrhovčeva cesta 35, 1358 Log pri Brezovici poklic: univ. dipl. ekonomist delo: sekretar 2. BRIGITA KOZJEK, roj. 17. 9. 1975 Log pri Brezovici, Cesta OF 1, 1358 Log pri Brezovici poklic: vodenje računovodskega servisa delo: podjetnica 3. SLAVKO ARMIČ, roj. 18. 9. 1965 Log pri Brezovici, Cesta 8. maja 2, 1358 Log pri Brezovici poklic: finančni svetovalec delo: direktor podjetja 4. MIRJAM GORJAN, roj. 11. 8. 1989 Log pri Brezovici, Vrhovčeva 35, 1358 Log pri Brezovici poklic: dr. dentalne medicine delo: zobozdravnica 5. DAMIJAN DEBENEC, roj. 30. 7. 1966 Log pri Brezovici, Cesta 8. maja 3, 1358 Log pri Brezovici poklic: elektronik delo: komercialist 6. ZVONKA NAGOVNAK, roj. 5. 4. 1956 Log pri Brezovici, Barjanska cesta 5, 1358 Log pri Brezovici poklic: upravnica pošte delo: upokojenka IV. SD - SOCIALNI DEMOKRATI predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI 1. KATARINA DAVIDOVIĆ, roj. 23. 5. 1980 Log pri Brezovici, Šolska cesta 2, 1358 Log pri Brezovici poklic: diplomirana ekonomistka delo: vodja projektov 2. mag. BOJAN PERIĆ, roj. 30. 4. 1982 Log pri Brezovici, Cesta borcev 2 b, 1358 Log pri Brezovici poklic: magister upravnih ved delo: finančni kontrolor kohezijskih skladov 3. NINA NAHTIGAL, roj. 2. 6. 1989 Log pri Brezovici, Cesta borcev 2 b, 1358 Log pri Brezovici poklic: dipl. inž. laboratorijske biomedicine delo: laboratorijski analitik 4. MARKO VENGUST, roj. 25. 8. 1951 Log pri Brezovici, Molska cesta 20, 1358 Log pri Brezovici poklic: prometni tehnik delo: upokojenec 5. MILENA BERNIK, roj. 21. 11. 1953 Log pri Brezovici, Vrhovčeva cesta 13, 1358 Log pri Brezovici poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka 6. JAN PLIVERIČ, roj. 26. 3. 1982 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 41, 1358 Log pri Brezovici poklic: frizer delo: izvajalec varnostnih opravil V. LiDLL - LISTA ZA DRAGOMER, LOG IN LUKOVICO predlagatelj: Marko Popit in skupina volivcev 1. MIRAN STANOVNIK, roj. 1. 8.1964 Log pri Brezovici, Cesta ob potoku 1, 1358 Log pri Brezovici poklic: inž. strojništva delo: poveljnik športne enote slovenske vojske 2. TINA REBERNIK KOVAČ, roj. 6. 3. 1966 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 48, 1358 Log pri Brezovici poklic: univ. dipl. politolog delo: višja svetovalka 3. dr. SIMON STRGAR, roj. 30. 5. 1972 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 46, 1358 Log pri Brezovici poklic: doktor strojništva delo: podjetnik 4. MARINA KOKALJ, roj. 29. 12. 1991 Log pri Brezovici, Molska cesta 25, 1358 Log pri Brezovici poklic: univ. dipl. inž. krajinske arhitekture delo: študentka podiplomskega študija 5. MARKO KRANER, roj. 4. 4. 1971 Log pri Brezovici, Aljaževa ulica 3, 1358 Log pri Brezovici poklic: elektrotehnik delo: vzdrževalec elektro naprav 6. mag. VESNA POPIT, roj. 1. 9. 1962 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 4, 1358 Log pri Brezovici poklic: magistra upravnih ved delo: učiteljica VI. SMC - STRANKA MIRA CERARJA predlagatelj: STRANKA MIRA CERARJA 1. ALEKSANDER BREJC, roj. 11. 4. 1947 Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 25, 1358 Log pri Brezovici poklic: pravnik delo: upokojenec 2. HELENA ČAMPA, roj. 9. 3. 1969 Log pri Brezovici, Cesta v Hrastje 3, 1358 Log pri Brezovici poklic: socialna delavka delo: negovalka družinskega člana 3. DARKO BIZJAK, roj. 2. 2. 1964 Log pri Brezovici, Rimska cesta 53, 1358 Log pri Brezovici poklic: trgovski poslovodja delo: komercialist 4. VESNA KOS MLADENOVIĆ, roj. 14. 9. 1978 Log pri Brezovici, Molska cesta 11 A, 1358 Log pri Brezovici poklic: trgovka delo: prodajalka 5. DRAGO MALAVAŠIČ, roj. 19. 1. 1951 Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 33, 1358 Log pri Brezovici poklic: inž. strojništva delo: upokojenec VII. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA predlagatelj: SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. HERMINA ŠABANOV, roj. 12. 10. 1960 Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 10, 1358 Log pri Brezovici poklic: administrator delo: referent za finance - izterjave 2. ROMAN REMŠKAR, roj. 21. 2. 1961 Log pri Brezovici, Cesta na polje 3, 1358 Log pri Brezovici poklic: grafik delo: likovno grafični urednik 3. URŠA PRAŠNIKAR, roj. 6. 8. 1986 Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 10, 1358 Log pri Brezovici poklic: gimnazijski maturant delo: študentka 4. ANDREJ JERINA, roj. 29. 10. 1954 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 5, 1358 Log pri Brezovici poklic: elektrotehnik delo: upokojenec 5. PETRA ČERNETIČ, roj. 26. 11. 1979 Log pri Brezovici, Rimska cesta 55, 1358 Log pri Brezovici poklic: univ. dipl. politolog delo: strokovna sodelavka 6.VIKTOR KOZJEK, roj. 17. 7. 1940 Log pri Brezovici, Cesta Dolomitskega odreda 7, 1358 Log pri Brezovici poklic: kovinostrugar delo: upokojenec VIII. NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1. SEVERIN MAFFI, roj. 29. 8. 1955 Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 10, 1358 Log pri Brezovici poklic: univ. dipl. inž. elektrotehnike delo: samostojni strokovni sodelavec 2. MARIJA RUS, roj. 7. 8. 1960 Log pri Brezovici, Barjanska cesta 3, 1358 Log pri Brezovici poklic: vzgojiteljica delo: vzgojiteljica 3. STANKO KOKALJ, roj. 24. 8. 1961 Log pri Brezovici, Molska cesta 25, 1358 Log pri Brezovici poklic: voznik delo: voznik 4. ANICA BELIČ, roj. 26. 5. 1972 Log pri Brezovici, Cesta 8. maja 10 B, 1358 Log pri Brezovici poklic: upravni tehnik delo: nezaposlena 5. DAMJAN FURJAN, roj. 23. 8. 1974 Log pri Brezovici, Loška cesta 29, 1358 Log pri Brezovici poklic: delavec delo: skladiščnik 6. MARIJA LOGAR, roj. 13. 3. 1949 Log pri Brezovici, Cesta v Lipovce 30, 1358 Log pri Brezovici poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka IX. DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE predlagatelj: DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1. BRANIMIRA BRECELJ, roj. 16. 1. 1951 Log pri Brezovici, Rimska cesta 47, 1358 Log pri Brezovici poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka 2. FRANCI KOZJEK, roj. 13. 1. 1959 Log pri Brezovici, Loška cesta 9, 1358 Log pri Brezovici poklic: mizar delo: skupinovodja na DARS-u 3. LIDIJA KOŠČAK, roj. 15. 6. 1946 Log pri Brezovici, Rimska cesta 14, 1358 Log pri Brezovici poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka 4. DRAGAN TEŠANOVIĆ, roj. 7. 6. 1952 Log pri Brezovici, Pionirska ulica 2, 1358 Log pri Brezovici poklic: višji policist delo: upokojenec 5. NATAŠA KOS, roj. 19. 7. 1946 Log pri Brezovici, Cesta OF 27, 1358 Log pri Brezovici poklic: ekonomski tehnik delo: upokojenka 6. JAKOB DUKARIĆ, roj. 15. 4. 1949 Log pri Brezovici, Rimska cesta 45, 1358 Log pri Brezovici poklic: zidar delo: upokojenec Datum: 17. 9. 2014 Številka: 040-17/2014 Predsednik Občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Jernej Lavrenčič, l.r. 60 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 29. september 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Štorklja p Log, Dragomer in Lukovico pozdravljeni drage sokrajanke in sokrajani Osem let jo že imamo. Občino namreč. Veliko je bilo narejenega, še več bi se moralo. Sport je v teh letih ogromno pridobil, toda mladi odraščajo, si ustvarjajo družine, želijo na svoje, in ti potrebujejo še kaj drugega kot le šport. Vsak pravi gospodar ve, da se hiša začne graditi pri temeljih in ne pri strehi. A temelj je najprej dober v prihodnost naravnan urbanistični načrt, nato zgrajena vsa komunalna infrastruktura in šele potem gradnja zidov. Veliko je bilo storjenega, na papir spravljenega, toda še več nedokončanega. Pred nami so usodna štiri leta, leta, v katerih bo bodoči župan moral ustvariti ekipo in sodelovanje v njej, ki bo to našo lepo občino naredilo VARNO in PRIJETNO za bivanje, MODERNO in USTVARJALNO za vse generacije, mlade in starejše, za družine in njihove otroke. Nisem bil in še vedno nisem član nobene politične stranke, saj lahko kot neodvisen kandidat pomagam združevati vse, ne glede na starost, prepričanje, ali »barvo«, pripraviti jih na sodelovanje. Pozitivna naravnanost motiviranja drugega je bila moja dosedanja poklicna skrb, ki jo bom pridno uporabil za uresničitev naših skupnih želja - projektov za zadovoljstvo vseh občanov in občank. SLAVKO ARMIC, kandidat za župana 1 obkrožite številko 1 POLEG ŠTEVILNIH DRUGIH PROJEKTOV BODO NAŠA PRIZADEVANJA NAJBOLJ INTENZIVNA ZA: 1. izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije za celotno občino, 2. nujno ureditev trgovske oskrbe s prehrano v Dragomeru, 3. zgraditev vrtca na Logu, 4. ulično razsvetljavo in omejitev hitrosti na Lukovici, 5. v prihodnost razvojno naravnan nov občinski prostorski načrt. Ker je moja »kri« tako Loška, kot Lukovška in kot Dragomerška, ne bom delal razlik pri razvoju občine oziroma naselij. Kjer sedaj bivam in po očetu ter po dedku pripadam tem krajem celovito. Zavezujem se, da bom delal kot doslej pošteno, gospodarno, miroljubno, spoštljivo. Imam dovolj znanja in izkušenj in zadnja štiri leta sem dodobra spoznal občino kot občinski svetnik. Pa naj vam tudi ne bo nerodno me pocukati za rokav, ko me srečate, saj želim, da smo si prijatelji. Tako bomo lahko vsi skupaj gradili nov svet tudi v naši občini, meni pa bo to vlivalo vedno znova pogum biti z vami, pri našem skupnem delu, vlivalo modrost, da bom znal dobro voditi občino in da počnemo nekaj dobrega drug za drugega. Tudi na naši listi ŠTORKLJA imamo izvrstne, poštene, iskrene, kompetentne kandidate. Vredni smo zaupanja. Zato, da bomo naredili še več in vaše želje uresničili, potrebujemo vaš glas, GLAS VEČ. Rad bi se zahvalil vsakomur izmed vas že sedaj, ki bo v meni prepoznal sebe, ki me bo znal poiskati tudi pri izbiri na volitvah in rekel sam pri sebi: Ja, Slavko Armič naj bo župan. Hvala vam za vaše zaupanje, ki ga bom znal ceniti. Slavko ARMIČ KANDIDATI LISTE ŠTORKLJA V VOLILNI ENOTI 1 DRAGOMER LUKOVICA Predlagateljica Liste Štorklja: dr. Katarina VOGEL MIKUŠ in skupina volivcev v v O Suzana KRŽIČ, 1975 Lukovica, podjetnica 2 Ivan KOLIČ, 1956 Dragomer, živilski tehnik 3 Dr. Katarina VOGEL MIKUŠ, 1976 Dragomer, doktor bioloških znanosti 4 Aleš KAVČNIK, 1968 Lukovica, mizar 5 Primož MIKUŠ, 1979 Dragomer, kemijski tehnik KANDIDATI LISTE ŠTORKLJA V VOLILNI ENOTI 2 LOG PRI BREZOVICI Predlagatelj Liste Štorklja: Slavko ARMIČ in skupina volivcev O Branko GORJAN, 1954 Log - Rosovše, sekretar 2 Brigita KOZJEK, 1975 Log - Mole, podjetnica 3 Slavko ARMIČ, 1965 Log - Jordanov kot, finančni svetovalec 4 Dr. Mirjam GORJAN, 1989 Log - Rosovše, zobozdravnica 5 Damjan DEBENEC, 1966 Log - Jordanov kot, elektronik 6 Zvonka NAGOVNAK, 1956 Log -Barjanska, upokojena upravnica pošte obkrožite številko 3, lista štorklja Štorklja ioLog, Oragomen 29. september 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si /Ш\ f®i Щу чЩ' Občina vSS Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 6i VLX Ivan Klenovšek, neodvisni kandidat za župana Občine Log - Dragomer s podporo volivcev Za pošteno in • V t v* pravično občino www.ivanklenovsek.com Cenjene občanke, spoštovani občani, verjetno se boste mnogi strinjali, da ni več časa za velike besede in nerealne obljube. Z rezultati razvoja v občini žal ne moremo biti zadovoljni, zato potrebujemo vizijo, nov zagon in sodelovanje občanov, ki želijo prispevati svoj delež pri uresničevanju programa. Slednji mora zagotavljati razvoj v dobro nas vseh. Ker sem po naravi optimist, verjamem, da bomo z zavzetim, vztrajnim in poštenim delom dosegli postavljene cilje in nadomestli zamujeno. Združili bomo ideje, znanje in izkušnje. Z močno voljo in odločnostjo nam bo uspelo. Prepričan sem, da znanje, sposobnost sodelovanja, pravilne odločitve, trdo delo in vztrajnost vodijo k uspehu. Zaradi vsega naštetega sem se odločil ponovno sprejeti izziv kandidature. Dosedanje znanje in izkušnje sem kot univerzitetni diplomirani inženir strojništva pridobival na različnih delovnih področjih: - v gospodarstvu kot vodja kakovosti - kot pooblaščeni inženir Inženirske zbornice Slovenije na področju načrtovanja in izvedbe investicij - kot stalni sodni izvedenec in cenilec strojne stroke, kar zahteva stalno izobraževanje na področju strojništva in na področjih ekonomije in prava - svoje znanje in izkušnje prenašam tudi na mlajše generacije - zadnja štiri leta sem intenzivno delal v občinskem nadzornem odboru in spoznal težave naše občine, zato vem, kaj bo treba izboljšati, kaj spremeniti in kaj začeti na novo. Ker se zavedam pomena sodelovanja občanov pri delovanju občine, obljubljam pravočasno in korektno obveščanje o dogajanju v občini, delovanju občinske uprave in sveta. V primeru izvolitve bom poskrbel, da bo občinska uprava delovala strokovno, učinkovito in uporabnikom prijazno. Funkcijo župana bom opravljal poklicno. Pri tako zahtevnih nalogah, ki nas še čakajo, nepoklicno opravljanje funkcije ne more biti uspešno, bilo bi tudi neodgovorno do volivcev. Delo župana terja predanost, veliko vloženega dela, stalno dosegljivost za občane, skratka celega človeka. Najpomembnejši poudarki mojega delovanja Infrastrukturni projekti Izgradnja čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem Urejanje vodotokov in hudournikov Izgradnja varne šolske poti z ureditvijo nevarnih križišč z magistralno cesto Osvetlitev cest in pešpoti Objekti za oskrbo in družbene dejavnosti Izgradnja trgovine v Dragomeru Postavitev novega vrtca na Logu Organizacija redne tržnice s prodajo pridelkov domačinov Večnamenski objekt z varstvenim centrom za starejše, lekarno in ambulanto ter prostori za aktivnosti mladih in kulturno-umetniških društev Dograditev športnega parka Dragomer Okoljska problematika in naravna ter kulturna dediščina Varovanje okolja z upoštevanjem okoljskih predpisov Uravnoteženo prostorsko načrtovanje Ohranjanje naravne in kulturne dediščine Podpora ekološki in integrirani pridelavi hrane Razvojna področja Dokončanje projekta industrijsko-obrtne cone Oblikovanje podjetniških inkubatorjev in tehnološkega parka Pomoč mladim na podjetniški poti z izobraževanjem in svetovanjem Spodbujanje zadružništva in socialnega podjetništva Izkoriščanje naravnih danosti za razvoj turizma Delovanje občine Ustanovitev krajevnih skupnosti Izdelava dolgoročnega strateškega razvojnega načrta občine Določitev prioritet investicij, usklajenih s krajevnimi skupnostmi Priprava in sprejem Občinskega prostorskega načrta Cenjene občanke, spoštovani občani, vabim vas, da me v prizadevanjih za napredek naše občine podprete. Vesel bom vaših mnenj in predlogov, ki mi jih lahko posredujete preo spletne strani www. ivanklenovsek. com. Skupaj za pošteno in pravično občino! Ivan Klenovšek, kandidat za župana s podporo volivcev NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE Volilna enota 1: 1. Ivan Klenovšek, univ. dipl. inž. str. 2. Tjaša Kastelic, dipl. ekonomistka 3. Srečko Sečnik, inž. strojništva 4. Marjana Ložar, upokojenka 5. Janez Pišek, inž. strojništva 6. Mevlija Ametovska, gimn. maturant Zakaj neodvisna lista? Ker nismo zastopniki strankarskih interesov, ampak smo pripravljeni delati za dobrobit občanov. Kaj so naše prednosti? Lista je sestavljena iz mladih, sposobnih krajanov, polnih energije in zagona, ter izkušenih občanov. Kaj želimo in za kaj se zavzemamo? Želimo si predvsem hitrejšega napredka naše skupnosti in se zavzemamo za pošteno delovanje organov občine in pravično porazdelitev proračunskih sredstev. Kako to doseči? S postavitvijo pravih ljudi na najbolj odgovorna mesta v občini in z več sodelovanja občanov pri soodločanju o pomembnih vprašanjih. Katere spremembe v organiziranosti občine predlagamo? Ustanovitev krajevnih skupnosti, kot je bilo potrjeno v Pismu o sobivanju ob ustanovitvi občine. Katerih pet nalog v občini je za nas najpomembnejših? Kanalizacija s čistilno napravo, vrtec na Logu, trgovina v Dragomeru, večnamenski objekt s prostori za dnevno bivanje starejših, prostori za mladinsko dejavnost in ambulanto z lekarno, varna pot v šolo. Kje vidimo težave okolja in prostorskega urejanja? Še vedno nimamo Občinskega prostorskega načrta, nimamo dolgoročnega razvojnega načrta (vizije) občine, ne spoštujemo okoljevarstvene zakonodaje (Barje), neurejena in nespoštovana razmerja javno - zasebno. Volilna enota 2: 1. Nina Strajnar, dipl. ekonomistka 2. Boštjan Kavčnik, upravni organizator 3. Veronika Maffi, ekonomistka 4. Peter Vuković, inž. telekomunikacij 5. Jasna Vidaković muzikologinja 6. Srečko Švikart, inž. elektrotehnike Ф Vabimo vas na spoznavna srečanja, ki bodo 1. okrobra v gostilni Ponvica na Lukovici, 2. oktobra v Gasilskem domu Log in 3. oktobra v Gasilskem domu Dragomer-Lukovica, vsakokrat ob 18.uri. POŠTENO PREUDARNO VZTRAJNO MIRAN STANOVNIK za župana L Fl* " PruflDmer, Lflg "(1 Lü-ovi^pi LiDLL "Attiww fcancMdatli« за hipiiu oòtìirw L оц-ih potkam Einsal fцввоивда popuna, otflotfnoa И h m№. Laftfeo j« Ttfo c№№ ощаГой. fun vefflto đo udMtfa fri SÜÜtlJöii'iinrii. ООГЙЛМГубЛ 9 гГ1 fC ipravltfv tto V9*h*gW« na tyttmc p^pnćanj^" Matite MM ■Mirini i» ВД-, rj>ni.rtV: jl# frf.iiA'HKTi пйтЛрп 3 fcHWUJWrU. iti до močno дорцрот v nieiirt ^n^iTi м p ■ fa* kim i fh/if/^nffkimt pjjiijrk\iinfi\fru № n« А'-дГпд орлг.кгитгл Itpädcynlr. pouttow db it'fffir ni-Js " ПДОП » fhfw /.miWfo Jfl pf>l№i. dolevo« fVW^pV. ft^D^1 Andrej U KAR HdMplk ht pratfaoiM Hb^iii 14 hpl4 Obfrna LOG-DRAGOMER - VARNA in VZAJEMNA skupnost USTVARJALNIH in ZADOVOLJNIH ljudi Spa&toVdfìb obćđflkft In tìbtarH, dragi S06tìd|tì! U*U U t> 1ДО1 ".- ■ S_"_:i i i: l fcov :0 I DI I MOdtftMB 1П FMWtTfl nfclrtkj] lUl. KatW ОбПйИИ Je tfOJBfilfU ГОНО) VUIW. Ч1Л\tlHllC, UilWjBln« ni prljana ubdmf Lofl-Dfiigöfliw. Ptwtfu^ruu^umunc u vjpoalawle* moùfto in uaiuarlaln« й*Ьочт> aktwne populacije * toten* jh 4»ilDwinjnn TnBdgofmaci|sköflQ HfiE|a, рп £втвт rxncbnc pammcnl poivciana: - ShlmÉuiu drman мЫит j ги-vpju atoiinn я пкгЬр m crtrc'u nlatjino, oim :.1с im 5.i.irci!;.lriiki: ■ Еп.кклпч^попи cp-ugrafeh'-n-■. Rffvofu PClimfl * пщщфр! Dragar™*, Lcgjrl Luktivic.i ■ Intuirle (radie (о 1мг ljujtirr h kniMnin, tz luriMrlh Lz~ulr#iio - Ighapflp In «podbyjantu na vola ИйелЮ* № рт esegesi Mlečne KAN Dl DATI Valimo piati i - №«дач* LMM Alenka Kuzma Uf^ flrftf.tf peiektsv Grega stanisi Andreje Kavčnik ngtUjV« j i" Mladen Summa FUrtfn 0 2uOM1 Vanja Poločnlk ЕЧютчЧ Min- # frudtrnka Damjan Vmdifiar Andrej Skrt du' демтад/.' ЦДОДОК VULJLNA ENOTA 2 - Leg Miran Stanovnik Ihg МО"! Tina Rebemlk Kovač U ^Elfdn v^ktwArt mog. Vesna Popi M414*1» V*d ti iMitittK* CILJI pJtKi» .^rimvmCiLJ^rtrtötHuMiS-Pm 1, ■ . ■■ i X Oönws Ч* ff^WMfl W "'•.'. it- r fltftrifl « ü WJü #tft>-riH,n n .'пгт м ■ - ■ ppoT-,—j д*ИП, нЬйтппфн, T*»1™ vo^fo p ivdov*^ »dotmo i^IW^Q a-vr;.4j л i.ìnptm^ WWP.'I flhiwitw п#гцр1цр 2- v i gt^jni ml tf |цмй hnq vin" W ИЩИ ..'Tintr.! II 'V^B Ofrvtp и1фЬч obim» 3. tonp^ptic- кдг*ц|*гсль ^ ift^qhjro ■ iB(f,f - AhftwfkdPtdgPlPH . -M Sft. ■ ,1, IWD.'ni Ьопч Ыгфщц n i г : ■. имлиуЬх: ifT^pn^ tv Stìffii ^i vltylwQB *mmn*51 m ifpn nwlaikUtflkig 4. iг tO i -."у i пито 'jlmtdh^ doelapnojl' ip ышаи1 Ugrtvr 114 n pow 1Ьлщ jnrjfrMb-fMgi *1 W: -.n* V.ì-щ.^!- iPfflTio! тщ Атщ|, Шчиил 5 h m™ otinn hf-Ki pmnnvf n r lit ............................; ciuffi. Чх. «г v tf, _ *fc- ' mo*i™eH*po i Hcrtv ■ M ig nс-interini № imdbtiOh mnottmrt r. ■ Лн^Ш k ritrai i «ubwwn townctfi 14 kutlun. I^TTÉhi. In IV ÌHiitl Döimn* CWKWbv 7. гк)(тх1 dmiorriht ilo™«' «FW fJi^/ffia^ О PROJEKTI pnemelni phcljektü. kj-jh nofiriuiflfi» лв pfiiymh|t wdotjfo 1. Otsrìova indeQfHMH -sqe, eHdr^ мцр In и - - "ju ulirQilfL1' lUfIV^U ■^■'■■fj'-.1 .'il'liS'^it !:.■' 1 ■■ ".i m LuKOvKii. ^pfwjd hei4JiMC -■ i? om«t|a H i-'i о 1-З1 :«v• -"- ........... kniitt m pi^hfloùv га. ■ ■ ■ e, vkl|uä№ |ИМД| avKKuaneqa pain - кеда ргатстч mreže LPP. giposta^tAV ivi{K>jE.iv4ja polipai pn Soli ter uradrteviioti -.o. in Пык- ifiHeo^ postavitev prclihi'jpnai ogroi ob avTHMfli л knpdflv (гщгтаич клич r^i^va « копюпШгат» ođpidkj, омцрм j* Ь цгдыти РаЛфпИ - mi rancu obCm^ Log-Dragomer. Oüanäfcoga рнЧаШми ла^ na CÖPN} m Ü&; ■■ - ^tn риЛайг. ■■ (VM'OftifU'-Hürlw (Of^NJ ки селч1| nadđfiuenuj тми а№ле Lag - Dfagomer 3. Sc iiwwlranfi lokalen proftìflov г ласюиШ^пч Ш ìùv......зг(Ч5м-. r «кпЬла L4dri«v •■ C№i4v юЬто£|в jd. оалч > Drngomeru. oömoi 1« trgovina m poUc ла Logui, aivsnriev krne м Lo(ì-j. pwuvni 'fiyinJiìilirtfijr wv I■■ ,ij.ìì"u, oriranriev pae№vBmic4 роно ла Lc-qu t EyiiegeMvilo HM^itecn c-eiv-- polrebem оШапоw k» ndg« ^ac-is^ ята^ 4. UnBltevvam* ptìi v т ъоЮ li Md паяЧ eofilw, «y atnett 1л ЧЦк ли 1лот N^iri- .'г ...d Л-к^т vnca na Logu угорала ыласца т ixnewitw novi* pjoqrflny» % оРкяоз л vgralavitav JX)nvfltv«o* ро«щ z 1мвггю m dnevih mmvon Яач|&"1 5. дткашвд . ■■ iBwUh ob?elirov (Waj, sflodtwiame mm be » irt fxömotii . Пгапв № v^pobiavu^v nkan^ öm = а вкдайпо г врчюИт plawn na območju ровдчпе coo* Log G, рогяхка 1- :1мт m с ■ ■■ laKm v organizuqwenv udrowte^n m гпа1елв1мт muh, pfewtr^ Фтф im pttrw narawh In timgih nearaC, orü^t mta obt jntj- 0 ЛИпокЬП, икларл л raviarfu v tomrfnih altalMlntfv podpora delovaniu оМищт tutlumih m дроИпл 41 в-ПЛ 1НП1 78 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija ...... 29 sep,ember- 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šahovsko društvo Vrhnika organizira ŠAHOVSKI KROŽEK vsak petek od 17. do 19. ure v sejni sobi Zavoda za kulturo, šport in turizem, Tržaška 9 na Vrhniki. Informacije: Leon Gostiša (051412 820). Športni klub 2002 Vrhnika Vpis v zimsko otroško teniško šolo sezon 2014/2015 Predvideni terrmini: Ponedeljek: 12.30 - 13.15 in 15.00 - 16.00; Športna dvorana A. M. Slomška Torek: 14.00 - 15.00; Športna dvorana Kulturnega Centra Vrhnika Sreda: 14.00 - 15.00 Športna dvorana Kulturnega Centra Vrhnika 1 16.30 - 18.00 Športna dvorana Partizan Četrtek: 15.00 - 16.00 Športna dvorana A. M. Slomška Petek: 12.30 - 16.00 Športna dvorana A. M. Slomška Kaj ponuja teniška šola? Teniška šola ponuja različne oblike in pristope vadbe (celostni pristop, sintetično in analitično metodo, pristop, usmerjen v razvoj teniške igre, pristop, usmerjen v razvoj teniške tehnike. Sposobnosti in veščine, ki so potrebni v teniški igri, razvijamo tudi z drugimi športi). Predvsem pa vadba v naši teniški šoli temelji na dolgoročnem razvoju. V teniški šoli delujejo trenerji z licenco TZS. Dodatna ponudba: Šola brezplačno nudi loparje in žogice. Možnost prevoza. Prvi trije obiski za nove člane v oktobru so brezplačni. Vse to že od 25 evrov na mesec. Prijave in vpisi: V oktobru in novembru. Info: 041 207 372 ali sklub2002@gmail.com Pogostost tedenske vadbe: različne možnosti (1-krat, 2-krat ...). Predstavitev: Sreda, 1. okt. 2014, ob 16. 30 v Športni dvorani Partizan na Vrhniki. Boljši rezultati mladih teniških igralcev Športnega Kluba 2002 VRHNIKA: 2-krat uvrstitev v drugi krog kvalifikacij na državnem prvenstvu za dečke do 14 let. Na turnirjih serije Ljubljanski Satelit redne uvrstitve v polfinale glavnega turnirja. Za dosežene rezultate se Športni Klub 2002 na tem mestu iskreno zahvaljuje vsem mladim udeležencem teniških turnirjev, še posebno obetavnemu mlademu teniškemu igralcu Tomažu Moletu z Vrhnike. Namiznoteniška sezona že pognala svoja kolesa Od 22. in 24. avgusta je potekalo peto odprto prvenstvo Paga, ki sta se ga udeležila dva naša igralca. Luka Podobnik je v kategoriji mlajših kadetov osvojil odlično 5.-8. mesto. Mlajši med njima - Miha Podobnik - pa je med najmlajšimi kadeti osvojil celo tretje mesto. Obema iskreno čestitamo za lep dosežek na Hrvaškem. Naš član Matic Kaiser se je od 24. do 27. julija udeležil Evropskih univerzitetnih iger v Rotterdamu (več si preberite v članku o teh igrah v tej izdaji Našega časopisa in na www.unisport.si ter na eugames2014.eu) S 1. 9. smo začeli tudi z vsemi treningi in tako že nestrpno čakamo na vse prihajajoče tekme. MK Л.....-у VABILO V NAŠE VRSTE Vsi osnovnošolci vabljeni, da se sezna-■ nite z najhitrejšo igro z žogico na svetu J> in trenirate z nami. ig®! Vpis bo vsakič v času treningov (ponedeljek, torek, četrtek, petek od 18.00 do 19.30, ob torkih in četrtkih pa še od 17.00 do 18.00 - ZAČETNA SKUPINA - brez predznanja) v dvorani Antona Martina Slomška zgoraj na galeriji. Franci (začetna) 051 353 042, Žiga 031 264 198, Matic 040 869 189 Deveti pokal Našega časopisa Zadnji avgustovski vikend je bil namenjen igranju tenisa. Na vrhniških teniških igriščih je namreč potekal tradicionalni že deveti medobčinski teniški turnir za pokal Našega časopisa. Turnir je potekal tri dni, saj se ga je udeležilo več kot sto igralcev, ki so nastopili v šestih starostnih kategorijah. Ob tem je treba poudariti, da je bil turnir po številu in kakovosti eden najboljših doslej. Igralci so prišli iz občin Horjul, Borovnica, Log - Dragomer, Vrhnika in letos prvič iz Logatca. Vse tri dni turnirja je igralcem služilo tudi dokaj ugodno vreme za igranje tenisa. Dvoboji so bili zelo zanimivi, borbeni in kakovostni. Še najboljši tenis so pokazali finalni dvoboji, ki so potekali v nedeljskem popoldanskem času. Sam turnir je potekal nemoteno, za kar je poskrbel »direktor« turnirja Rale Brajković s svojo ekipo. Rezultati prvih treh po kategorijah pa so bili: Deklice do 18 let: 1. mesto: Ajda Koščak (Vrhnika) 2. mesto: Tia Robida (Vrhnika) 3. mesto: Dunja Debevec (Vrhnika) Dečki do 18 let: 1. mesto: Jošt Plestenjak (Vrhnika) 2. mesto: Rok Ogorevc (Vrhnika) 3. mesto: Jan Japelj (Vrhnika) Članice: 1. mesto: Neža Plestenjak (Vrhnika) 2. mesto: Tina Kovačič (Vrhnika) 3. mesto: Joži Malavašič (Vrhnika) Člani do 40 let: 1. mesto: Jole Kovačevič (Dragomer) 2. mesto: Žiga Zvonar (Vrhnika) 3. mesto: Andrej Pergarec (Dragomer) Člani 40-50 let: 1. mesto: Aljoša Seljak (Vrhnika) 2. mesto: Matjaž Stare (Vrhnika) 3. mesto: Dejan Mesec (Vrhnika) Člani + 50 let: 1. mesto: Dane Mlakar (Dragomer) 2. mesto: Luka Miklavžin (Vrhnika) 3. mesto: Jurij Janež (Horjul) Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli zaslužene pokale, vsi udeleženci turnirja pa reklamne majice v spomin na deveti medobčinski teniški turnir za pokal Našega časopisa. Drugo leto bo že jubilejni, deseti turnir za pokal Našega časopisa. Zato so ljubitelji tenisa vabljeni že sedaj, da se ga udeležijo, saj je mogoče pričakovati kakšno presenečenje. Nasvidenje leta 2015. Simon Seljak Skupinska fotografija vseh dobitnikov pokalov Navijači so glasno navijali za svoje kandidate. Žabice vstopamo v osemnajsto leto delovanja Za Žabice je bil počitek po najuspešnejši sezoni v naši zgodovini, ko smo med drugim postale najuspešnejše društvo evropskega prvenstva v Nemčiji, zelo kratek. Julij je minil kot bi mignil, v av- vadečih, vaditeljev in staršev gustu pa smo pod nadstreškom plezalne stene v Športnem parku Log že začeli z brezplačnimi delavnicami akrobatike in che-erleadinga, katerih se je skupaj udeležilo 44 otrok. Delavnice so bile kljub večkrat deževnemu vremenu odlično obiskane, nasmehi na obrazih prisotnih pa so potrdili pravilnost odločitve, da v času šolskih počitnic otrokom ponudimo možnost aktivnega preživljanja prostega časa na prostem. V soboto, 6. 9. 2014, smo na občinski prireditvi ŠPORTFEJST 2014 izvedli predstavitev programov vadbe ŠŠD Log - Dra- gomer v obliki plesnih cheer, cheerleading in različnih ustvarjalnih delavnic. Izvedli smo tudi sedmo tradicionalno tekmovanje v cheerleadingu, ki smo ga v prejšnji sezoni poimenovali Memorial Mili Gerbec. Predstavilo se nam je pet tekmovalnih nastopov, med zmagovalce pa so se tokrat vpisali sami domači tekmovalci. V kategoriji partnerskih dvigov sta zmagala Loti Obal in Ambrož Remškar, v kategoriji dekliških skupinskih dvigov pa so zmagali Tadeja Judež, Loti Obal, Ajda Sedlar in Tjaša Miklič. V večernem delu prireditve smo na osrednjem prireditvenem prostoru v Dragomerju pod reflektorji izvedli FROGS Cheer Show. Koreografija, ki je prvič v zgodovini našega obstoja vključevala nastope 42-ih plesalk plesa cheer in cheerleader-jev, je požela iskren in glasen aplavz prisotnih gledalcev. V letošnji sezoni poleg že uve- ljavljenih lokacij na OŠ Log -Dragomer, POŠ Bevke in POŠ Drenov Grič širimo svojo dejavnost tudi na OŠ Brezovica in OŠ AMS Vrhnika, česar se zelo veselimo. V septembru smo tako na OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki že začeli izvajati interesno športno vzgojo za učence od 1. do 9. razreda, v okviru katere jim želimo predstaviti privlačnost športa cheer in jih seznaniti z osnovami plesa cheer, cheer-leadinga in akrobatike. Na OŠ Brezovica pri Ljubljani in OŠ Log - Dragomer v septembru izvajamo Mesec odprtih vrat z Žabicami, kjer se novi člani lahko preizkusijo v naših programih, z dolgoletnimi člani pa že načrtujemo cilje za novo sezono, v kateri nas konec junija 2015 na evropskem prvenstvu v Ljubljani čaka ubranitev desetih pokalov letošnjega evropskega prvenstva. V oktobru bomo začeli z rednimi treningi v vseh starostnih kategorijah (mini, otroška, mladinska in članska), in sicer v tekmovalnih in rekreativnih programih Žabic. Svojim članom ponujamo tekmovalni dejavnosti plesa cheer in che-erleading ter vrsto rekreativnih programov (Mini, Cici in Maxi Žabice, Žabice baletke, Žabice mamice & očki, Žabice babice, Zdrava vadba in Aerobika). Med nami so dobrodošli rekreativci in začetniki ter izkušeni tekmovalci, saj prav vsakdo lahko v naši ponudbi najde nekaj zase. Zato PRIDI in POSTANI ŽABICA tudi TI! Več informaci o nas lahko najdete na: - frogs.cheer@gmail. com in www.facebook.com/ frogs.cheerleaders MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren * MNC Dren * sd-dren * MNC Dren * sd-dren WWW.SD-DREN.SI Đv .mo zagnan sworn**™*«"0" .ODLIČNI POGOJI ZA DPLO .ZMAGOVITA NOGOMETNA DRUŽINA ŽEPNINA OTROKU OSTANE Jj JE PRVI MESEC VADBA ZA Zve ČLANE mZELMM ZE PRIČELI §0dò 19.00 Novi člani še vedno dobrodošli! Vsi novi člani, ki bi se želeli poizkusiti v nogometni šoli na Drenu, vljudno vabljeni. Prvi mesec vadbe je brezplačen, tako lahko spoznate nas in naš način dela. Zaupamo vam lahko, da je večina kadra fakultativno izobražena, imamo lepo igrišče in nov garderobni objekt, delamo dobro in v zdravem okolju. Sicer pa je najbolje, da nas obiščete in preverite vse zapisano. Več informaci najdete na spletni strani www.sd-dren.si Nogometni tabor uspešen Tudi letos smo se odločili, da bomo za naše nogometaše zadnji teden avgusta organizirali nogometni tabor. Cena tabora je bila ugodna, saj se zavedamo, da je v teh mesecih ogromno stroškov z nakupom šolskih potrebščin, vseeno pa želimo, da je tabor dobro obiskan, saj otroci prav na takšnih srečanjih stkejo posebne medsebojne vezi, pridobijo nekaj novega znanja in doživijo marsikatero novo izkušnjo. Letošnja najzanimivjša izkušnja je bila prav gotovo nočitev otrok v novem objektu (prespali smo v prostoru nad garderobami) in pečenje koruze in hrenovk ob tabornem ognju. Veseli nas, da je kar nekaj otrok prvič prespalo noč brez svojih staršev. Fakultativna izobrazba in igralske izkušnje = DREN Najboljša naveza za dobro šolanje otrok so nogometne izkušnje in prava izobrazba trenerja. Zato smo pri SD Dren še posebno ponosni na svoj strokovni kader. Vse otroke, ki še obiskujejo vrtec, bo vodila diplomantka Fakultete za šport Tina Petkovšek, ki ima ogromno izkušenj pri delu z najmlajšimi. Prve razrede (letnik 2008) bo vodil športni pedagog Brane Bizjak. Drugi razredi (letnik 2007) bodo trenirali pod vodstvom diplomanta Fakultete za šport Jana Zaletela in Anžeta Valentinčiča. Absolvent Fakultete za šport Gašper Stržinar bo ostal s svojimi fanti še naprej; ti letos obiskujejo tretji razred (letnik 2006). Trener Iztok Gruden bo svojo trenersko pot nadaljeval s četrtimi razredi (letnik 2005). Diplomant Fakultete za socialno delo Jan Kra-gelj, ki je nova moč v našem klubu, pa bo treniral dečke, ki bodo obiskovali peti in šesti razred (letnika 2004 in 2003). Da ne bo veliko žog končalo v naših golih, bo vratarje treniral diplomant Fakultete za šport Damjan Miklavčič, ki je svojo diplomsko nalogo pisal prav o vplivu akrobatike in koordinacije na vpliv uspešnosti nogometnih vratarjev. Tako je naša trenerska sestava izpopolnjena in pričakujemo, da ji bo uspelo prenesti še več znanja in vrednot na naše otroke. Sezona se je začela, medalje že osvojene! Nogometna sezona se je že začela, kljub slabemu vremenu smo odigrali že tekme pri vseh naših tekmovalnih selekcijah. Cilj kot vedno ostaja: pokazati na tekmah dobro delo s treninga in napredek posameznika in ekipe, prav tako pa tudi razdeliti igralni čas med vse igralce. Da bomo lahko vsem posameznikom ponudili dovolj igre, smo letos med drugim v tekmovalni del prijavili kar dve ekipi selekcije U-10. V soboto, 13. septembra 2014, smo se na Vrhniki udeležili festival turnirja Zavas v malem nogometu in osvojili medalje in darilca, ki so se jih naši otroci zelo razveselili. Košarkarji na drugih poletnih mladinskih olimpijskih igrah Kot smo poročali, so se vrhniški športniki in trenerji udeležili drugih poletnih olimpijskih iger mladih, ki so potekale od 16. avgusta do 28.a vgusta 2014 v Nanjingu na Kitajskem. V panogi košarka so tekmovali v košarki 3 x 3, tekmovali v zabijanju in tekmovali v metu za tri točke. Slovenja je nastopila s fantovsko in dekliško ekipo v vseh panogah tekmovanja. Pod vodstvom vrhniškega trenerja Matica Vidica je fantovska ekipa v sestavi Milan Kovačevič, Žiga Lah, Gregor Klobčar in Aljaž Slutej v tekmovanju košarka 3 x 3 osvojila deveto mesto. S tem pa so se slovenski košarkarji šele prebudili, saj lahko s ponosom povemo, da so se v domovino vrnili z dvema srebrnima medaljama, za katere sta poskrbela Žiga Lah z zabijanjem med nogami in ostro-strelka Ela Mićunović v metu za tri točke. Mlade športnike je obiskal tudi ambasador iger, 34-letni, kar 2,29 cm visoki znameniti kitajski nekdanji košarkar NBA, Yao Ming. Nekaj vzpodbudnih besed je namenil vsem mladim športnikov v olimpijski vasi za nadaljevanje športne poti in se z njimi fotografiral. Slovenski mladi olimpijci so se z drugih olimpijskih iger mladih vrnili z izjemnim uspehom: v domovino so se vrnili s sedmimi odličji. Olimpijski prvaki so postali fantovska rokometna ekipa in kanuist Anže Urankar, za^ srebrno odličje sta poskrbela košarkarja Žiga Lah in Ela Mićunović, za bron pa judoistka Maruša Stangar, plavalka Nastja Govejšek in atletinja - skok ob palici Leda Krošelj. Poleg odličij se je med najboljših deset uvrstilo še 23 slovenskih olimpijcev. Čestitke mladim športnikom za izvrsten uspeh - kot radi rečemo: "Pravijo, da nas je malo. Dovolj za vrh!" KK Vrhnika Urnik treningov za sezono 2014/2015 15.00-16.30 - Telovadnica Partizan 15.30-16.30 - Telovadnica OS Ivana Canka- SOLA KOŠARKE OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika - telovadnica v šoli Ponedeljek 14.05-14.55 Četrtek 14.05-14.55 Naslov za stik: trener Matic Habat, GSM 031 746 819 OŠ Ivana Cankarja Torek Petek rja Naslov za stik: trener Andrej Smrekar, GSM 041 392 165 OŠ HORJUL - telovadnica v šoli Torek 14.30-15.30 Petek 14.00-15.00 Naslov za stik: trener Edvard Srdić, GSM 031311 381 SELEKCIJA U-11 (letnik 2006-2004) Treningi potekajo v telovadnici OS Antona Martina Slomška, Vrhnika, trener Matic Habat, GSM 031 746 819. Ponedeljek 16.00-17.30 Torek 16.00-17.30 Četrtek 16.00-17.30 SELEKCIJA U-13 (letnik 2004-2002) Treningi potekajo v telovadnici OS Antona MArtina Slomška, Vrhnika, trener Primož Jurca, GSM 031 881 000. Ponedeljek 17.30-19.00 Sreda 17.30-19.00 Petek 17.30-19.00 SELEKCIJA U-15 (letnik 2002-2000) Treningi potekajo v telovadnici OS Ivana Cankarja in OS Antona MAtina Slomška, Vrhnika, trener Vlado Bek, GSM 040 702 349. Ponedeljek (OS IC) 18.00-19.30 Torek (OS IC) 16.30-18.00 Petek (OS AMS) 16.00-17.30 Sobota (OS IC) 10.30-12.00 Vse ljubitelje košarke, predvsem najmlajše dečke, lepo vabimo, da se nam pridružio na treningih košarke. Več informacijo o preostalih treningih in naslovih lahko najdete na spletni strani kluba www.kkvrhnika.si • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • NK VRHNIKA • Septembrske nogometne novice Počitnic je konec in v NK Vrhnika je že čutiti pravo energijo in močno voljo po treniranju in novih zmagah. Vse selekcije že trenirajo s polno paro, saj se je prvih nekaj kol že začelo. Selekcija U-13, ki letos igra v prvi MNZ ligi, je v zelo zanimivi in napeti tekmi v gosteh proti NK Radomlje zabeležila prvo zmago z 1 : 0. Pohvaliti moramo tudi kadete za odlično prikazano igro, še posebno v prvem polčasu, in seveda mladince za zmago nad NK Brinje z rezultatom 2 : 1. Tudi selekcije U-8, U-9 in U-10 že pridno trenirajo. Utrinke s treningov si lahko pogledate na spletni strani NK Vrhnika. Fantov v teh starostnih skupinah je vedno več, saj vpisi potekajo domala vsak dan. Če tudi tebe zanima treniranje nogometa v visoko motiviranem timu, po skrbno načrtovanem in izpeljanem programu, te bomo zelo veseli, da se nam pridružiš. Pokliči nas na tel. št. 070/760 001 ali na 041/697 637. Dinamika v klubu se ne kaže samo na nogometnem igrišču ... V soboto, 6. septembra, smo namreč organizi- rali delovno akcjo ter prepleskali in očistili vse garderobe in uredili okolico kluba. Po daljšem premoru postala aktivna tudi dekleta! Naše najmlajše so se prvič pomerile na zelenici v soboto, 7. 9. 2014 v Velesovem, kjer so odigrale prvi turnir. Kljub težavam in oslabljeni postavi so dekleta turnir končala suvereno. Prvo tekmo so igrala proti ŽNK Krim. Čeprav rezultat ni bil na njihovi strani, jim je uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo. Posebno pohvalo za pogum si je prislužila vratarka Živa Gabrov-šek. Tekma ni prinesla zmage, je pa prinesla nove izkušnje in novo znanje, kar je neprecenljivo. Na treningu mlajših je vse več novih deklet, tako da se bodo zmage še vrstile v sezoni, ki je pred nami. Na napakah se učimo, da postanemo močnejši. Pridruži se nam tudi TI!! Starejša dekleta, ki so prijavljena v neuradno ligo Lepota zdravje, jim je prvo kolo odpadlo oz. je prestavljeno. Nov način igre, 8+1, od kazenskega do kazenskega in celotna širina igrišča, v igri se upošteva prepovedani položaj - vse to bodo dekleta prvič preizkusila v naslednjih dneh. Ob novici, da je prvo kolo prestavljeno, je bilo čutiti razočaranje! Trener pa svojih deklet nikoli ne razočara in jih je presenetil s turnirjem malega nogometa, ki ga je organiziralo nogometno društvo Gorjansko. Tako so se v nedeljo, 14. 9. 2014, odpravili na pot proti Sežani, Komnu. Dekleta so poka-zalsa resnično lepo igro, nad katero so bili vsi vidno navdušeni. Rezultati s tekem naših deklet : ŽNK GORJANSKO - ŽNK VRHNIKA ( 0 : 0 ) ŽNK VRHNIKA - ŽNK AJDOVŠI-NA ( 3 : 1) ŽNK VRHNIKA - ŽNK ITALIJA (2 : 3) ŽNK LOKAVEC - ŽNK VRHNIKA (0 : 2) Dekleta so se uvrstila v finale, tam pa so se zopet srečala z Italijankami. Naj omenimo še, da domov nismo odšli praznih rok: Daniela Ivanović je prejela pokal za naj igralko. Njene besede pa so bile, da brez prave ekipe tudi pokala ne bi bilo! Zahvala in čestitke trenerju Ivanušcu. Prav tako iskrene čestitke našim dekletom! Več fotografij si lahko ogledate in všečkate facebook stran: https:// www.facebook.com/ZNKVrhnika NOGOMETI Š0I S TRADICK od icla ! 9 PONEDELJEK, TOREK in ČETRTEK ob 17.00 àportnl park VrhniKa BREZPLAČNO t OKUŠIN iM m ■V * Л . * Г Г rt opi: [4M ZA TBf NIHANJE ■ » ль* №> m ftntha moleti ÜH-EZPU.C 40 ^ ькгапй izbrani trenerji Ml črn pogojJ ue\a ji - red in disciplina * vrttunsk rezultati мл pnnas igra;0 VSI ■ dekleia m fantje i www.nkvrh'iik.i V MM'.jJ' Rekreacija za občane VAJE ZA HRBTENICO, Tržaška 2, vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30 in 19.30 do 20.30 ter vsako sredo od 17.30 do 18.30 in 18.30 do-19.30. Vadba je primerna za osebe vseh starosti, ki so že imeli bolečine v hrbtenici oz. želio bolečine preventivno preprečiti. Vodi višja fi-zioterapevtka gospa Marija Murn. Inf. po telefonu 7551 628 (ob pon. od 14. do 19. ure, od torka od 7. do 14. ure). Začetek v ponedeljek, 29.9. 2014. AEROBIKA, Tržaška 2: v ponedeljek STEP od 20.30 do 21.30, v sredo TNZ-STEP, od 20.30 do 21.30, vodi Jana Kogovšek V primeru večjega zanimanja bo aerobika tudi v ob nedeljah zvečer! PILATES, mala telovadnica OŠ IC na Lošci 1, nekdanja knjižnica, četrtek 19.30-20.30 Je umirjena vadba, kjer je poudarek na pravilni okrepitvi našega centra- trebušno-hrb-tnega mišičnega steznika. Redna vadba s poudarkom na načelih pilates vidno oblikuje naše telo, poveča gibljivost in koordinacijo, preprečuje /odpravlja bolečine v hrbtenici ter nas sprosti. Delamo v osnovni in zahtevnejši težavnostni stopnji. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z osebnim pristopom. Vodi Ana Sajko, info: ana.smrtnik@g-mail.com; 070 866 383. DINAMIČNA JOGA, mala telovadnica OŠ IC na Lošci 1, nekdanja knjižnica, četrtek 20.30 Je intenzivnejša vadba joge za povečanje gibljivosti, moči, zmanjšanje stresa in sprostitev. Na vadbi bomo izvajali različne vaje joge (asane) v zaporedjih skupaj z dihanjem v skladu z jogo (pranajama), začeli in končali bomo s sproščanjem. Primerna za vse starosti za ženske in moške. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z osebnim pristopom. Vodi Ana Sajko, info: ana.smrtnik@gmail.com; 070 866 383. JOGA KUNDALINI, mala telovadnica OŠ IC na Lošci 1, nekdanja knjižnica: torek od 20.00 do 21.30 "Tako kot se vse reke stekajo v isti ocean, vsaka joga spodbuja dviganje kundalini energije, kreativnega človeškega potenciala. Kundalini joga ponuja najhitrejši način za doseganje uravnoteženosti med telesom, umom in duhom." Yogi Bhajan. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah. Vabljeni na brezplačno prvo izkušnjo z jogo kundalini. Vodi: Sat Pa-van Kaur, Petra Smrtnik, inštruktorica joge, učiteljica joge kundalini in učiteljica shakti dance ali joge plesa ter svetovalka za naravno načrtovanje družine po simptotermalni metodi Sensiplan. Inf. na: info@bit-je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si; vadba že poteka, pridružite se! JOGA ZA NOSEČNICE, mala telovadnica OŠ IC na Lošci 1, nekdanja knjižnica: sreda od 19.00 do 20.00 Joga kundalini v nosečnosti oplemeniti in popestri notranje življenje ženske, ji pomaga začutiti njeno žensko poslanstvo, ji da moč za razvoj ustvarjalnega odnosa do svoje bodoče vloge, vloge matere. Poleg tega zmerne telesne vaje, oblikovane posebej za nosečnice, ter dihalne vaje pripravljajo otroka na napor, ki ga čaka med porodom, ga naredio močnega in vzdržljivega. Z vadbo joge lahko pričnemo v katerem koli mesecu nosečnosti, če se dobro počutite in če za to ni zdravstvenih kontraindikacij. Vodi: Sat Pavan Kaur, Petra Smrtnik, inštruktorica joge, učiteljica joge kundalini in učiteljica shakti dance ali joge plesa ter svetovalka za naravno načrtovanje družine po simptotermalni metodi Sensiplan. Inf. na: in-fo@bit-je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si. SHAKTI DANCE® ali TOGA PLESA, mala telovadnica OŠ IC na Lošci 1, nekdanja knjižnica: sreda od 20.00 do 21.30 Občutite in izrazite svojo resnično bit! Shakti dance® je joga plesa, vadba, ki združuje jogo in ples. Shakti dance® deluje hkrati na fizično, energetsko in mentalno telo. Učinki shakti dance so takojšnji: po vadbi se boste počutili polni energije, hkrati pa globoko sproščeno. Pomaga vam poiskati vaš notranji ritem in uži- vati v njem. Vodi: Sat Pavan Kaur, Petra Smrtnik, inštruktorica joge, učiteljica joge kunda-lini in učiteljica shakti dance ali joge plesa ter svetovalka za naravno načrtovanje družine po simptotermalni metodi Sensiplan. Inf. na: in-fo@bit-je.si, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si. DINAMIČNA JOGA, ponedeljek 18.00, sreda 20.00, Kulturni center Vrhnika, soba S204 (čisto na vrhu) Hatha flow je joga, pri kateri asane (položaje joge) izvajamo statično ali dinamično z elegantnimi prehodi iz ene v drugo. Naša pozornost je usmerjena na dihanje, ki ga usklajujemo z gibanjem telesa. Zaradi večje stabilnosti in pravilnejšega gibanja poudarjamo krepitev globokih trebušnih in hrbtnih mišic. Z vadbo krepimo tudi vse druge mišične skupine ter pridobivamo gibljivost. Vadba je primerna za vse - za začetnike in tiste, ki ste se z jogo že srečali, za mlajše in starejše, saj so vsi položaji prilagojeni potrebam vsakega posameznika. Jogo vodim certificirana učiteljica joge, Nataša, naslov: formulegibanja@gmail.com GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA ŽENSKE, Tržaška 2, torek od 19.00 do 20.00; četrtek od 19.00 do 20.00 Začetek v torek, 30. 9. 2014. Vodi profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, izvajamo vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi 40 let in več zaradi osebne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze. GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA MOŠKE, Tržaška 2, torek od 20.00 do 21.00; četrtek od 20.00 do 21.00 Začetek v torek, 30. 9. 2014. Vodi profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, izvajamo vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi 40 let in več zaradi osebne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze. ORIENTALSKI TREBUŠNI PLESI, Tržaška 2. Trebušni ples je ples čustvene ženske, ki prepleta svojo skrivnostnost, igrivost in ženstve- nost prek nežnega valovanja telesa in rok do energičnega tresenja z boki. V prejšnjih letih je na Vrhniki čare orientalskega plesa spoznavalo že več kot dvesto deklet in žena. Skupino bo vodila Mateja Matjašič »Elin« iz PLESNEGA MESTA in, če boste želele, boste z njo lahko tudi nastopile na raznih prireditvah ali pa se lahko odločite tudi za tekmovanja. Info: 510 84 84, 031 333 303; www.plesnomesto.si. TEHNIKE SPROŠČANJA IN VADBA ZA VEČJO GIBLJIVOST TELESA, ponedeljek, od 19.00 do 20.30 v mali telovadnici IC na Lošci. Na vadbi bomo izvajali veliko uporabnih tehnik za obnavljanje, sprostitev in stalen pritok energije iz starodavne joge, chi gonga, tibetanskih pomlajevalnih vaj, vadbe shiatsu, se učili pravilno dihati in umirjati um v meditaciji, enkrat na mesec bomo imeli kopel gong, hkrati pa okrepili in pomladili telo z vadbo raztezanja za gibkost. Vadba je primerna za vse ljudi vseh starosti in različnih fizičnih sposobnosti. Začeli smo v ponedeljek, 8. 9.2014. Pridite v udobnih oblačilih, potrebujete še ležalko in vodo. Vabljeni do zasedbe prostih mest. Vladimira, info: vladimira23@gmail. com, 040 43 00 66 ZUMBA, Kulturni center, Tržaška 32 - Vadba, pri kateri na zabaven način pridemo v formo. Enourna visoko intenzivna intervalna oblika plesne rekreacije (HIIT), ob kateri pozabimo, da telovadimo. Na zabaven način kurimo kalorije, sproščamo dnevni stres in obnavljamo notranjo energijo. Vadbo vodi Irena Pfundner Tkalec, plesna terapevtka in inštruktorica skupinskih vadb z desetletnimi izkušnjami z vodenjem skupin. Zumba poteka vsak ponedeljek ob 20.00 in vsako sredo ob 19.00 v novem Kulturnem centru na Vrhniki. Vadba je primerna za vsakogar ne glede na fizično pripravljenost ali prejšnje izkušnje. Pridružite se lahko kadar koli. Informacije in prijave na naslov: info@plesem-zase.si, 041 600 984 in www.plesem-zase.si" Informacije: 01 7506 876 od 7.-14. ure, popoldne 01 3301 878. Inf. o cenah vadbe dobite pri izvajalcih (kjer je naslov) ali vinko.bizjak@guest.arnes.si 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS « O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO ZAKAJ JE STARANJE VAŠEGA REN AULTA RAZLOG ZA VESELJE? KER Z LETI PADAJO STROSKI NJEGOVEGA VZDRŽEVANJA. MENJAVA OLJA IN OLJNEGA FILTRA ZA SAMO 59€ + BREZPLAČNO OLJE OB NASLEDNJEM SERVISU 15% POPUSTA NA VZDRŽEVANJE VAŠEGA VOZILA KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRZEVATI VAS RENAULT Praznovanje 50-letnice delovanja in 50 let organiziranega taborjenja MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA V soboto, n. oktobra 2014, vas ob 12. uri vabimo na Planino nad Vrhniko na praznovanje 50-letnice delovanja Mladinskega odseka PD Vrhnika in 50 let taborjenja. Vabljeni vsi bivši in sedanji aktivni člani Mladinskega odseka, načelniki, vodje taborov, vodniki, mentorji, udeleženci taborov in izletov ter ljubitelji planin. Srečali se boste s prijatelji, s katerimi ste skupaj osvajali vrhove, si delili šotor v taboru, peli ob tabornem ognju, kakšno »ušpičili« in doživeli planinski krst. Namesto malice prinesite v nahrbtniku veliko dobre volje in plesne čevlje, s katerimi se boste lahko zasukali ob živi glasbi. Na voljo bodo spominske majice in kompleti razglednic iz vseh taborov. Se vidimo na Planini! Mladinski odsek PD Vrhnika Štirideseti, jubilejni pohod Vrhnika-Triglav vLenčev spomin Pohodniška skupina Veselih Triglavcev pod okriljem Planinskega društva Vrhnika je v času od 22. do 26. 7. 2014 organizirala jubilejni, 40. pohod z Vrhnike na Triglav. Pohod smo organizirali v spomin na Franca Lenaršiča - LENČA, enega izmed treh ustanoviteljev te pohodniške skupine. Ob tej priložnosti se Veseli Tri-glavci zahvaljujemo za pomoč naslednjim posameznikom in podjetjem, ki so kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi tega nemajhnega projekta: Andreju ZAJCU, Jožetu HABE-TU, Marku MEDIČU, Janezu DRAŠLERJu, Edu ZUPANU, Mari in Urošu LENARŠIČ, Jožetu ŠUŠTARŠIČU, Lojzetu BRADEŠKU, Izidorju KOROŠCU, Andreju TOMAZINU, Janezu KAVČIČU, Andreju AN-ŽURJU, VINOTOČU OREL, Stara cesta Vrhnika, Franciju TOMAŽIČU - Gostilna Pr* Kranjc, Vrhnika, Jožetu MAV-RIČU - Vinogradništvo Goriška brda, kmetiji Zalar - Drenov Grič, Miru-Jaku MIVŠKU - Av-tomehanični servis Vrhnika, Juretu KRAŠOVCU - Dnevni bar Krnica, podjetju M OREL, Sinja Gorica, frizerskemu ate- hodil Lenč. Med pohodom nas je obiskal celo predsednik PD Vrhnika Jože Sušteršič, ki je del poti prehodil skupaj z nami. V torek, 22. 7. 2014, zjutraj je naša delegacija odšla na grob pokojnega Lenča na Log pri Brezovici in mu v spomin pri- žgala svečo. Hkrati smo se nekako zaobljubili, da bomo v njegov spomin v okviru možnosti nadaljevali prelepo tradicijo pohodništva pod okriljem Veselih Triglavcev. Za Vesele Triglavce, Miran Stupica ljeju CAN-CAN, Dnevnemu baru MEDEJA, Vrhnika, podjetju MEGAPHONE, Vrhnika, Tomažu HADALINU in Baru TONKA, Vrhnika. Se posebna zahvala velja Gostilni KASARNA v Smrečju za enkratno enolončnico ter postrežbo. Pohvala velja tudi še za nazaj v minula leta, ko smo peš skoraj vsako leto prisopihali mimo in bili vedno deležni prijaznosti domačih. Omenim naj še, da so pri samem pohodu na tak ali drugačen način sodelovali svojci pokojnega Lenča, in sicer žena Mari s sinom Urošem z ženo ter vnukom Jako. Pohvalim naj tudi vseh 37 po-hodnikov, ki so skoraj brez težav prehodili (kakšen žulj seveda je bil) prelepo pot med slovenskimi griči, gorami ter vršaci in obujali spomine na prenekatero veselo dogodivščino iz časov, ko je še z nami * za zamenjavo jermenov P1 i15€ BLAZ -120 DNI' 2,19€ 2,29€ nazalogi PELET1100% SMREKA! velika izbira tš^cs® uV rtyTI k i BREZPLACANA DOSTAVA NA DOM OB NAKUPU 4 PALET IN RAZKLADANJE Z HIABOM (v odaljenosti največ 15km) A ozimnih žit s certifikatom -, 4,12€ /vreča NOV] HewAÜLT TWiNÄO ZAPeL^I M*OWU>LI ZAPeL^i ICO^AHICOÜ WWW.reNAUuT.si ZAPeui rte na TeSTNo voiNjo ^ PSC Logatec Poraba pri mešanem ciklu: 4,2 - 4,5 l/100 km. Emisije CO2: 95 - 105 g/km Emisijska stopnja Euro5b. Emisije NOx: 0,0084 - 0,0119 g / km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmernim povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. euro^I Garden Naj vas jesenska opravila ne presenetijo! Vabimo vas, da nas obiščete in se prepričate o bogati ponubi. Eurogarden d.o.o., Podsmreka 7b, 1356 Dobrova, tel. 01 24 25 135 PE Krško, tel. 07 49 88 385, www.eurogarden.si Slike so simbolične. Iz navedb in slik ni mogoče uveljavljati zahtevkov. Pridržujemo si pravico do sprememb vsebin brez predhodne najave. Za tiskarske napake iz oglasa ne prevzemamo odgovornosti. VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI - priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev - zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil - vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. DEBEVEC Mmlimti! IrilU» iUfcääMhniH HHHUIi и hi .. кит ш-.-i 1ып-п "Ч Ш GRADBENA DELA IN IZKOPI * Razniizkopi * Traktoaskiprevozi Adaptacije - novogradnje * Fnsadk * Urejanj*eevoridč *Raznihškarp EBoj on Nadlišeks.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T:041742 OI8 E0M=0% VZAJEMNA Ni statusa? Ni panike! * Primer izračuna lizinga: Maloprodajna cena vozila 15.900 EUR z vključenim DDV, plačilo ob sklenitvi pogodbe znaša 5.300 EUR, sledita še dva letna obroka po 5.300 EUR. Pri izračunu je uporabljena fiksna obrestna mera 0%, stroškov sklenitve oz. vodenja pogodbe ni. EOM (efektivna obrestna mera) znaša 0%. EOM se sprememni, če se spremenijo parametri izračuna. V ponudbo je vključeno tudi brezplačno kasko zavarovanje in zavarovanje proti kraji, ob pogoju, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje) sklenjeno pri družbi SKB Leasing d.o.o.. Zavarovanje ostalih rizikov je opcijsko in plačljivo posebej. Akcija financiranja velja do 31. avgusta 2014 pri vseh pooblaščenih trgovcih Suzuki. Slika je simbolična. Povprečna poraba goriva: 4,2 - 5,9 l/100km. Emisije iX^: 110 - 135 g/km. Suzuki Slovenija www.suzuki.si 0803449 BREZPLAČNI INFO * Way of Life! SUZUKI Vzajemna d.v.z. poslovalnica Vrhnika www.avto-lusina.si e-pošta: prodaja@avto-lusina.si 111 l< II Hi Я I ■ U Ss r iA 1 AVTO LUSINA d.o.o. Gosteče 8, 4220 Skofja Loka tel.: 04 50 22 000 Delovni čas: ponedeljek od 8:00 do 12:30 in od 13:00 do 15:00 sreda od 8:00 do 12:00 in od 13.00 do 17:00 Trg karla Grabeljška 1 torek, četrtek in petek delo na terenu. Informacije na tel. št.: 031/698-866. Prihodnost je v naših rokah Smo dinamično podjetje s področja avtomatizacije proizvodnje, strojegradnje in pogonske tehnike. Zaradi povečanega obsega dela iščemo novega sodelavca: 1. ELEKTRO MONTER m/ž - IV. ali V. stopnja izobrazbe elektro smer alii mehatronike - znanje branja elektro projektov - vozniški izpit B kategorije - ročne spretnosti - vsaj 5 let delovnih izkušenj Predvideni obseg del in nalog novega sodelavca: - sestava in vezava elektro opreme - sestava mehanskih sklopov - delo v delavnici in na terenu Če vas zanimajo novi delovni izzivi, se nam pridružite. Čaka vas prijetno delovno okolje in stimulativno plačilo. Vaše prijave pričakujemo do 6. oktobra 2014. PS, d.o.o., Logatec Kalce 30 b, SI-1370 Logatec, Slovenija T: 01 750 85 10, F: 01 750 85 29 E: ps-log@ps-log.si, W: www.ps-log.si v°Ja n Janez s.p. Drenov grič 28, 13BO Vrhnika, GSM: 041 E www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje,| solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICOI trenutno najceneše ogrevanje 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS »s POKLIC PRIHODNOSTI GZS Center za poslovno usposabljanje vabi na izobraževanje SOCIALNA OSKRBOVALKA, OSKRBOVALEC NA DOMU začnemo 22. oktobra 2014 Prijave zbiramo do 14. oktobra 2014 Za več informacij: urska.kavcic-rihar@cpu.si, 01 58 97 652 servis 10 let garancije KIA MOTORS Gospodarska zbornica 4B+ CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE GZS Center za poslovno usposabljanje Kardeljeva ploščad 27a 1000 Ljubljana www.cpu.si SE US K AR t Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252 www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia 0l>TtK# Л/ОТВ4Л/7Р PON-PET cočtce?OI>IUIN m 01 i6i Cankarjeve skodelice Cankarjeve skodelice IgZIC >v potrebujete kvalitetno rešitev: = ШИ» 1РЖЫ1У(5Ш¥ t, плп„77,л яп пп □□ „ „ . tel.: 040 637 734 (kanalizacija, vodovod...) 4 ä 9 " www.damos.si - adaptacije, prenove (stanovanja, hiše, garaže...) - izdelava nadstreška (zidan, kovinski, lesen...) - ureditev dvorišča - prevozi tovora sanacija in rekonstrukcija starejših objektov (hiše, gradovi, cerkve...) brušenje stropov ali sten - izkopi možnost najema gradbene mehanizacije RAČUNOVODSKI SERVIS ... pa z veseljem prevzame VAŠE računovodske skrbi. TIC Vrhnika, )w Tržaška cesta 9, Vrhnika, Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure. акиьпдокю« Sobota: od 8. do 14. ure. SI C Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13 • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, laminatov, toplih podov in drugih talnih oblog dÉbofe Žalite tudi vi objaviti zahvalo? pqiljiteW^ jo po etektropski 'чГС pošti na naaeaeopil®zavodTlankar.$i (besedilo v wordu, slikokot Pprip^nko) (ali po klasiegl pošti na|Haš časopis, Tržaška 9,7, j 1560 Vrhnika.jEna zahvalnije 6Ö7l evrov z Eraven pripišite še naslovjpiaenika in telefon. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mami, babi, mame, tašče, sestre, tete in svakinje BERNARDE ŽELEZNIK rojene Jereb 3. 8. 1938 - 7. 9. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo pokropili, izrekli sožalje in darovali sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala domačemu župniku in vrhniškemu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala lučarki Albinci za vse molitve, pevcem za zapete pesmi, sosedu Petru za poslovilne besede ob grobu ter Pogrebnemu zavodu Vrhovec za opravljene storitve. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam v težkih dneh kakor koli pomagali in vas nismo posebej imenovali. Žalujoči: hči Heli, sinovi Toni, Miro in Zdravko z družinami 86 NAS ČASOPIS Oglasi 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA c» 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 NOVO IZDELAVA ŽALNIH VENCEV IN IKEBAN ... -aid*0 *oX ' 0 смеЧ® „«Й- Rupnik Janez, s.p. ♦ Tržaška cesta 3 ♦ Vrhnika ♦ 01755 2714 031 554 121 ♦ cvetlicarnaianafiDsiol.net ♦ www.cvetiicarna-iana.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R0&E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicarfàsiol.net Lavanda POGRFRNF STORTTVF MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko v grobu boš spala. V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama MARIJA PETROVČIČ iz Sinje Gorice 52 Iskreno se zahvaljujemo pogrebni službi Vrhovec, pevcem Ra-skovec, župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni Svoje zemeljsko romanje je končala, svoj dober boj dobojevala. Boga, v katerega je vse življenje verovala, zdaj gleda iz obličja v obličje. ZAHVALA V 80. letu se je poslovila naša sestra in teta MARIJA JURJEVČIČ 9. 12. 1934 - 25. 8. 2014 Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev na Vrhniki, ki je vsa ta leta bivanja v njem, poskrbelo za njeno dobro počutje. Zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavkam in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in druge darove. Iskrena zahvala Oktetu Raskovec za izjemno čutno petje, enako tudi trobentaču. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Vrhovec. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, avgust 2014 ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama SLAVKA ŠPAREMBLEK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA SEČNIKA 27. 5. 1936 - 5. 9. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala patronažni sestri Barbari, gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Kvarteta As, pogrebcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Jože, Andrej in Franci z družinami, enajst vnukov in štirje pravnuki Samotorica, september 2014 ZAHVALA Poslovila se je naša mami MARIJA ERŽEN 1940-2014 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v njeni bolezni obiskovali, jo bodrili in se z njo radi pogovarjali. Posebno hvala ga. Ivi, ga. Marini in ga. Fani. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mami, za vedno boš ostala v naših srcih. Vsi njeni Breg pri Borovnici, 2014 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V trenutku bolečine ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE VRHOVEC (14. 12. 1923 - 5. 8. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za vsak stisk roke in besedo tolažbe, hvala za darovane sveče. Zahvaljujemo se pevcem in trobentačem, pogrebcem in g. Kaplanu Martinu Golobu. Vsi njeni! Drenov Grič 2014 Smrt telesa je v resnici rojstvo duše. Poslovimo se od naše mame, babice, prababice in sestre ter ji dovolimo, da gre na to pot. Ne zadržujmo je s svojo žalostjo v svetu, kiji več ne pripada. ZAHVALA Ob slovesu MILENE JURČEK iz Borovnice (22. 1. 1933 - 2. 9. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in strokov nim delavcem, ki so ji ob koncu stali ob strani. Vsi njeni Borovnica ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga mama in stara mama TEREZIJA VERBIČ, roj. Dolenc 1920 - 2014 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovašča-nom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Jožetu Gregoriču, pogrebcem, pevcem, trobentaču ter Pogrebni službi Pieta. Vsi njeni Los pri Brezovici, avgust 2014 EURO ч Garden KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS VSE ZA VRT PRIDELAVA KOVIN IZ RUD, PLAV-ŽARSTVO VISOKO-ŠOLEC KRAJŠE ZA SLOVENSKO TOPLJIVI VRTNI CENTER V POD-SMREKI SALO, MAZIVO 17 MESTO V BELGIJI PRI GENTU VRTNA HIŠKA, PESJAK ELIPSA, NI KROG ZNAK ZA FOSFOR RADIOAKTIVNI PLIN 23 SLEČI -TEV KAČJE KOŽE 13 PNEVMATIKA,ELASTIKA NAREDITE (KAJ) 1.DEL EURA MESNAT OVOJ, IZRAST IZ POPKA INICIALKI PESNIKA MINATTI. 1000 KG 33 KRIŽANKA 9 -14 MOTORNA PRIPRAVA STROJ, PRIPRAVA RIMSKA PETSTO INICIALKI PISCA IN DRAM.. Z VRHNIKE GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU TEK SAJE-NEC GORE J. KORDI-AMERIKE UERI VETROVKA S KAPUCO DUŠIK SOG LASNIKI V REGIKI 18 GR.BOG BOGAS-JVA_ MESTO V LIKI AMPER NAJ- BOLŠE, ODLIČNO INICIALKI SL.SATIR. PARTLJIČA_ PRITOK JEZERA VAN V TURČIJI BERAČ 10 4.ČRKA ABECE. JUŽNOAMERIŠKI PLES POLMER 27 KARCINOM , VODNA ŽIVAL KRAJŠE ZAČE- BRČEK SLABOT- NA.ŠIBKA ALI ANSI, ZVEZI, ZDRUZBI RATAR, RATAJ ZNAK ZA SVETILNI PLIN KATRAN KRAJ PRI ŠENTILJU BOLNIK KI, SE MU SUŠI HRBTNI MOZEG ZNAK ZA TITAN AMERI-CIJ IVO JAN SENO DRUGE KOŠNJE 31 19 KAL, TROS 32 28 AVTOR JAKOB SUSMAN PRIIMEK IN IME TOČEN NASLOV TELEFON GESLO KRIŽANKE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 Za najmlajše: poiščite 5 razlik med sličicama Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom OK Fit center z Dobrove se je glasilo: »Z OK Fit Centrom v jesen«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Francu Podboršek iz Horjula, ki bo prejel mesečno karto za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa; Maček Marija z Dobrove, ki bo prejela 15 dnevno karto za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa ter Lenart Molk z Verda, ki bo prejel karto za obisk savne za dve osebi. Nagrajenci bodo obvestilo o nagradi prejeli še posebej po pošti. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 17. oktobra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli bone za 10% popust, ki jih poklanja Vrtni center Eurograden z Dobrove. Izdelava in urejanje FB strani že za /mes Studio za oblikovanje in spletne komunikacije Pokličite zdaj! 041 772 722 www.okusi.si Sredi junija je za vas v Dragomerju zraven bara Špica odprla vrata Papirnica Alta. Za vas imamo pripravljen pester izbor pisarniškega, šolskega , ustvarjalnega in darilnega programa. Vsaka vaša želja je za nas izziv , da jo izpolnemo in ustrežemo vsakemu posamezniku. Ves čas dodajamo novosti in vas o tem tudi obveščamo na naši facebok strani Papirnica Alta, prav tako smo za vas dosegljivi na telefonski številki 01/320-66-12 ter na mailu: papirni-caalta@gmail.com. Za vas smo odprti vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 do 13h ter od 14h do 19h ter ob sobotah od 9h do 12h. Vabljeni! Vrhn'ške iskr'ce Ja,sm že pred časam djal, de bo Vrhnška štreka al železnca za peš pot in kalesarje kje dvol da Loga. Pa sm se zapjelov t'm ad ta nov-ga želežnškiga štacjona, k' nej bi ratov en muzej, kje pr'k ta star pastaj, pa je zmankal štreke. T'm zavije kr kje m'd bloke na Vrtnarij. Sa vmes en konc štreke privatiziral.Taku s'm mogu kalu za rage zagrabt, pa vakul č'z pločnke m'd bloki,d' s'm spet pršu nazaj pa kje naprej pr'k Sinj garic. N', pa vrjem palitikam, k' nam vse sorta ablublaje. Zdej je ravn tis cejt, k' bomo d'ležn v'sh sort ablub, k' boje volitve. Mirkejte, na vrjemte j'm kej dvost! J. Sulc NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra 88 NAŠ ČASOPIS Oglasi 29. september 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vroča cena za jesenske Ini SAMSUNG GALAXY CORE 2 Sklenitev novega naročniškega razmerja aLi podaljšanje obstoječega za 24 mesecev, TelekomSIovenije ldilil:ll:UI JJ!IIJ:liliUMI J Л meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@sioL.net E mleic RAČUNALNIŠTVO 9 SERVIS .SI Molek servis Peter Molek s.p. J. 01 750 51 70 Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molek.si www.molek.si M: 070 21 08 14 M: 041 26 48 48 RAČUNALNIKI - NOVI IN RABLJENI • FOTOKOPIRANJE • IZPOSOJA BLAGAJN • SERVIS RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV AKCIJA! Prenosnik Asus X502CA-XX152H Redna cena: 399 EUR Akcijska cena: 354 € Procesor Intel Ì3-2365M 1.4GHz 39,6 cm (15,6«) FHD LED (1366x768) pomnilnik 4 GB trdi 320 GB disk Intel HD Graphics Wlan, spletna kamera, HDMI RAM DDR3 brez optične enote stereo zvočnika Altec Lansing vgrajen mikrofon WLAN 802.1 1 b/g/n, čitalec kartic touch drsna ploščica ohišje bele barve Windows 8.1 Delovni čas: pon - pet: 8-12 in 13-18 sob:9-12 www.molek.si NOVI PAKETI RECiKLiRANJE ZA NAsMEH -sODELuJEMO PRi PROJEKTu RDEči NOsKÌ! 10% POPUST NA BARVE IN TONERJE ob vračilu prazne kartuše / tonerja. Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev. NEOMEJENE KOMUNIKACIJE PREMIUM PREMIUM S PREMIUM M PREMIUM L PREMIUM XL NEOMEJENO NEOMEJENO M: 070 21 08 U JASNO n ENOSTAVNO Ponudba je namenjena novim naročnikom, obstoječi naročniki z veljavnim aneksom pa se o načinu prehoda lahko informirajo na prodajnih mestih Vključene količine storitev veljajo v radijskem omrežju Tušmobila (prikaz omrežja: Tusmobil), storitve opravljene iz radijskega omrežja ponudnika nacionalnega gostovanja (prikaz omrežja: Tusmobil Mobitel ali znak za gostovanje) in storitve po porabi vključenih količin v radijskem omrežju Tusmobila se obračunajo dodatno po Ceniku. Za pakete PREMIUM veljajo Fbsebni pogoji naročniških paketov "PREMIUM", ki med drugim določajo, da se hitrost prenosa podatkov v paketu PREMIUM XL v radijskem omrežju Tusmobila po porabljenih 25GB prenosa podatkov omeji na največ 128 kbit/s. Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in druge storitve (SMS, MMS, prenos podatkov; skupaj s klici "storitve") na posebnih in komercialnih številkah, ali storitve, ki so prejete ali vzpostavljene iz tujine ali klicev tujino. Prenos podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gostovanja se obračuna posebej. Fbnudba velja do spremembe ali preklica. Vse cene vključujejo DDV. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se naročniku obračuna enkratni strošek priključni ne v višini 12 EUR. tusmobil PLAČILO POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE! Molek.si VRHNIKA 070 210 814.