šteo. 266.
Velja po pošti:
za cclo leto naprej	K 26-—
za pol leta „	„ 13'—
za ?etrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ 10'—
za ietrt leta „	„ 5•—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
UredniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Cez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
v Ljubljani, u ponedeljek, dne 18. novembra 1901
Političen list za slovenski narod
Leto mi
•Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat , . , . 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju prinreren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6, url popoldne.
UpraVl".išiVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
■--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani. "•C
Katoliški shod no Dunaju.
Ob velikanski udeležbi se je otvoril v soboto zvečer šesti avstrijski katoliški shod. Kursalon v Stadtparku je bil premajhen za prvo-zborovanje, kjer se je volilo predsedstvo. Napredek katoliške misli se je pokazal tudi v napredku udeležbe. Ideje, ki so se na-glašale na otvoritvenem shodu, so sledeče: Boj proti združenemu sovražniku krščanstva ua vseh poljih, kajti sovražniki krščanske vere so pozabili na vse medsebojne razlike.
Navzoči so bili pri prvem zborovanju kardinali Gruscha, Katschthaler in Skrbensky,seveda tudi nova krščansko-socialna ministra Gessmann in Ebenhoch prva ministra, ki sta prišla na kak avstrijski katoliški shod, mnogo škofov in poslancev in udeleženci iz cele države, med njimi mnogo Slovencev. — Predsednikom je izvoljen dr. Viktor pl. Fuchs, med podpredsedniki je Slovenec Povše.
Med poročili jc zanimivo zlasti poročilo barona Spinetta o organizačnem delu katoličanov od zadnjega katoliškega shoda sem. Častno se imenuje slovenska katol. organizacija. Poleg družbe sv. Mohorja je generalni tajnik avstrijskega centralnega odbora baron Spincttc častno omenjal društveno organizacijo, Slovensko krščansko-socialno zvezo, Zadružno zvezo itd.
Kakor je bil glavni sad zadnjega katoliškega shoda Pijevo društvo, tako bodi sad šestega avstrijskega katoliškega shoda državna katoliška ženska zveza! (Veliko odobravanje.)
Sveti oče Pij X. je shodu poslal daljše lastnoročno pismo, v katerem prav progra-matično razpravlja o javnih dolžnostih avstrijskih katoličanov.
Princ Alojzij Liechtenstein pozdravi shod kot deželni maršal nižjeavstrijski. Prej so nas imeli za mračnjake in liberalno časopisje nas je tako očrnilo, da so se nas cclo oficielno izogibali. Zdaj pa je katoliška stranka po združitvi najmočnejša stranka, in ona kaže javno, da je prišel čas in da jc zmožna, da odločuje o usodi države. (Gromovito odobravanje.) Gessmann in Ebenhoch sta ministra, dr. Lueger. »prvi patriot avstrijski«, je župan, in jaz pozdravljam katoličane kot deželni maršal v imenu dobrega katoliškega nižjeavstrijskega littdstva.
Dr. Lueger, pozdravljen z burnimi ovaci-janii, se dvigne. Dunajski župan jc bolan, komaj se drži pokonci. Med govorom pa se mu vrne mladeniška moč; za nekaj trenutkov je zopet stari, mladeniški govornik s svežim hu-
morjem. Ljudska šola na Dunaju, pravi, je krščanska, za to je že preskrbljeno. A zdaj bo treba započeti veliki boj za pokristjanjenje vseučilišč, ki so prava gnezda brezverstva in revolucijskih teorij. Na Dunaju je od devet novoimenovanih profesorjev sedem Judov (Pfuj!). Govornik bi rad doživel čas, ko bo med devetimi profesorji vsaj sedem kristjanov! (Burno odobravanje.) Ta boj bo težak, a z združenimi močmi ga bodo katoličani izvo-jevali.
Govorili so še razni govorniki. Pri večernem sestanku so govorili govorniki raznih narodov iu v svoji materinščini pozdravili shod. Italijan Lanzelotti je govoril o gospodarski organizaciji tridentskih Italijanov. Državni poslanec Kodlčak v imenu Čehov, Malorus Brandinski, Poljak Schmid, Herman iz Prage. V imenu Slovencev je govoril dr. Lampe, ki je opisoval podrobno organizacijsko delo katoličanov med ljudstvom na socialnem polju. Moravski učitelj Mezirka jc govoril o učiteljski organizaciji. Ustvarila se bo državna zveza vseli avstrijskih katoliških učiteljev.
Za šesti avstrijski katoliški shod jc izdal pripravljavni odbor krasno slavnostno knjigo, bogato ilustrirano. Poleg pesmi čitamo več sestavkov o katoliških shodih. Najprej čitamo življenjepise slavnostnih govornikov. Glavni urednik »Reichsposte« dr. Etinder pod naslovom »Der Marsch nach vonviirts« popisuje napredek katoliške misli v Avstriji. Karol Rzilia popisuje severočeške katoliške shode, Hans Bosbauer nižjeavstrijske deželne katoliške shode, za nas Slovence je pa posebno važen spis dr. Evgena Lampeta o slovenskih katoliških shodih, ki podaje kratek, pa pregleden načrt cele mnogostranske organizacije, ki je nastala po naših katoliških shodili. Spis je ilustriran z lepimi podobami. Najprej vidimo podobo Ljubljane od Tivolija sem in hotel »Union«, kot zborovališče tretjega slo-vensk. kat. shoda. Umetna kupola ljubljanske stolne cerkve, delo našega rojaka Langusa, kaže nekaj našega umetniškega delovanja; 'slike kardinala Missijc in državnih poslancev Povšcta, dr. Šusteršiča in dr. Kreka pa glavne reprezentante našega katoliškega gibanja v javnosti. Članek A. Weimarja »Das neue Wien« pa nam podaje nekaj značilnih lepili slik iz krščanske dobrodelnosti novega Dunaja, ki hoče tudi na tem polju biti prvo in ^zorno mesto.
S to slavnostno izdajo je dokumentiral splošni vseavstrijski katoliški shod, da smo mi Slovenci na polju prave ljudske organizacije, če ne več, vsaj enakovredni drugim večjim kulturnim narodom. Naša ljudska organizacija ie na dobrem glasu in je v čast vsemu slovenskemu narodu pred svetom. Liberali-
zem nas je tlačii, katoliška stranka pa nas spoštuje in hoče dati pravice, ki nam gredo!
Na posebnem sestanku časnikarjev na katoliškem shodu sc je sklenilo, da se osnuje zveza vseh katoliških avstrijskih časnikarjev.
Zborovanje Pijevega društva, ki se ga je udeležil tudi minister Gessmann, jc bilo velikansko.
PREOSNOVANO MINISTRSTVO.
Dunaj, 17. novembra. Princ Liechtenstein je pri slavnostnem zborovanju »Katoliškega šolskega društva« v svojem govoru izvajal, da je stališče krščanskih socialcev zelo utrjeno. Hockov liberalni blok se je popolnoma ponesrečil. Predsednik dr. Schwarz je dejal, da bo treba odločno zavzeti se za izpremem-bo državnega ljudskošolskega zakona.
Dunaj, 17. novembra. Poslanec Iro bo v parlamentu interpeliral barona Becka zaradi nameravanega imenovanja Abrahamovi-cza za ministra. Abrahamovicz jc leta 1897 pozval policijo, da je prišla v zbornico napraviti red. Tak človek po vsenemškem nazira-nju ne more biti minister.
Dunaj, 17. novembra. Kramar zahteva v »Denu«, da imenuje Beck še enega Čeha za ministra.
»JUGOSLOVANSKA ZAROTA«.
Budim pešta, 17. novembra. Zastopniki nemažarskih narodnosti so 15. t. m. v svo.ii konferenci izjavili, da so sicer proti nagodbi in stoje na strani hrvaške obstruk-cije v budimpeštanski poslanski zbornici, da pu nikakor niso sklenili s Hrvati zarote za osnovanje jugoslovanskega kraljestva. Vzlic temu pa vzdržuje »Pester Lloyd« prvotno vest o zaroti in se sklicuje na tozadevne skupne konference med Hrvati, avstrijskimi jugoslovanskimi poslanci, Rusini in češkimi radikalci.
DIJAŠKE DEMONSTRACIJE PROTI AVSTRIJI.
Rim, 17. novembra. Dne 15. t. m. so italijanski vseučiliščniki v Milanu hoteli demonstrirati pred avstrijskim konzulatom, toda policija je to preprečila. V ljudstvu te demonstracije baje ne najdejo odziva. V Floren-ciji so demonstranti pobili pri avstrijskem konzulatu šipe. Ker je policija energično nastopila, je prišlo do spopada in jc več vro-čekrvnežev bilo zaprtih.
VOJAŠKO VPRAŠANJE.
Budimpešta, 17. novembra. »Budapesti Hirlap« potrjuje vest, da se vrše pogajanja zaradi povišanja častniških plač in zaradi ogrskih grbov na vojaških zastavah. Pretekli teden se je v to svrho mudil šef ogrskega oddelka pri vojnem ministrstvu fml. Hoffmann.
NEMŠKI PROTESTNI SHOD.
A s c h , 18. novembra. Tu in v Rossbachu sta se vršila protestna shoda. Glede na nagodbo se je sklenilo pozvati nemškoradikal-ne poslance, naj vztrajajo pri geslu »Proč od Ogrske«! Nemškonacionalni zvezi sc naroči, naj gleda na to, da ne bodo »klerikalci« v skupni parlamentarni zvezi vseh Nemcev prevladovali. Poslanec Stransky jc poročal o naredbi praškega nadsodišča glede na uporabo češčine pri *h.ebsktn sodišču. Nemške stranke bodo proti tej naredbi nastopile skupno. Pričakuje se, da bo vlada to upoštevala, kajti razburjenje med češkimi Nemci je tako silno, kakor za časa Badenijevega. Ako vlada naredbe ne razveljavi, utegne imeti protestni shod. ki se bo vršil v Hebu prihodnjo nedeljo, jako dalekosežne politične posledice. Poziv za ta shod so podpisali zaupniki Scho-nereriancev, nemških radikalcev, svobodomi-sclcev in krščanskih socialcev. Sklenila se je naposled tozadevna protestna resolucija.
PROTIDINASTIČNA ZAROTA PROTI KNEZU NIKOLAJU.
Trst, 17. nov. Policija je izpustila bivšega črnogorskega ministrskega predsednika Radoviča in ga postavila pod najstrožje policijsko nadzorstvo.
C e t i n j e, 17. nov. Včeraj se je v narodnem gledišču vršil veliki shod, na katerem so Črnogorci brez razlike strankarskega mišljenja ostro obsodili zaroto proti knezu Nikolaju. Ljudstvo ie knezu priredilo veliko manifestacijo. Po celi Črni gori so se vršile slovesne službe božje in protestni shodi proti zarotnikom.
Najnovejše.
Slovansko dijaštvo na dunajskem vseučilišču.
D u u a j, 18. novembra. Iz slovanskih dijaških krogov se poroča, da se bodo ta teden slovanski dijaki na dunajskem vseučilišču se-šli, da nastopijo proti terorizmu nemškega bu ršovstva. Slovanski dijaki odločno izjavljajo, da na noben način ne bodo dopustili, da bi jih burši silili, naj se pri pevanju »Straže ob Reni« odkrijejo. Delegacija slovanskih dijakov bo vložila pri rektorju von Ebnerju protest zaradi zadnjih dogodkov na vseučilišču.
Strankarski shod češke agrarne stranke t/.a Moravsko in Šlezijo.
O I o m u c , 18. novembra. Tu se je vršil strankarski shod agrarne stranke ob veliki udeležbi zaupnikov. Pričakovati je bilo, da se shod odločno izreče proti nagodbi z Ogrsko in proti vstopu agrarca v ministrstvo, toda voditeljem se je posrečilo spraviti skozi resolucijo, ki ne obsoja koraka parlamentarnega zastopstva agrarcev. Vzlic temu so na-
LIKCK.
Zgodba o višnjevem rubinu.
(Angleški spisal C. Doyle.) (Dalje.)
Namesto odgovora, pokril je Holmes klobuk na glavo. Zlezel mu je čez čelo in ušesa do nosa. — »To je vprašanje glede oblike glave«, je dejal; — »kdor ima tako veliko čelo, gotovo tudi nima prazne glave.«
»Iti dalje, nazadovanja glede premoženjskih razmer?«
»Ta klobuk je star tri leta. Klobuki tc vrste z ravnimi in le ob robu nekoliko zavihanimi kraji so prišli pred tremi leti v promet. Bil je najboljše vrste. Le poglej podšiv in podlogo, ki je iz najfinejše svile. Če jc bil mož pred tremi leti v stanu nabaviti si tak klobuk in potem ni mogel več kupiti drugega, jc popolnoma jasno, da je zašel v slabe razmere.«
»No, to jc vsekakor res čisto jasno. Kako pa meniš to, da jc prejšnje čase držal nase, sedaj pa moralno nazaduje?« Holmes sc je nasmejal. »Njegova skrb za red iu snažnost se kažeta tu-lc,« je dejal in pokazal s prstom na mal steklen obroček na kraju klobuka, kamor se pritrdi elastična vrvica. »Glej, to jc dokaz, da .ic skrbel za red; nabavil si je vrvico, da mu ne odnese klobuka veter. Potem pa — kakor vidiš dalje — ko se je vrvica odtrgala. se ui več potrudil, da bi preskrbel
novo. Gotovo je torej, da sedaj ne drži več toliko nase, kar je obenem dokaz splošnega nazadovanja. Na drugi strani se je sicer zopet trudil, da skrije nekatere madeže na klobuku s tem, da jih je počrnil s črnilom. To zopet priča, da še ni izgubil vsega čuta za lastno dostojnost.«
»Tem izvajanjem moram vsekakor pritrditi.«
»Kar se tiče ostalega, da je srednje starosti, da ima rjavkaste, ravnokar ostrižene lase, ki si jih maže, vidiš vse to na spodnjem notranjem delu klobuka. Če pogledaš s po-vekševalnim steklom, opaziš drobce las, ki se drže klobuka kot prilepljeni s pomado. Tu vidiš zopet prah, ki pa ni cestni, ampak oni drobni prah, ki se nabira le po stanovanjih. Dokaz je to, da je klobuk dalje časa visel doma. Usnjata podloga znotraj pa dokazuje, da sc je moral lastnik klobuka močno potiti, to pa zopet dokazuje, da ni vajen hitre hoje.«
»In njegova žena? Nisi li dejal, da ne živi ž njo v dobrih odnošajih?«
»Ta prah na klobuku je najmanj že več tednov star. Pomisli Watson, če bi zapazil na tvoji glavi klobuk, katerega bi se držal prah celega tedna iu bi te pustila tvoja soproga s takim klobukom oditi z doma! Kaj naj bi si domneval? Gotovo nič drugega, kakor da si padci v nemilost pri svoji soprogi.«
»Mogoče ic pa šc samec.«
»Ne, gos je nesel domov ,da umiri svojo soprogo. Pomisli na listič, ki je bil privezan na gosji nogi.«
»Na vsako vprašanje si v stanu odgovoriti. Odkod pa posnameš iz klobuka, da mož nima v stanovanju plinove razsvetljave?«
»Tu poglej. Slučajno se zgodi, da se dobi na klobuk eno kapljo od voska ali dve, ampak tu iih našteješ kar pet. Gotovo je torej, da ima opraviti mož večkrat z gorečo svečo. To se da razlagati na ta način, da prižiga, ko se vrača ponoči domov, kratke konce voščenih sveč. V eni roki nosi klobuk, v drugi svečo. Na noben način pa ne more dobiti madežev od plina. Ali si zadovoljen sedaj, VVatsou ?«
»No, seveda, ta razlaga je vsekakor .iako bistroumna,« sem mu odvrnil smeje se. »Kakor je pa videti, se v tem slučaju ni zgodilo nikako hudodelstvo in razven izgube ene gosi ni nastala nikaka večja škoda. Zdi se mi, da bi bilo nadaljno preiskovanje le' nepotreben trud.«
Holmes je imel že pripravljen odgovor na ustnicah, kar so se vrata hlastno odprla in v sobo je planil postrežček Peterson, ves razgret v obraz in z izrazom največje razburjenosti. Komaj jc mogel na glas zaklicali »gos! gospod Holmes, gos!«, tako je bil za-sopljen.
»Kaj pa je vendar z gosjo? Ali .ie morda oživela in vam odnesla bedni skozi kuhinjsko okno?«
Holmes se je pri tem vprašanju zasukal na svojem sedežu, da bi Pctcrsona lažje videl v njegov vznemirjen obraz.
»Tu poglejte. To je našla moja žena v gosjem želodcu!«
Pri tem je stegnil roko in na dlani sc je zasvetil krasno bleščeč se dragocen kamen višnjevRasto se izpreminjajoče barve. Bil jc nekoliko manjši kot kako bobovo zrno, pa
tako se je žaril na dlanu roke, kot električna iskra.
Na hip je skočil Holmes pokonci.
»Ej, pri Bogu!« je vzkliknil; »Peterson, to je cel zaklad. Menim, da vsaj veste, kaj ste dobili in semkaj prinesli?«
»Demant; vsekakor dragocen kamen. Ta vatli reže steklo, kakor mast.«
»To je pač več kot dragocen kamen; menim, da jc sploh najdragoceneji, kolikor jih poznani.«
»Pa vsaj ne višnjevi rubin grofice Mor-car»« sem posegel v razgovor.
»Da, prav ta. Saj mi mora biti znan, ker sem zadnje dni čital v vsaki izdaji »Times« njegov opis. Ta kamen je edin svoje vrste in njegova vrednost niti ni določena, ampak se da le približno ceniti. Soditi pa potem, da je razpisano tisoč funtov nagrade onemu, ki ga najde, ni ta nagrada niti dvajseti del njegove vrednosti.«
»Tisoč funtov! Mogočni, dobrotni Bog!«
S temi besedami se je Peterson sesedel na stol ter naju kot onemel ogledoval drugega za drugim.
»Da, ta nagrada .ie razpisana najditelju tega kamena. Skoro gotovo ima to tudi drug pomen, s povodom kake nežne zadeve v ozadju. Vsled tega vem, da bi grofica dala tudi polovico svojega premoženja, da najde ta kamen.«
»Kolikor mi je znano, izginil je v hotelu Cosmopolitan,« sem pripomnil jaz.
»Tako je; ravno pred petimi dnevi, dne 22. decembra. Obdolžili so ključavničarja John Homerja, da ga jc odnesel iz grofičine šatuljc za nakit. Vse ie dokazovalo njegovo

vzoči zaupniki v prvi vrsti burno aklarnirali tiste govornike, ki so nastopali v svojih govorih proti nagodbi in proti vladni politiki agrarnih poslancev. Slednje sta zagovarjala poslanca Udržal in Rozkošny ter urednik Sonntag. Sklenila se je naposled resolucija, ki pušča poslancem svobodo, jim pa jasno pove, da morajo vso odgovornost za eventualne posledico njihove vladne politike saini nositi. Velik del navzočih zaupnikov se je glasovanja vzdržal.
Jezikovno vprašanje v Hebu.
Heb, 18. novembra. Okrajni odbor hebski protestira proti odredbi praškega nad-sodišča, ki je izjavilo, da se ima na sodišču v Hebu tudi po češko razpravljati. To da je proti različnim cesarskim reskriptom, ki določujejo izključno uporabo nemščine na sodiščih v hebskem okraju. Nemški poslanci se poživljajo, da vse store, da se ta naredba praškega nadsodišča razveljavi. Obenem se je sklenilo zahtevati od ministrov barona Becka, dr. Kleina in Peschka naredbo razveljaviti in se korporativno udeležiti (!) nemškega protestnega shoda v Schiitzenhausnu 24. tega meseca.
Predrzen napad v vlaku.
M ii n s t e r, 18. novembra. Ko se je pomikal brzovlak iz Ministra v Ham, je vstopil v neki oddelek drugega razreda revizor, ki je od potnika, trgovca Kohna, ki ie sam sedel v kupeju, zahteval, da mu pokaže vozni listek. Ko je Kohn listek pokazal, je lažirevizor potegnil iz žepa samokres in Kohna prisilil, da mu je izročih ves denar in dragocenosti, ki jih je imel s seboj. Nato je »revizor« potnika omamil in pri naslednji postaji izginil. Kdor »revizorja« dobi, dobi 5000 mark nagrade.
Proti draginji.
Praga, 18. novembra. V Pragi in po celem Češkem so se vršili socialnodemokra-ški protestni shodi proti draginji živil. V Klad-nem je na tisoče rudarjev demonstriralo pred okrajnim glavarstvom. Do nemirov ni prišlo.
Liberalna mladina.
Eis enačil, 18. novembra. Osrednja zveza nemških akademiških dijaških društev je sklenila sprejeti v zvezo katoliška konfe-sionalna dijaška društva le pod pogojem, ako izjavijo, da stoje na nacionalnem stališču in ne zasledujejo »ultramontanskih ciljev«. (Kakor se vidi, je vpliv piva pri nemškem buršov-stvu še vedno velik.)
krivdo tako jasno in obteževalno, da pride pred porotnike. Ce se ne motim, je že tu natančneje časniško poročilo.«	*
Našel je takoj dotični članek, ki se je glasil:
»Tatvina dragocenega kamena v hotelu »Cosmopolitain«. John Horner. star 26 let, ključavničar po poklicu, jc obdolžen, da je 22. decembra odnesel iz kasete grofice Mor-car dragoceni kamen, ki je znan pod imenom »višnjevi rubin«. James Ryder, prvi hotelski sluga, je izpovedal, da je oni dan. ko sc jc izvršila tartvina. pozval imenovanega. Hor-nerja, da izvrši v toaletni sobi grofice Mor-car neka popravila pri kaminu. Ryder je nekoliko časa ostal v sobi pri Homerju, potem pa je odšel, ker je bil nekam pozvan. Ko se je vrnil, ni bilo več Homerja; v pisalno mizo grofičino je bilo vlomljeno in na mizi je ležala prazna šatula z marokina, v kateri ic imela grofica hranjene svoje dragocenosti, kakor se je to kasneje dognalo. Ryder je takoj na to razglasil vest o tatvini in Homerja so prijeli še tisti dan. Vendar pa niso našli dragocenega kamena niti pri njem. niti v njegovem stanovanju.
Grofičina hišina Katarina Cusack, ki je takoj na Ryderjev klic prihitela v sobo, ni vedela drugega izpovedati, kot potrditi izpoved-bo Ryderievo. Kot priča zaslišani policijski nadzornik Bradstreet je izjavil, da jc Horner naravnost besnel, ko so ga prijeli ter pri tem pri vsem mogočem zatrjeval svojo nedolžnost. Ker je pa bil zaradi tatvine že enkrat kaznovan, je sodišče odstopilo cclo zadevo porotnikom. Horner, ki je bil že od začetka in ves čas med preiskavo strašno razburjen, se je pri konečni obravnavi onesvestil, tako da so ga morali odnesti iz dvorane.«
dokler se mu ne podajo garancije, da se bo jezikovno vprašanje pravično rešilo. Pogajanja se nadaljujejo.
V spomin cesarice Elizabete. — Pismo cesarjevo dr. VVeckerlu.
Budi m p e š t a, 18. nov. Cesar Franc Jožef je dr. VVeckerlu pisal lastnoročno pismo, v katerem ugodi prošnji visokih ogrskih dam iu izroči vso privatno lastnino rajne cesarice Elizabete ogrskemu narodu, ki ga je cesarica tako zelo ljubila. Ta lastnina naj tvori pod imenom »Muzej v spomin kraljice Elizabete« del ogrskega narodnega muzeja in naj bo občinstvu pristopen. Muzej naj se nadomesti v budimpeštanskem dvorcu in stroški zanj naj se pokrivajo iz cesarjeve civilne liste.
NA BALKANU.
Pašlč.
B c 1 g r a d, 18. nov. Ministrski predsednik Pašič je opasno zbolel na influenci.
Boj proti četam.
Carigrad, 18. nov. Glasom poročil turških listov je orožniški oddelek v Slivnici v skopeljskem vilajetu napadel dve bolgarski četi, ki sta se medseboj klali. Turki so ubili četovodjo Gerasima in tri častnike, druga četa pod poveljstvom Guširja pa jc zbežala.
Carigrad, 18. nov. Vsled prizadevanj velevlasti je turška vlada obljubila poslati v Ipck, kjer vladajo neznosne varnostne razmere, tri bataljone, da napravijo red.
Carigrad, 18. nov. Ker dohaja iz Srbije vedno več četovodij v Makedonijo, namerava turška vlada srbsko pozvati, naj proti temu nastopi.
Carigrad, 18 nov. Makedonski generalni nadzornik iiiimi paša jc nastopil v okrajih lstib, Radovišta in Kočana tudi proti turškim bandam. 10. t. m. jc dal zapreti glasovi-tega turškega roparja Mustafa Martima.
Turško-črnogorski spor.
Carigrad, 18. nov. Turško-črnogorski obmejni spor zaradi straže na Jesenskem vrhu se je vsled not med sultanom in knezom Nikolajem odgodil. docela poravnan pa šc ni.
Tiirško-bolgarski spor.
Carigrad, 18. nov. Bolgarski zastopnik Gešov zahteva, da se kaznujejo Turki, ki so zakrivili zadnje krvave dogodke ob bolgar-sko-turški meji.
»Hm! to je vse, kar se tiče sodne obravnave,« je dejal Holmes zamišljeno in odložil časopis.
»Naiina naloga je pa sedaj, razvozlati vozel. počenši z onim trenotkom, ko se je našla vlomljena kaseta, pa dotlej, ko je bil gosi razparan goltanec. Kakor vidiš, Watson, so sedai najine malenkostne preiskave dobile mnogo važnejše, in ne več tako nedolžno lice. Kamen je sedaj tukaj, in ta kamen izvira od gosi, gos pa od Mr. Henry Bakerja, lastnika onega obnošenega klobuka in vseh onih lastnosti, ki sem ti jih našteval in ki so ti dale toliko v mislih opraviti. Za sedaj se morava torej z vso resnostjo lotiti posla, da izslediva tega gospoda in doženeva, kakšna je njegova vloga v tej skrivnostni zadevi. Najenostavnejše sredstvo za to bode za sedaj pač objava v večernih listih. Čc se to ponesreči, potem bo treba poseči po drugih sredstvih.«
»Kako pa nameravaš to razglasiti?«
»Daj mi svinčnik in list papirja. Evo:
— Našla sta se ob voglu Goodge Street gos in črn klobuk. Mr. Henry Baker naj pride iskat oboje danes zvečer ob pol 6. uri v Baker Street št. 221. —
»To je kratko in jasno obenem.«
»Gotovo; ampak bode li tudi čital ta oglas?«
»Brez dvoma bode pazljivo zasledoval časniške vesti, saj je izguba za moža, ki mu ničesar ne preostaja, kot njemu, razmeroma vendar-le precejšnja. Gotovo je bil vsled nezgode z oknom tako prestrašen, da ni mogel takrat, ko se je prikazal Peterson. misliti na ničesar drugega kot na beg. Ravno tako pa jc gotovo že obžaloval svojo naglico, s katero je izpustil gos ter zbežal. Seveda bode tudi to vzbudilo njegovo pozornost, ker bode ime-
I n o m o s t, 16. novembra. Dne 15. tega meseca so se zbrali tukajšnji nemški vseuči-liščniki in poslali »navdušene čestitke« bur-šom na Dunaju in v Gradcu, ki »tako junaško odbijajo laške napade«. Burši poživljajo vlado, naj nc prizna izpitov na italijanskih vseučiliščih.
Dunaj, 16. novembra. Nemški listi poročajo, da so takoj po spopadu med nemškimi in slovanskimi akademiki Nemci hiteli pred kavarno »Wien«, kamor je zbežal neki jugoslovanski dijak, ki je baje imel s seboj velik nož, s katerim je pretil Nemcem. Nemci so hoteli kavarno naskočiti, kar pa je policija preprečila. Policijski komisar je šel v kavarno in dijaka zaprl, ker je pri njem res našel nož. Izkazalo se pa je, da je ta dijak Italijan. Baje so nemire provzročili Slovani, ker je neki slovanski dijak v avli govorli proti nemškemu terorizmu in se zavzemal za slovensko univerzo v Ljubljani. Baje so Slovani bili oboroženi s kameni, vsled česar so nemški dijaki in profesorji zelo razburjeni. Rektor jc dijakom vnovič zagrozil z relega-cijo, ako se bodo nemiri ponovili. Vseučilišče se bo najbrž za nekaj dni zatvorilo. Italijani so izrekli Slovanom svoje simpatije v boju zoper Nemce, pa so obenem izjavili, da se boja aktivno ne morejo udeležiti. Slovani nameravajo uprizoriti skupno akcijo vseh nenemških dijakov proti buršovstvu.
Dnevne novice.
r Dosledni Hribar. Hribarjevo obštruira-nje proti nagodbi in belokranjski železnici, obenem pa njegova hinavščina, s katero na eni strani napoveduje v pobratimstvu z nepoetič-nim pesnikom Trcsič-Pavičičem najljutejši boj belokranjski železnici, na drugi pa svojim volivcem tišči ušesa in debelo maže oči, da njegove obštrukcije proti najvitalnejšim interesom Ljubljane in cele dežele ne vidijo, je postalo znano širom sveta in trezni hrvaški politiki ga že izpregledujejo. Tržaška »Slavenska Misao« piše namreč o Hribarjevi dvojni igri v uvodnem članku sledeče: »Zastopnik Hribar jc kot župan mesta Ljubljane sporočil ministrskemu predsedniku baronu Becku, sklep ljubljanskega občinskega sveta, v katerem sc poudarja, da mesto Ljubljana z veseljem pozdravlja doseženi sporazum med avstrijsko in ogrsko vlado za zgradbo belokranjske železnice in proge Ogulin-Knin. Istodobno sc mestni svet zahvaljuje ministrskemu predsedniku, ker se je za to stvar zavzel. Proti tej stvari nimamo nič ugovarjati, ker je sama na sebi čin vljudnosti. Toda pri zastopniku Hribarju nahajamo več »praecedensov«, ki z ozirom na doslednost ta dogodek napravljajo nerazumljivim. Vsakomur, ki zasleduje dogodke v naši monarhiji, je namreč znano, da se je Hribar izjavil in pokazal za enega izmed najljutejših sovražnikov novosklenjcne avstro-ogrske nagodbe. Kot tak bi on moral dosledno biti nasproten vsem stvarem, katere ta nagodba obsega, kajti ako on nagodbo odklanja, eo ipso odklanja vse dobičke, ki jih vsebuje in donaša. No, — ravno ta nagodba, proti kateri se zastopnik Hribar tako zelo cšofira, je prinesia Kranjski železnico, zaradi katere se je občinski svet, kateremu načeljuje notabene Hribar, tako vzradostil, da je poslal Becku toplo za-hvalnico. Torej: zastopnik Hribar je proti nagodbi; nagodba prinese Kranjski železnico; zato se ljubljanski občinski svet zahvaljuje baronu Becku, to zahvalo pa ima izročiti ministru župan, ki jc istoveten s Hribarjem — on sprejme ta posel in sc tako identificira z mnenjem občinskega sveta, torej odobrava to zahvalo; toda železnica je sad nagodbe, katero Hribar odklanja in dosledno bi moral od-klar ati vse pridobitve te nagodbe. No — čudno zastopnik Hribar ne odbija eno korist, ki jo nagodba doprinaša njegovi domovini in se zanjo zelo toplo zahvaljuje, pri tem
lioma naveden, kajti vsak, ki ga pozna, ga bode na to opozoril.«
»Ker ste ravno tu, Peterson, hitite takoj v pisarno za časniške objave ter oddajte to
za večerne liste.«
»V katere želite?«
»No, recimo: Globe, Star, Pall-Mall, St. James, Evening Ncws, Echo — in še v kakega drugega, ki se ga baš domislite«
»Dobro; in ta kamen?«
»No, seveda; ta ostane pri meni. Lepa hvala! Potem pa — stojte še, Peterson! Kupite med potom, ko se vrnete, drugo gos ter mi jo prinesite. Moramo jo dati lastniku v nadomestilo za ono, katero ste bili zavžili.«
Ko jc odšel Peterson, vzel je Holmes zopet kamen v roko ter ga držal proti svetlobi.
»Glej, kako zares ljubka stvarica!« je dejal. »Kako se blešči in leskeče; pravcato središče in težišče za hudodelstva. Tako sc godi vsem dragocenim kamenom. Ti so najboljša vaba vragova za peklo. Pri vseh večjih kamenih. kar jih doslej poznamo, lahko raču-nimo na vsako potezo vsaj po eno krvavo dejanje, umor ali uboj. Ta, ki ga imava tukaj. ni star niti dvajset let. Našli so ga ob nasipu pri reki Amoy v Severni Kitajski; posebnost jc pri njem to, da ima vsa svojstva pravega rubina, samo da je odsev v temi vijoličaste barve in ne rdeče kot pri rubinih. Njegova zgodovina je vkljub njegovi zelo kratki starosti že prav žalostne slave. Dvoje umorov, en samoumor in več tatvin ima že za seboj ta iedva štirideset gramov težki košček kristalizovanega ogljika. Kdo bi mislil, da jc ta nežni nakit najboljši posredovalec za ječo in vislice? Za sedaj zaprem kamenček v svojo kaseto, kjer jc prav na varnem; ob-
pa ostaja še vedno — sovražnik nagodbe! Kakšna doslednost je to? Politične napake nikoli ne ostanejo nemaščevane. Prejaiislej bo tisti, ki je te pogreške zakrivil, plačal svojo neprevidnost s tem, da bo izgubil ves svoj oo-litični ugled,« — Tako piše o Hribarjevi otročji ringelraja-politiki hrvaški list, ki ie tuj našim strankarskim bojem. Iz tega je razvidno, da vsa slovanska javnost, na katero se Hribar tako rad sklicuje, še ni obolela na hribaroma-niji, kakor ljubljanski občinski svet in liberalna stranka. Upati je torej, da liberalce in dalmatinske Hrvate prejalislij vendarle zapusti ta nevarna bolezen in se jim odprejo mrene na očeh. Opozarjamo pa vse pacijente, da jc skrajni čas, da premagajo krizo, kajti, ako bo Hribarjevo motoviljenie še dalj trajalo, utegne plačati to noro politiko dežela z izgubo belokranjske železnice! Še ie čas!
+ O politiki liberalne stranke, v kateri je. kakor vse kaže, Hribar dr. Tavčarju uročil, piše »Rdeči Prapor«: Čudna je slovenska politika, posebno čudna pa še slovenska liberalna. Znano .ie, da se je dr. Tavčar, ko je začel »Slovenec« hvaliti Šukljeta in Susteršiča kot edino zaslužna moža za belokranjsko železnico, izdal v »Slov. Narodu« kategorično povelje: »Proti nagodbi ne sme glasovati noben Slovenec!« Ta ukaz je še ponovil in jc dejal, da mora propasti liberalna stranka, če bi njeni poslanci glasovali proti nagodbi. Dr. Tavčar je nedvomno upal, da doseže s svojo zapovedjo uspeh. Menda je bil tudi prepričan, da je njegovo mnenje pravo. V soboto je pa jugoslovanski klub, čegar člani so liberalni slovenski poslanci, sklenil, glasovati proti nagodbi, torej ne tako, kakor hoče dr. Tavčar, ampak kakor zahteva Supilo. »Slov. Narodu« mora biti sklep znan. Ali »Narod« izhaja in — molči. Tavčarjeva zahteva ie poteptana, toda Tavčar se ne oglasi. To je eno znamenje liberalne resnobe. Drugo je to: V soboto je klub sklenil, glasovati proti nagodbi. V nedeljo je imel Hribar v Ljubljani shod. Govoril je mnogo, toda tega sklepa, ki bi bil najvažnejši, ni naznanil. Ali je to politika? Ali je liberalna stranka v tako važnem vprašanju složna ali ne? In Hribarjev klub ima gotovo prav s svojim sklepom; če ima prav tudi z razlogi, ne vemo, ker jih ne poznamo. Toda zakaj ne pove svojim volivcem svojega sklepa? Zakaj ne pojasni stvari? Zakaj ne dokaže, da je Tavčarjevo stališče napačno? Klavrna je ta politika, da se Bogu smili; pa je pač liberalna.
+ Glagolsko vprašanje. Poloficielna vatikanska »Corre~spondenza Romana« dementuje vest nekaterih listov, da se jc izdal novi dekret glede na glagolico in pripominja, da je v veljavi dekret od 18. decembra 1906. kateri se izvršuje brez posebnega odpora.
+ Silna pobožnost se je lotila pisarjev »Edinosti«, kakor vedno, kadar so prisiljeni javnosti zakrivati svoje prave namene. Na okrožnico tržaškega škofa, s katero se duhovščini prepoveduje brati »Edinost« in vanjo pisati, odgovarja namreč »Edinost« tudi z — »okrožnico na vso slovensko javnost«! Ker smemo po pravici smatrati se za zastopnike pretežnega dela slovenske javnosti, moramo pač vzeti na znanje to skrpucalo. V tej »okrožnici« zavračuje »Edinost« tržaškega škofa, ki piše v svoji okrožnici, da je duhovnikom zato prepovedal »Edinost« brati in na-ročevati. ker je slednja razžalila vso duhovščino. »Edinost« je namreč svojčas pisala, da se »večina duhovščine uprav boji, da bi sc Ricmanjci kar tako udali« in da so proti škofu v prilog Ricnianjcem v »Edinost« pisali »povečini svečeniki«. Zdaj se »Edinost« na vsa pljuča dere, da s tem duhovnikov ni razžalila, kajti »del duhovščine je de facto nastopal v prilog zahtevam Ricmanjcev«. Kadar se »Edinost« s škofi prepira, postaja vedno skrajno pobožna. To vidimo že tu, ko sc umika, kajti preje je pisala, da je pretežna »večina« duhovščine na strani Ricmanjcev, zdaj pa sc opravičuje, da je le »del duhov-
enem pa obvestim grofico z nekaj vrsticami, da se nahaja pri meni.«
»Ali meniš, da je Horner nedolžen?«
»Tega ne moreni trditi.«
»In pa, morda meniš, da je oni Henry Baker v zvezi s to zadevo?«
»Ne; nasprotno sem skoro prepričan, da jc Henry Baker popolnoma nedolžen. On gotovo ni imel pojma, da je bila gos, ki jo je nesel domov, precej več vredna, kakor če bi bila iz najčistejšega zlata. Sicer bode pa to takoj dognano, kakor hitro dobimo odgovor na našo objavo.«
»Ali ne moreš dotlej ničesar storiti?«
»Ničesar.«
»Torej obiščem med tem časom kot po navadi svoje bolnike in se vrnem zvečer ob določeni uri. Rad bi bil priča, kako se bode razvozljal ta zamotani vozel.«
»Drago mi bode; torej na svidenje! Ob sedmih je večerja gotova; če se ne motim, imela bodeva jerebice. Z ozirom na zadnii dogodek bilo bi skoro umestno, če bi naročil kuharici, naj jim poprej preišče goltance in želodce.«
Zvečer sem se nekoliko zamudil; pol-sedmih jc žc odbila ura, ko sem se vrnil na Bakersko cesto. Ko sem se bližal hiši, videl sem pred njo stati moža velike postave v svitu ulične svetilke. Na glavi je imel škotsko kapo in suknjo zapeto do podvratu. Ta čas so sc odprla vrata in oba sva hkrati vstopila v Holmesovo stanovanje.
»Gotovo Mr. Henry Baker,« je nagovoril Holmes došleca. vstal z naslonjača ter ga pozdravil s prisrčno uljudnostjo, kakor je to znal z nevrjetno lahkoto le Holmes.
(Dalje prihodnjič.)
Kriza na Hrvaškem. — Izjava Josipovicheva.
Zagreb. 18. novembra. »Obzorov« bu-dimpeštanski posebni dopisnik javlja, da ie minister za Hrvaško dr. Josipovich glede na hrvaško obstrukcijo v budimpeštanski zbornici dejal, da je položaj skoroda brezupen. Ban dr. Rakodczay očividno ne more »narodne stranke« pridobiti zase. Edina pot je, da iz-kuša pridobiti na svojo stran te ali one politike vsakega posebič in iz njih stvoriti novo stranko. Ako bi se hotelo Hrvate s silo ukrotiti. bi se na.ibrž pojavili nemiri, kakor so se leta 1903 pod Khuen-Hedervaryjem. S koalicijo da ni moč nič početi, ker odklanja vsak kompromis. Edini up \Vckcrlov je dr. Ra-kodezav. ki pa nima nikogar na svoji strani.
Justh o Hrvatih.
Zagreb, 18. novembra. »Obzor« poroča, da je predsednik ogrske poslanske zbornice Justh hrvaškima poslancema dr. Lorko-viču in Budisavljeviču dejal, da bi se dal hr-vaško-ogrski spor najbolje poravnati, ako bi se sporna vprašanja predložila v razsodbo posebni regnikolarni dcputaciji, kjer bi se morda našla pot, kako Hrvatom ugoditi.
Hrvaška »vlada«.
Zagreb, 18. novembra. Ban dr. Rakod-czay ima tudi še zdaj težave z imenovanjem nove vlade. Profesor dr. Spevec je namreč izjavil, da podbanstva nc sprejme tako dolgo,
Spor s patriarhatom.
Carigrad, 18. nov. Veliki vezir je grškemu patriarhu v Carigradu naznanil, da bo vlada energično nastopila proti niemu, ako se bodo v patriarhovem glasilu »Ekklesiiastiki Alithia« nadaljevali napadi na makedonske narodnosti. Patriarh je odgovoril, da mora v svojem glasilu objavljati nasilja bolgarskih čet proti grškim cerkvam in šolani. Ako bo turška vlada preprečila izdajo cerkvenega lista, ga bodo Grki izdaiali drugod.
Gibanja med »seufllBčniki.
Dunaj, 17 novembra. V nedeljo je prišlo med takozvanim «Sonntagsbumm-iom« zopet do spopadov med burši in Italijani. I Dijaki so sc s palicami pretepali in metalo i sc ic tudi kamenje. Nemci so Italijane pregnali. Ob 12. uri so se Nemci stepli s Slovani in slednje izrinili iz avle. Slovani so nato pre-pevaje slovanske pesmi korakali po ulicah.
Trst. 16. novembra. Dne 15. t. m. zve-1 čer je .300 ljudi pred kavarno Chiozza demonstriralo za italijansko vseučilišče. Policija je zaprla 50 ljudi, a jih kmalu nato izpustila. Imeli bodo opraviti s sodiščem. Iri-dentarji so pozneje s kamenjem napadali zbo-rovavnico patriotičnega društva. Culi so se streli iz samokresov.
ščine« nastopal Ricmanjcem v prilog. Slednje je tudi res. Le del duhovščine je simpatiziral z Ricmanjci in tudi ta le tako dolgo, dokler se ni razkrinkalo, da se tržaško politično vodstvo ne zavzema pravzaprav za slovansko bogoslužje v Ricmanjih, ampak za popolni odpad od vere. Pozneje sta se za Ricmanjce zavzemala edinole — Kompare in Požar. Ostala duhovščina pa je zasebno in javno — medseboj in po dekanijskih in drugih konferencah — postopanje Ricmanjcev ostro obsojala in je s škofom Naglom popolnoma solidarna. »Edinost« toži nadalje, da je škof Nagi s svojo okrožnico »na eni strani spravil slovensko narodnost v nevarnost, na drugi pa veri in ugledu cerkve med slovenskim narodom naravnost škodoval.« »Edinost« je pač kakor leseni konjiček, ki se mu odzadaj zapiska in pride iz njega vedno ena melodija: »Slovenski narod in vera sta v nevarnosti!« Treba bi bilo enkrat za vselej tem šribarjem povedati, da bo za vero skrbela duhovščina in da »Edinost« ni za ta posel. Ko je bila ric-manjska afera na višku, je v uredništvu »Edinosti« imel glavno besedo neki — odpadnik, ki je prestopil sam v pravoslavje z ženo in ■otrokom vred. pri tem pa sam ni imel ne katoliške ne pravoslavne vere. Ta mož je med Ricmanjci goreče agitiral za pravoslavje in le razsodnosti pravoslavnih cerkvenih faktorjev je pripisati, da Ricmanjci niso odpadli. Kajti pravoslavni duhovniki so takoj uvideli, da bi kai slabo služili svoji konfesiji, ako bi v svojo sredo sprejeli nahujskane ljudi, ki jim je za pravoslavje toliko, kot za katoličan-•stvo. In na kak način so izvestni ljudje med ricmanjskim ljudstvom agitirali za odpad? Dejali so jim, da je tako vseeno, kam prestopijo in odkod odpadejo, kajti vse vere so enako dobre in pravzaprav je vera le »farški izum«. Gospodje, previdni bodite in nikar se Vi preveč ne sklicujte na vernost! Verjamemo, da se vam hlače tresejo, ker ljudje izpregledujejo in ie tudi duhovščina sama že zdavna izprevidela. da ako se vaš terorizem ne stere, je res v nevarnosti ne samo vera, ampak tudi narodnost. Med renegati v Trstu in Istri itak figurirajo sami brezverci, indi-ferentneži in surovine. To je odgovor slovenske javnosti na abotno »okrožnico« »Edinosti«.
+ Katoliška ministra. Minister za poljedelstvo dr. Alfred Ebenhoch javlja v »Reichs-post« na uvodnem mestu, da je čisto samo-posebi umevno, da se bo udeležil ene seje katoliškega shoda, ki se te dni vrši na Dunaju, da »pred katoliškimi možmi iz cele Avstrije javno dokumentira, da je tudi v svoji novi službi kot poljedelski minister trdno in zvesto ohranil svoje katoliško prepričanje in ga bo s pomočjo Božjo tudi nadalje ohranil.« Nato pozdravlja minister shod, ki naj bo mogočen jez proti navalu »kulturnobojnežev«. — To .ie pravi katoliški mož na pravem mestu! Tudi minister dr. Gessmann se bo zborovanj katoliškega shoda udeležil. Vsa čast možem, ki se ne sramujejo svojega katoličanstva tudi na najvišjih mestih! Posnemajmo jih, da bo sovražnike katoličanstva strah!
+ Naši poslanci za izobrazbo ljudstva. Blagorodni gospod državni poslanec Franc Jaklič je podaril katoliškemu slovenskemu izobraževalnemu društvu v Ainbrusu 200 kron v društvene namene. Iskrena zahvala! V. Vondrašek, predsednik.
H- Hribarjev sestanek z dr. Eggeriem še vedno ni pojasnjen, dasi ga je Hribar sam priznal. Na dan s pogovorom! »Gorenjec* hoče reševati Hribarja iu šveflja, da^ je dr. Egger-jeva pot na Dunaj bila k dr. Šusteršiču radi Jesenic. Tako ceneno se Hribar ne bo izmuzal. Dejstvo, katerega se niti sam Hribar ni upal tajiti, je, da je Hribar imel na Dunaju sestanek z dr. Eggeriem. Značilen je molk »Slovenije« o tej stvari! Hribar, odkrij svojo »slovansko glavo«, da se vidi, koliko je v njej dr. Egger-jevih možganov.
+ Naš List« je prinesel kritiko Iv. Laha o Machar.ievi knjigi »Rim«. V tej kritiki či-tamo stavke: Naš narod ne sme biti klerikalen in nikdar ne bo. Nikdar ne bo klerikalen zavedni češki človek. Kako mi čutimo proti klerikalizmu in kako čutimo proti Rimu, to je povedal letos Machar s svojim Rimom. Rim mora biti od Ceha premagan. Svobodomiselni Ceh mora od sovraštva proti Rimu stopiti v novo življenje . . . Dvakrat bi še hotel živeti v bodočih časih; enkrat pri nas na Češkem, ko pride čas zadnjega obračuna z Dunajem, drugič v Rimu, ko cicerone popelje potnika-tujca po teh hodnikih in začne svojo razlago nekako tako: Tu je bil nekdaj Vatikan, palača papežev, ki so se imenovali Kristusovi namestniki na zemlji . . . Kritika je polna sovraštva do klerikalnega Rima. In kdo je ta Iv. Lah? Ko bi ne bilo škofa Wolfa. bi ne bilo Laha-kritika, in ko bi ne bilo cerkvene bratovščine sv. Mohorja, bi ne bilo Laha-kle-rikalnega pisatelja, ki piše povesti iz ljubezni do ljudstva. Tak je liberalizem v teoriji in praksi I
+ Nove doklade v Idriji. Mestno županstvo jc razpoložilo proračun za prihodnje leto 1908. Čudno je bilo, da je »Narod« tako molčal do danes. Saj pa kaže tudi res zelo slabo za prihodnjost. Iz proračuna povzemamo, da je proračunjenih rednih stroškov 116.237 K, izrednih pa 65.575 K. skupna potrebščina je proračunjena torej na 181.812 K. Pokritje je proračunjeno: Redno 144.655 K. izredno na -37.157 K. Tako pokritje pa se bode doseglo šele, ako se potrdi predlog županstva, da zvišajo občinske doklade od 75 odsotkov na
1.30 odstotkov!! Idrijčanje, daleč smo prišli! Toliko za danes, 'ker bomo natančneje še poročali. Omenimo samo to, da pač vesel ne bo nihče takega gospodarstva združene napredne gospode.
+ Nov ce z Goriškega. Shod zaupnikov sklicuje »Sloga« za 25. t. m. v Gorico.
»Kmečka zveza« je včeraj priredila zborovanje v Gorenjem Cerovem. Ondi se je včeraj tudi ustanovilo novo »Slovensko katoliško izobraževalno društvo«. — 25-letnico svojega službovanja v Solkanu ie včeraj praznoval č. g. Iv. Ev. Kolavčič. Se mnoga leta! — Včeraj so priredili goriški Lahi v gledališču protestni shod proti zavlačevanju rešitve laškega vse-učiliškega vprašanja. — Občinske volitve so sc vršile ta teden v Cerknem. Izvoljeni so v vseh treh razredih naši pristaši. Nasprotniki se volitve niso vdeležfli. — Občinske volitve v Št. Petru so se vršile v sredo in četrtek. Izšle so se čisto mirno in s popolno zmago naših mož. Nasprotnikov ni bilo na volišče vkljub •triletnim grožnjam nekaterih nezado-voljnežev.
+ Katoliško vseučif šče. Škofijski vse-učiliščni odbor je odobril sklep otvoriti prihodnje leto v Solnogradu eno fakulteto.
+ Osebne vesti. Dvorni svetnik je postal višji dež. sodni svetnik v Gradcu g. dr. Alojzij Fohn, okrajni sodnik g. Jurij Šumer je postal deželnosodni svetnik istotam, sodna tajnika gg. Jožef Fon v Gorici in dr. Henrik Stepančič v Buzetu sta imenovana deželno-sodna svetnika v Gorici. — Prestavljen je fin. nadpaznik g. Vincenc Perpar iz Kranja v Žužemberk, pazniki: g. Ivan Rupnik iz Žužemberka v Kranj, g. Anton Koli iz Litije v Metliko iu Eeliks Gruber iz Metlike v Litijo.
—	Lesni trgovec gosp. Mankoč na lovu ustreljen. Iz Št. Petra na Krasu se nam poroča : Ustrelil je po nesreči na lovu nad vasjo Narin 16. novembra g. Karol Spiegel, natakar v restavraciji v Št. Petru, gospoda Josipa Mankoč, splošno znanega lesnega trgovca. G. Mankoč je bil mrtev v četrt ure. Prenesli so ga v mrtvašnico v Šmihel ob Nadan.iem Selu. Pokojni je bil strasten lovec in na lovu ga je našla tudi smrt. — Z druge strani se nam poroča, da ie natakarju Spiegelnu na lovu izpo-drsnilo. Spiegel je padel, pri tem se mu je pa puška izprožila in strel je zadel pet metrov proč stoječega Mankoča v trebuh.
—	Jubilej g. Borštnika. Naš rojak gosp. Borštnik slavi 12. prosinca 1908 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Ob tej priliki se bode igrala na hrvaškem gledališču v Zagrebu prvikrat drama »Zemlja«, v kateri bo imel g. Borštnik glavno vlogo.
—	Umrl je v petek zvečer Anton Tomšič, bivši župan v Illirski Bistrici. Pcgrebli so ga v nedeljo. N. v m. p.!
—	Nekake shode prirejajo v Ilirski Bistrici proti podraženju živil, osobito mesa in mleka. Glavno besedo imata davčni kontrolor gospod Strnad in pa g. Domladiš Albert. Govori se o nekem osnovanju konkurenčne mlekarne in pa o bojkotiranju mesarjev v Trnovem in Bistrici. Baje nameravajo odjemati meso pri ženi pokojnega Vrečar Mihe, bivšega bistriškega mesarja. A to bode šlo pač težko, ker se je sploh čuditi, da ima še koncesijo, ko to po obrtnih zakonih ne bi smelo biti. Davčni kontrolor gospod Strnad bi moral to še prav posebej vedeti. Počakati hočemo nadaljni razvoj vse zadeve, potem bodemo pa že izpregovorili še resno b*esedo.
Slovenska šola v Korininu je zagotovljena, ker je trgovska obrtna zadruga v Gorici v tem kraju kupila poslopje, v katerem bodo lahko na razpolago prostori za slovensko šolo.
—	Nova Ista. »Družba sv. Cirila in Aleto-da« namerava izdajati poljudno pisan list za Slovence na štajerski meji. Cemu? — Z novim letom prične izdajati »Družba sv. Cirila in Metoda« svoje glasilo.
—	Po novi vinsk. postavi, ki stopi že 1. decembra t. I. v veljavo, mora imeti vsak, kdor v svrho prodaje vino prideluje ali pa kdor z vinom trži, toraj tudi vsak vinogradnik, vinski trgovec in gostilničar, v prostorih, kjer vino prodaja ali kjer ga spravlja, torej v kleteh, gostilniških sobah itd. na vidnem mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. imenovane postave. Ker jc založništvo dunajskega strokovnega lista »Allg. Weinzeitung« (Hugo H. Hitschmann, Dunaj I., Schautler-gasse 6) izdalo prav trpežne in lične table, kjer so natisnjeni ti paragrafi v nemškem in drugih jezikih, nasvetoval mu je podpisani, da bi se priredila tudi slovenska izdaja. Temu je založništvo ustreglo in je izdalo table iz trdnega kartona po 80 vin. in ako se zglasi vsaj 300 odjemalcev, izda tudi enako nemškim, table iz pločevine (pleha), ki so posebno pripravne za vlažne kleti, kjer se papir sčasoma pokvari. Ker daje tvrdka pri večji naročitvi primeren popust, priporočam vsem interesente m, da si prej ko mogoče omislijo take table skupno, to je po županstvih, društvih itd. Do 28. t. m. sprejema tudi podpisani taka skupna naročila. Da se vinogradniki obvarujejo postavne kazni, jim priporočam, da table v svojih vinskih kleteh pravočasno nabijejo. — B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Rud«-fovem.
—	Vžigalice. »Družba sv. Cirila in Metoda« zahteva od g. Perdana, da založi za vžigalice novo obliko škatljic, takozvani športni format.
—	Orožne vaje domobrancev v letu 1908.
Pri domobranskem pešpolku Ljubljana št. 27 sc bodo vršile orožne vaje v letu 1908 v štirih tečajih, in sicer: I. tečaj od 15. maja do 11. junija; 2. tečaj od 15. junija do 12. julija; 3. tečaj od 15. julija do II. avgusta; 4. tečaj sc prične v sredini meseca avgusta ter bode dan pričetka tega tečaja od ministrstva za deželno brambo šele prihodnje leto določen. Vsak v prihodnjem letu orožne vaje obvezen neaktivni mož 27. domobranskega pešpolka si lahko izvoli oni tečaj orožne vaje, kateri mu iz posebnih vzrokov njegovega stanu najbolj ugaja. Nc zabi naj pa to naznaniti do 31. deccm-hra t. I. županstvu svojega bivališča, ker na
vsa pozneje od županstev sprejeta in na vojaške oblasti predložena naznanila se ne bode oziralo. Pravočasno predloženim in od okrajnih glavarstev potrjenim naznanilom bode po možnosti ugodeno in bodo nekateri možje le iz posebnih službenih vzrokov poklicani h kakemu drugemu tečaju orožnih vaj. K orožni vaji bode klicano v letu 1908 naslednje neaktivno moštvo in nadomestni rezervisti in siccr: a) Moštvo, k je služilo dve leti aktivno: naborni letnik 1905 k prvi, 1903 k drugi, 1901 k tretji, 1899 k četrti in 1897 k peti obvezni orožni vaji. b) moštvo, ki je služilo tri leta aktivno: nab. letnik 1904/1902 k prvi, 1902/1900 k drugi, 1900/1898 k tretji in 1898/1896 k četrti obvezni orožni vaji. c) Nadomestni rezervisti: Naborni letnik 1907 k prvi, 1904 k drugi in 1901 k tretji obvezni orožni vaji. d) Rezervno moštvo stalne armade naborni letnik 1897, katero bode z 31. decembrom t. 1. v deželno brambo prestavljeno, k zadnji obvezni orožni vaji. Nadalje ono moštvo, ki je kako orožno vajo zamudilo in ima še isto nadomestiti.
—	Postojnske novice. Legar vidno po-jenjuje. V teku 10 dni se je pojavil samo en slučaj in iz Unca so pripeljali enega v našo bolnišnico. Tako upamo, da se te krute bolezni vendar enkrat iznebimo. Barako, ki je bila v ta namen postavljena, so sedaj podrli ter odpeljali. Rabili pa je niso nič. — Ne moremo si kaj, da ne bi grajali trškega oskrb-ništva, ki jc sedaj v rokah vrlega naprednega kmeta in deželnega poslanca Arkota. Pa saj vemo dovolj, ako le čujemo to plemenito ime, da mora res biti vse v najlepšem redu. Gotovo je, da koder je on zraven, da je vse narobe. Tako se je tudi prigodilo, da je v tukajšnji elektrarni zmanjkalo premoga in celi dan ni bilo toka. Z največjim fehtanjem itd. so dobili na posodo toliko premoga, da je zamoglo goreti po celem trgu vsaj 10 žarnic, navzlic temu, da je bilo nebo popolnoma oblačno. Res, ata Arko, prav čedno gospodarstvo, in nič čudnega ne bo, ako Vam napredna Postojna postavi v najbližji prihodnjosti trajen spomenik! - »Katoliško slovensko izobraževalno društvo« lepo napreduje. Število članov je nad 80. V nedeljo je bilo predavanje in je predaval č. g. katehet <\žman o omiki. Bilo je prav dobro obiskano. Včeraj ie pa predaval č. g. kaplan Vilfan.
—	Supilo jc v Budimpešti obolel. Zdravi ga dr. Mažuranič.
—	Radovljica dobi oddelek finančne straže in sicer je imenovan za nadpaznika gosp. Peter Držaj iz Novega mesta.
Električna naprava v Radovljici. Na prošnjo Frana Zupanca p. d. Cajhna, posestnika na Lancovem, da bi sc mu dovolila zgradba električne naprave ob Bohinjski Savi v svrho preskrbe mesta Radovljice z električno silo za svetilne in obratne namene, je c. kr, okrajno glavarstvo v Radovljici razpisalo komisijski ogled in obravnavo na dan 18. t. m.
—	V Slavini so bile občinske volitve. Kakor je slišati, se ondotni volivci še niso otresli liberalizma. Za tri leta so mu podaljšali že itak gnjilo življenje njegovo.
—	Radovljiški vodovod. Vsa vodovodna dela za radovljiški vodovod bodo še ta mesec gotova.
—	Nov monumentalni vodnjak v Radovljici. Podobar gospod Vurnik je izdelal model za monumentalni vodnjak, ki se ima postaviti na glavnem trgu v Radovljici. Model je jako lično izdelan in predstavlja radovljiški grb ter podobo gospe Hočevarjeve. koji na čast se bo gradil vodnjak, za kar se bo gospa Hoče-varjeva posebej prosila. Stroški tega kameni-tega vodnjaka so proračunani na 2192 K.
Umrla je v Gorici gospa Marija pl. Wolffsberg, vdova generala, znana po svoji dobrotljivosti.
—	Samoumor. 54-letni težak Alojzij Per-tot, stanujoč v hiši št. 19 v ulici Giuseppe Gat-teri v Trstu, .ie včeraj predpoldne spil precejšnjo množino karbolne kisline. Ko so njegovi domači prišli na sled temu njegovemu blaznemu početju, so nemudoma pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje. A ko je zdravnik prišel, jc bilo prepozno, da bi mu mogel izprati želodec. Izkušal mu je pomagati s tem. da mu je vbrizgnil pod kožo neki proti-strup in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico. A komaj so ga v bolnišnici položili v posteljo, je nesrečnež izdihnil.
Luka na Reki je tako polna, da so morali dovoz v skladišča ustaviti.
Na svatbi zastrupljen. Pred tednom jc bil po nesreči na neki svatbi v Medvodah zastrupljen Alojzij Božič. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je danes umrl.
—	Stavka na tržaški trgovski akademiji. Na tržaški trgovski akademiji stavkajo dijaki, ker je ravnatelj discipliniral nekega dijaka, ki je agitiral za demonstracijo v prilog laški univerzi.
Obsojen na vešala. 15. t. m. se je vršila v Rovinju porotna razprava proti kmetu Domeniku Miletta iz vasi Vettua pri La-binu. Obtožen je bil umora lastne žene. Sam je opisal slučaj takole: Oženil se je bil pred 24 leti. Niegova žena Marija jc bila po pripovedovanju obtoženca prava nesramnica. Zalotil jo je nekoč z nekim Antonom Miletta. Slednji je možu dal 30 K. da ni napravil škandala. Žena jc pozneje od moža teh 30 K zahtevala nazaj, češ, da »jih je ona takorekoč zaslužila«. Baje ga je hotela tudi zastrupiti. Otroka je zanemarjala. Iz hiše je pobegnila, kadar jc le mogla in se vlačila po 8 do 10 mesecev okoli z moškimi. 12. junija t. I. je moža v postelji grdo zmerjala. Pri tem, da se je tako razvnela, da ga je jela daviti. Mož je skočil iz inistelje in prijel ženo za vrat. Ko jo je izpustil, je zapazil, da je bila mrtva, ker jo je bil baje nehote zadavil. Truplo jc še isto noč zakopal in nanj naložil kamenja. 18. junija so vaščani truplo našli, ker ni bilo dovolj
globoko zakopano in je zelo smrdelo. Iz iz-povedbe prič pa se je dognalo, da je obtoženec imel otroka z neko Ivano Belussi in da je ženo najbrž zadavil, da bi se poročil s svojo nečedno ljubimko. Zena ni bila tako grda. kakor jo je opisal mož, na vsak način pa je obtoženec bil dosti grši in nenravnejši. Ženo je vedno pretepal. Bil je tudi že 14-krat zaradi tatvine zaprt. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešala.
—	Kap je zadela Josipa Grosa v Rakit-niku. —
—	Demonstracija v Gorici. Tudi goriška italijanska mladina priredila je v petek okolu 7. ure zvečer demonstracijo za italijansko vseučilišče. Blizu starega pokopališča se je zbralo kakih 150 italijanskih gimnazijcev in realcev, ki so od tam korakali po mestnih ulicah ter peli in upili, kar jim je prišlo na jezik. Pridružilo se je tem mladim junakom vse polno cestne mularije, ki jim je pomagala vpiti in peti. Poleg klicev »Eviva 1' Universita italiana a Trieste« so se slišali tudi klici »Abbasso il Go-verno« itd. Policija je končno demonstrante razpršila. Aretiranih je bilo devet oseb, med temi trije dijaki.
—	Umrl je v Mostaru bivši provincijal, vitez železne krone č. g. o. Avguštin Zubac.
—	Učiteljske službe so razpisane: do 9. decembra^ v Št. Vidu pri Zatičini, do 16. decembra v Št. Juriju pod Kumom, do 6. decembra v Rovtah.
—	Na smrklju, ki ga je nalezel od nekega konja v hlevu, je v Trstu v bolnišnici umrl 45-letni kočijaž Rudjer Vitti, doma blizu Vidma. Slučaj te precej redke bolezni se v Trstu ni pojavil žc 35 let. Bolezen povzročajo posebni bacili, ki se navadno lotijo konjev. Pojav bolezni pri Vittiju je bil akuten: nekaj dni mrzlice, potem pa oteklina na desnem licu, na levem boku in na kolenu na levi nogi.
—	Zaprli so v Trstu nekega Hermanna Lanzbergerja, ki je pri stavbeniškein društvu »Union« v nekem mestecu v Bukovini poneveril 16.000 K in jo je mislil popihati v Ameriko.
—	Umrla je v Kontovelu gdčna. Ivanka Regent.
Jtnlerske noulce.
š Zgodovinsko društvo za Slov. Štajersko vabi k rednemu občnemu zboru, ki se vrši v Ptuju dne 24. novembra t. 1. v »Narodnem domu«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Predavanje: Ptuj v zgodovini Slov. Štajerske. 3. Poročilo o društvenem delovanju. 4. Poljubni nasveti in predlogi.
š Deklica je izginila. Zreče, 16. novembra. Pod tem zaglavjem danes došli »Slovenec«, št. 264, med ljubljanskimi novicami piše, da je dne 25. oktobra enajstletna Marija Kern odšla iz svojega stanovanja, da je zadnjega oktobra posetila znanko v Ljubljani ter neznano kam odšla. Imenovanko je veter prinesel v Zreče. Skozi pet dni jo je na skrbi imela neka gospa. Potnica o njenem bivanju v Ljubljani ni povedala nič, pač pa je pripove-dala med ostalim, da ima strica v Mariboru. Vsled tega ji je gospa izročila toliko denarja, kolikor je potrebno za železnico Konjice-Ma-ribor. Samo nemški govoreča deklica pravi, da je rojena dne 2. aprila 1893. Rdečkasto-rjave glave ne pokriva več »bel slamnik«, ampak hodila je razoglava, odhajajoča imela je siv robec. Deklica je od nas odšla včeraj, a »Slovenec« prišel je danes.
š Na Mutl se otvori s pomladjo mešana slovenska dvorazrednica.
š Na ženo je streljal iz revolverja, a jo ni zadel posestnik Valentin Podgoršek iz Tcr-žišča. Sedel bo zato tri mesece v težki ječi.
š Nesreča na postaji na Pragerskem. V noči od torka na sredo se je pri premikanju vozov na postaji na Pragerskem ponesrečil premikač Jožef Rudolf. Hotel je obesiti kupolo k vozu, medtem mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno pod kolesa, da so mu prerezala prsa. Obležal je na mestu mrtev. Truplo nesrečneža so odpeljali v črešnjevsko mrtvašnico. Nesrečnež zapušča vdovo s petimi nedoraslimi otroci. To je žalostno plačilo za trud ubogega trpina, katerega je dolgo vrsto let pri železnici imel. Ni je postaje pri južni železnici, kjer bi se tako pogosto pri-godile nesreče in padlo toliko žrtev, kakor na Pragerskem.
LjunnsKe noulce.
lj Martinova veselica v »Rokodelskem Domu« jc včeraj privabila toliko občinstva, da so bili že ob šesti uri zvečer vsi prostori popolnoma zasedeni. Vrlo »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« je priredilo občinstvu prav prijetno zabavo. Dobroznani društveni pevski zbor je pod krepkim vodstvom zaslužnega društvenega pevovodje g. Gorju pa zapel tri lepe zbore, imkar so »Brhki kuharji«, gg. Fr. Globelnik, Fr. Miže, M. Koželj, J. Lo-žar, s svojim velekomičnim nastopom, izborno igro in čvrstimi glasovi se tako prikupili občinstvu, da je tako priljubljenih »kuharjev« težko dobiti. Kuharji so morali svojo »muziko« ponavljati in upamo, da jih še večkrat vidimo pri tako izvrstnem »kuhanju«. Najzanimivejša točka vsporeda jc bila nova igra »Grajski je-čar«. Igra pač ni lahka za vprizoritev. vendar je vseh 26 oseb, ki nastopijo v igri, dobilo v vrlih članih katoliškega rokodelskega društva dobre predstavljalce. Zlasti je izborno pogodil g. Vrečar krviželjnega viteza Bogomila, ki se za svoje hudobije prostovoljno pokori kot je-čar Vitoj na slcnienskeni gradu s tem, da laiša jetnikom njih trpljenje in da pripravlja maščevanje požigavcN in roparju, vitezu Hagarju. Grozovitega Hagaria nam je dobro predočii g.
Prva domaČa slovenska pivovarna G. Huerjevih dedičev Ustanovljena lota 1854. V Ljubljani, Ufolfove ulice ift&v. 12 štov. telefona 210.		
----- ... ., priporoča slav m m mr c* mm » |» .— — -— —........ .............	nemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem aro}* ■ z b e r ■ • .. —------- i^o f iodclhi In steklen	34..0 1*0 »< lira ti«
Peterlin, tudi ulogo drugih vitezov, zlasti viteza Zagorskega (g. Eržen) so bile v spretnih rokah. Vsi igravci so se tako dobro zamislili v svoje vloge, da so nas povsem zadovoljili prizori, ki so nam predočili krvave boje, pretresljivi prizori, ki so se vršili v globokih podzemskih ječah, kakor tudi ganljivi prizori v koči puščavnika Evzcbiia in njegovega nečaka viteza Urha, ki sta našla v g. Matičiču iti g. Horvatu dobra tolmača. Občinstvo je blizu tri ure z veliko pozornostjo spremljalo igro in z glasnim odobravanjem pričalo, kako zanimivo novost nam je pripravilo za Martinovo veselico kat. rokodelsko društvo in kako dobro so igravci izpolnili svojo nalogo. Oni, ki včeraj vsled navala občinstva, niso mogli dobiti prostora, nai ne zamude prihodnjič pohiteti gledat to res zanimivo igro. Omeniti nam je končno še gostilniške postrežbe g. Ložarja, ki je številnim gostom točno postregel in z izborno kapljico ter dobro kuhinjo tudi pripomogel, da je bila zabava na Martinovi veselici kar najboljša. Somišljenike opozarjamo, naj večkrat pohite v gostilno »Rokodelskega Doma«, kjer jim bo prijazni gostilničar vedno postregel z najboljšimi mazili za grlo in želodec.
Ij Predavanje. Jutri točno ob pol 8. uri zvečer predava v »Slov. kršč. soc. zvezi« g. dr. Jcrše. Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor »S. K. S. Z«.
Ij Medvedovo dramo »Za pravdo in srce« jutri v slovenskem gledališču ponavljajo. Knjigo prodaja »Katoliška Bukvama«.
Ij Umrl je včeraj zjutraj v Ljubljani osmo-šolec II. državne gimnazije Uran. star 20 let. Pogreb je bil danes ob 4. uri popoldne. Umrl je v bolnici bivši monter pri vodovodu Grossmann.
lj Trudringerji v Ljubljani. Originalna ino-nakovska kmečka godba »Trudringerji« pridejo v nedeljo, dne 24. novembra v Ljubljano in prirede tri predstave v veliki dvorani hotela »Union«. Trudringerji prirejajo koncerte v največjih avstrijskih mestih in dosežejo povsod velikanske uspehe. Godba šteje 10 mož, katerih vsak tehta 150 kil in vsi 1500 kil, torej je že ta debelost nekaj izvanrednega. Za honorar zahtevajo poleg angažma še 10 litrov pive za moža na dan. Trudringerji nastopajo z instrumenti, pevskimi točkami, plesom in bavarskimi narodnimi igrami. (Schuhplattler Hackenziehen). Natančnejša poročila so :iam obljubljena.
lj Noč ima svojo moč. Martinova nedelja je dala mestni policiji dovolj posla i'i je le ta aretovala v soboto in nedeljo ponoči 13 oseb med temi 8 radi razgrajanja, eno radi sumljivega stikanja po hišah, eno umobolno, eno radi javnega nasilstva in dve radi težke telesne poškodbe. Med razgrajači je bil eden, ki jc obležal nezavesten na cesti. Na Dolenjski cesti v Kramarievi gostilni se je pričel prepir radi psovke smrkovec. Delavec Jožef Keršič si tega ni pustil dopasti in s kozarcem vdaril po glavi Andreja Bitenca in ga težko poškodoval. Keršiča je vzela policija v zavetje, Bi-tencu pa je obvezala rano. Na Dunajski cesti' so se sprli v dveh gručah ponočnjaki, prišlo je do tepeža in je bil Fran Lipar, prevozniški hlapec, sunjen z nožen v hrbet ter zadobil dva centimetra široko in zelo globoko rano. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnišnico. Storilec, Franc Komore, ključarski pomočnik, pa je bil aretovan in sodišču izročen. Bilo je tudi še več manjših izgredov, katere ic pa |X)licija pomirila z lepo.
li V blaznico na Studencu se ie včeraj oddala 231etna Klica Skalova, katera je že dalj časa uhajala svojim starišem, ter hodiia po raznih gostilnah in kavarnah z mladoletnimi otroci in napravljala dolgove. Slaboumnost jo je napadla že pred nekaj meseci.
Ij Potiever I je v soboto dopoldne trgovcu z usnjem g. Karolu Krcgarju, hlapec Jakob Zevnik roj. 1876 v Podrečju, pristojen v Mavčiče, okraj Kranj, 776 K in pobegnil neznano kam.
lj Noč ga je vzela. Ključavničarski mojster Jakob Valant, roj. 26. julija 1882 v Zasipu, pristojen v Gorje pri Radovljici, je napravil po raznih trgovinah več tisoč dolga na žcfezti. zapustil svojo ženo in pobegnil v Ameriko.
Ij Aretovan jc bil včeraj na južnem kolodvoru Ivan Kocjan, rojen 1887 leta v Zagtadi, pristojen v Smarjeto, ker jo je hotel popihati v Ameriko, preden jc zadostil vojaški dolžnosti. Zagovarjati se bode moral pri c. kr. deželnem sodišču.
Ij Najdene in izgubljene reči. Neža Valan-tova je izgubila rjavo denarnico, v kateri ie imela 10 K. — Zasebnica Marija Fantinijcva jc izgubila črno boo vredno 72 K. Neka go-
spodična je izgubila 12 metrov belih svilnatih trakov. Na južnem kolodvoru sta najdena oziroma izgubljena dva dežnika.
Ij Hišo pri Kamnlčanu na Karlovski cesti jc gospa Tome za 40.000 K prodala gosp. Jam-niku.
Ij Novo tovarno cikorije namerava zgraditi za Bežigradom g. Tauzher, vodja Činkel-nove tovarne.
Ij Chlnematographe Theatre Francais na
Turjaškem trgu ima do srede enega najlep-šeh dosedanjih sporedov. Posebno zanimiva je velika slika o Pavlihi. Zvečer ob 9. uri ni več predstav.
Iz zadruge izdelovalcev sodovičarjev nam poroča načelnik zadruge g. Gašper Bolte, da g. Ivan Kunčič že drugo leto ni sodovičar, ker je obrt ženi prodal.
Ij Priporočljiva gosta. Sinoči sla prišla v neko gostilno v Sodnijskih ulicah pekovska pomočnika Anton Sitar in Jožef Golob, kjer sta pričela mirne goste nadlegovati. K dostojnosti opozorjena, sta pričela gostom groziti z nožem. Ko so poklicali policijskega stražnika, ju je ta hotel izprva z lepo spraviti iz gostilne. Peka sta pa pristala tako silovita, da jima je stražnik moral napovedati aretacijo. To je Sitarja tako razkačilo, da je stražnika sunil v prsa. S pomočjo gostov je konečno stražnik vklenil razgrajača in ju odpeljal v zapor. Zagovarjala se bodeta pred sodiščem zaradi javnega nasilstva.
Iz slovanskega sueta.
si Demonstracija stradajočega ženstva v Varni na Bolgarskem. Iz Varne se bolgarskemu »Dnevu« telefonira, da jc tam kakih 100 stradajočih žensk demonstriralo pred mestnil predstojništvom. Med ženskami, ki so protestirale zoper povišanje cen kruhu, so bile nekatere, ki v resnici trpijo lakoto. Ženske so prosile mestno predsto.iništvo z obupnim glasom, da naj ,iim da kruha. Ta demonstracija jc napravilo na vse prebivalce mesta Varne velik utis.
si Čehi hočejo z orožjem v roki zasesti ogrsko Slovaško. S kakšnimi neumnimi lažmi mažarski listi polne svoje predale, o tem priča list »Esti Ujsak«, ki popolnoma resnobno poroča, da češki Sokoli nameravajo priti na Ogrsko ter zasesti z orožjem zgornje Ogrsko (Slovaško), kar vse je bojda delo župnika A. Hlinke, ki sedaj na Češkem predava o slovaških razmerah. Mažari bržkone zaradi tega tako nesmisel poročajo, da bi mogli Hlinki zopet obesiti na vrat novo pravdo ter zbok tega zločina ga spraviti na daljših deset let v ječo!
si Slovanski učiteljski shod v Pragi 1908.
O priliki jubilejske razstave v Pragi bo tudi shod slovanskega učiteljstva v Avstriji. Na dnevnem redu bodo razprave: 1. Narodna odgoja pri slovanskih narodih. 2. Zveza slovanskega učiteljstva in nje kulturne naloge.
ogrskega drž. zbora Justh in oba podpredsednika o tem, kako naj bi se nastopilo proti mažarski obstrukciji. Soglasje se ni doseglo, ker predsednik Justh noče pristati na stališče obeh zborničnih podpredsednikov, ki sta za najostrejšo rabo in tolmačenje poslovnika. V zborničnih hodnikih so bile radi tega razširjene vesti, da lahko radi tega nastane kriza v predsedstvu in da bodeta, ako bo Justh pustil hrvaškim poslancem k poslovniku govoriti hrvaško, vstala oba podpredsednika ter da bodeta izjavila, da demisijonirata.
Budimpešta, 18. novembra. V današnji seji ogrskega drž. zbora je Justh pustil hrvaškim poslancem hrvaško govoriti in jih ni niti z besedico motil. Hrvatje so radi tega imeli le kratke govore. Ko so Hrvatje čuli. da utegne izbruhniti v .predsedstvu kriza, so svojo pravico hrvaško govoriti, opustili. Hrvatje so izjavili, da bi lahko tekom 24 ur prišlo do sporazumljenja, ako bi Justh posredoval. Justh je izjavil, da prevzame to akcijo.
SOCIALNODEMAKRAŠKA MANIFESTACIJA ZA LAŠKO UNIVERZO V TRSTU.
Trst, 18. novembra. Včeraj je socialno-demokraška stranka v gledališču »Politeama Rossetti« priredila minifestačni shod za laško univerzo v Trstu. Po shodu je množica korakala po ulicah in pela italijanske pesmi. Pred natnestniško palačo in policijo so ljudje psovali in žvižgali. Pred delavskim domom se je množica mirno razšla. Zvečer po predavanju v »Ljudski univerzi« je kakih 100 oseb demonstriralo po mestu, ne da bi povzročili kaj hudega.
PITTONI O ITALIJANSKI IN SLOVENSKI UNIVERZI.
Trst, 18. novembra. Na včerajšnjem so-cialnodemokraškem shodu za laško univerzo je govoril državnozborski poslanec Pittoni o vseučiliščnem vprašanju. Polemiziral je proti »Edinosti«, ki se je te dni zavzemala za utra-kvistično slovenskolaško univerzo v Trstu in je dejal, da mnenje »Edinosti« nikakor nt mnenje vseh Slovencev, ki zahtevajo svoje vseučilišče v Ljubljani, v čemer jih bodo podpirali tudi italijanski socialisti. Povdarjal je edinost vseh italijanskih strank v tem vprašanju, pa tudi opozoril dijake, naj pri svoji akciji varujejo meje dovoljenega.
SOLNOGRAŠKO VSEUČILIŠKO DRUŠTVO.
Dunaj, 18. novembra. Danes je imelo slavnostno zborovanje solnograško vseučili-ško društvo. Društvo ima žc 4 milijone kron kapitala.
POMILOŠCENJE ZA VOJAŠKE BEGUNCE.
Dunaj, 18. novembra. Cuje se, da cesar še tekom tega meseca pomilosti vse one osebe, ki so dezertirale od vojakov v tujino,
iu sc sedaj nočejo vrniti v domovino, ker se boje, da bi se proti njim nc postopalo kot z vojaškimi begunci. To pomiloščenje bo posebno na korist mnogim v Ameriki se nahaja-jočim Slovencem.
SMRTNE OBSODBE.
Proskotnov, 18. novembra. Tu so včeraj usmrtili U upornikov. V Rigi je prišlo do boja med policijo in teroristi, v katerem je bilo 5 upornikov ustreljenih, en policijski častnik pa ranjen. Revolucionarji so oddali 1000 strelov.
VIKARJI.
Car grad, 18. nov. V Črnem morju so se vsled velikih viharjev potopili 4 parniki in 7 jademic.
KOLERA V CARIGRADU. ____
Carigrad, 18. nov. Tu je v stambulskem predmestju umrl neki turški mornar iz Kavkaza z znaki kolere. A\cdnarodni zdravstveni svet je sklenil, da sc truplo obducira, romarje pa internira v opazovalnici.
Kuharica
'zvežbana v vseh gospodarsk. poslih, srednje starosti, želi službe v kakem župnišču, najraje na Spodnjem Štajerskem ali Gorenjskem. — Naslov pove uprava. 261* 3—1
2kljuearika pomorili ka
mlada in urna v svoji stroki, dobita takoj trajno delo.	2593 3—2
JAKOB MALENŠEK,
ključarski mojster v Boh. Bistrici (vnovo urejeni delavnici).
Kdor bi hotel na dan dajati po
200 do 300 litrov
STežega,dobrtgamlfika
postavljenega na državni kolodvor
v Ljubljani, izvoli se ustno ali pismeno obrniti na naslovj I. šišenska mlekarna v Sp. Šiški prt Ljubljani.
Cena mleku po dogovoru. 2590 3—„
Telefonska In fcrzojpna poročilo.
JUGOSLOVANSKO MINISTRSTVO.
Dunaj, 18. novembra. Brzojavka v sobotnem »Narodu«, da jc vprašanje jugoslovanskega ministra postalo aktualno, je gola far-barija. Noben resen politik o tej »aktualnosti« nič ne ve. Nasprotno ve vsak resen politik, da je brezglavna hrvaška politika, počenši od konstituiranja »Jugoslovanskega kluba« pa do najnovejših salto-mortali z ogrskimi reso-lucijonaši naravnost onemogočila za dogleden čas vsako zastopstvo Jugoslovanov, bodisi Slovencev ali Hrvatov, v svetu krone. (Vse novice o »jugoslovanskem ministru« spušča iz ozadja v svet dvorni svetnik Ploj, ki dobro ve, da je iz političnih in osebnih vzrokov sam nemogoč in skuša zaradi tega z vedniin razširjanjem konfuznih novic o »jugoslovanskem ministru« to na sebi resno vprašanje kompromitirati in osmešiti. Ploj je iz tega vzroka tudi duša opozicije »Jugoslovanske zveze«, kar vzbuja tem večje začudenje, ko vsakdo ve, da nam svoje afere s svojo paster-ko še vedno ni pojasnil.)
STAVKA NA UČITELJIŠČU V MARIBORU.
Maribor, 18. novembra. Danes tretjelet-niki na učiteljišču več nc stavkajo, pač pa so pričeli stavkati četrtoletniki,
NA DUNAJSKEM VSEUČILIŠČU.
Dunaj, 18. novembra. Na tukajšnjem vseučilišču jc bil danes mir.
HRVAŠKI POSLANCI V BUDIMPEŠTI POPUŠČAJO.
Budimpešta, 18. novembra. Danes so imeli konferenco Wcckcrle, Košut, predsednik
Razpis službe.
Pri »Mlekarski zvezi v Ljubljani« se razpisuje mesto
PF* trgovskega \ odifelja. *wt
Samostojne, dispozicije zmožne in pisarniško izvežbane trgovske moči, ki poznajo dobro zadružništvo, trgovino z mlekarskimi izdelki in eksport jajc, naj vpošljejo svoje prošnje z navedbo pogojev najkasneje do dne I. decembra t. I. načelstvu »Mlekarske zveze« v Ljubljani.	2619 1—1
mm®wmm®mmmmmmmmmmmMWmmmmmmmmmmwmm mmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmm mmmmmmmmmmmm
agca|E	Mtjk
MesfiiB hranilnica u Mm mestu
mm
mm mm
mm
mm
»s
mm
IlIlMI
naznanja slavn. občinstvu, da bode vsled sklepa upravnega odbora od dne 12. novembra t. 1.
obrestovala vloge po 4'|2 odstot.
Nasprotno pa bo računala za hipotečna posojila 51 f2 odstotkov in za menice po 7 odstotkov, in to začasno, dokler se razmere na svetovnem denarnem trgu ne predrugačijo.
Mestna hranilnica y Novem mestu, dne i4. novembra 1907.
2598 3-2	Ravnateljstvo.
immmmmmmmmwmmmmmmm^mmmmwmmmmm
mm mm
mm mm mm mm
Mm
mm
mamj^mt m wmmm	1 ■ ■■
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmm
Podružnica s v Spljetu. s	Ljubljansxa Kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča k žrebanju 1. decembra MA A , _ ., , .„., cele . . a K 20— olavni dobitek promese na državne srečke 1. 1864 po)ovice A K yK 300 OOO - Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4>/2%, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5n/0.	Podružini&a s v Celovcu« s
Delniške glavnioei i t K 2.000.000. a i		i Rezervni fond 1 1 1 i K 200.000. i « 1
Tržne vesti.
(Dne 16. novembra 1907.)
Aku vpoštevamo velikansko draginjo, ki vlada na žitnih tržiščih, se pač moramo vprašati, kaj je vzrok hosirajočim cenam.
Počasi ali trajno je lezla pšenica na to višino, koje najbrže v ti kampaniji ne bo več zapustila. Nc da sc tajiti, da so višje cenc po-slcdice visoke carine, ki hermetično zapira avstrijske meje tujemu blagu. Avstro-Ogrska jc v stanu eksportirati le, ako jc imela jako dobro letino, drugače pa sc porabi pridelek doma. Vsled tega bodo visoke cenc stalna prikazen, ker naše cene sc morajo asimilirati svetovnim tržnim cenam le tedaj, kadar se pridela v Avstro-Ogrski toliko blaga, da ga je treba eksportirati. V ti kampaniji pa sodeluje v višanju cen tudi dejstvo, da se je splošno manj blaga pridelalo. Glavni delež pa ima špekulacija. Budimpeška borza trži že 14 dni s pšenico prihodnje jeseni in sicer sc je pre-n..hala cena med 11'— do 1190 ter je padla to sredo na 10 90, drugi dan pa zopet poskočila za 30.
Tržiti z blagom, kojega materno seme jc začelo komaj ciiniti, je nenaravno in noben reclni trgovec, mlinar ali producent se ne bo za leto dni naprej engažiral, ker za tako dolgi rok sc pač ne more zanimati. Le špekulacija je privlekla na trg tu blago, kojega kupci so bili — ogrski producenti, prikazen v ogrski tet minski kupčiji. Da bi producent kupoval in potreboval budimpeško usančno pšenico, ako iralo pridela, je nenaravno. V tem slučaju zamere le menj prodati, nikakor pa ne rabiti omenjene pšenice. Da špekulantje še bolj kalijo vodo, raztresajo govorice, da bo trebalo na Ogrsko importirati pšenico. S tem se le vznemirjajo duhovi po nepotrebnem, ker Ogre tišči pšenica in moka v velikih množinah. Im-portirala bi lc avstrijska polovica, ali pri nas notiia pšenica relativno še vedno ceneje ko na Ogrskem. Avstrija sc tedaj ne boji potrebe importa. Kakor smo poročali je bilo na Ogrskem vreme neugodno in jc suša ovirala sejanje oziniinc. Prve dni tega tedna je deževalo po celi Ogrski in tudi je postalo .iako južno vronic, tako, da so zamujeno delo lahko opravili. Ali cena zato ni izgubila tega, kar si jc prej na račun suše pridobila, ker sedaj se je pomirila zopet Amerika, ki jc javila stalnejše ui višje cene.
Argentinija danes poroča, da bo letina jCiko dobra, obilna, torej so bila poročila o slabem položaju pred nekaj časom neresnična. Amerika šc vedno spravlja veliko blaga na pot v Evropo. Vsled poloma na denarnem trgu je Amerikancein zlezlo v kosti veliko strahu.
Pšenica. Visoka cena sili konzum, da si nabavlja sproti lc najpotrebnejše. Ze danes sc trdi, da je primanjkljaj letošnje letine vsled dosedanjega jako skrčenega koiizuma že poravnan. Vse mahinacije in laži. ki se delajo in trosijo na budimpeški borzi, so brezuspešne ter ne morejo konzuma zvabiti iz rezerve. Vsled ugodnega vremena se je mnenje pomirilo, cena se jc tekom tedna za približno 10 zvišala. Promet je ostal neizpremenjeno majhen, ponudbe skromne, konzum brez življenja.
Dunajska borza je notirala 16. t. ni.: Pšenico tiško, 77/80, 12 90 do 1340, z južne železnice 77/79, 1225 do 1255, avstrijsko 76/80, 12 10 do 12-40. — Budimpešta: april 12 88, oktober 1133.
Rž. Promet jc živahen, cena jako visoka, tako da sc jc na praški borzi že pojavila po-znanjska rž.
Dunaj, 16. nov.: slovaška, 72'75, 12"— go 12-20, ogrska, 72/74, 11.90 do 1215, avstrijska 72/75, 11."90 do 1215, — Budimpešta: april 12—.
Oves sledi drugim cerejalijam ter sc drži cenc. Dunaj: 830 do 915 glede na kvaliteto. - Budimpešta: april 8 65.
Turščica. Konzum živahno sega po blagu, ker je koruza primeroma drugim cerejalijam šc najcenejša. Staro blago je skoro popolnoma izginilo s trga in jc tudi v ceni visoko. Vsled tega igra važno vlogo nova turšica, ki je žc jako pripravna za trg.
Dunaj, 16. nov.: ogrska, stara, 795 do 810, nova, 720/7-50, činkvantin, st. S'50/8'90, nov., 8 20 do 8 50.
Moka. Stara pesem. Fina moka leži v skladiščih mlinov, ne gre nikamor in ugodnejše vreme je prineslo šc večji počitek. Temne vrste gredo in še od teh se odpokliče lc najpotrebnejše.
Ržena moka gre po najvišjih cenah.
Otrobi in klajna moka dosežejo najvišje ccnc, ker blaga primanjkuje.
Budimpešta je notirala 14. nov. sledeče cene: 0 K 19—, I K 1870, 2 K 1840, 3 kron 1820. 4 K 1790, 5 K 17 60, 6 K 1720, 7 kron 16-30, 7'/l' K 15—. Fini otrobi K 6 50, debeli K 6-60 (vse za 50 kg).
Hmelj. Promet je postal manjši, mnenje mirno. Slabje iu srednje vrste so dosegale K 120— do 130— v Žalcu. Prve vrste, ki so brez zanimanja, stanejo nekaj kron več. No-rimberški trg ie pa postal slabejši, cenc so sc komaj držale.
Kava. Veliko zrno letos manjka, vsled tega se lepo zrno drago plačuje. Terminsko blago sc pa ne more opomoči.
Špirit. Promptno blago jc šlo za nekaj navzgor, za december-dobavo sc zahtevajo proniptne cene, za januar-maj nekoliko nižje.
Živina (Dunaj): Prignalo sc jc z ozirom na prejšnji teden za 70 glav manj goveje živine na trg, pitane za 408 glav manj, druge oa za 3.37 glav več. Avstrijski kraji so bili
močno zastopani, ogrski manj. Iz Kranjske, Hrvatske iu Bosne je prišlo precej več živine, kakor prejšnji teden. Prejšnji teden je bilo veliko lepega blaga, slabjega malo, ta teden narobe. Lepo blago je bilo nekaj dražje od prejšnjega tedna, za slabeje je bila tendenca mlačna. Pitana živina sc je prodala z izgubo v ceni. V splošnem je bil trg jako mrtev ter cene slabe.
Tudi na svinjskem trgu jc bil isti položaj. Posebno hrvatskega blaga se je prignalo veliko. Cene nestalne, mnenje mlačno. Pitana živina je šla srednje, druga slabo. Povdarjati jc treba, da sc konsuni izogiblje svinjske masti in je ta v ceni padla. Produkcija presega konzum.
Meso. Promet v govedini se jc popolnoma ustavil, cene nižje, teletina istotako, svinjina se proda lc s popustom v ccni. Pripeljalo se je mnogo mesa. Govedina, sprednje, 64 h do K 1-60, zadnje 76 h do K i 80, teletina, 92 h do K 1-80, svinjina K 112 do 160, teleta 1 K do K 140, svinje 1 K do K 1 '44 kg.
Izpred sodišča.
Sleparski krojač. Alojzij Hirschman z Doba je bil zaradi tatvine in goljufije že kaznovan. Sicer je spreten krojač, ali za resno delo mu ni mar. Njegovo malo zemljišče mu je bilo eksekutivnim potom prodano iu je cela vrsta upnikov ostala brez pokritja. Mesto, da bi sc poprijel pridno svojega rokodelstva, jel je take ljudi, katerim niso bile njegove razmere znane, slepariti, češ, da ima v Dobu lepo posestvo z gozdi in njivami, da ima prešiče in krave in da ima od svojih odjemalcev precej za tirjati. Ker so mu ljudje verjeli, je bilo možno, da jih je opeharil za 330 K 58 vin. Zagovoril ,da je imel namen vse pošteno vrnili, se ni verjelo. Za kazen se mu jc prisodilo štiri mesece težke ječe.
Za denar se je bala. Katarina Jerovšek, delavčeva žena na Jesenicah, jc bila odvetniku P. Vencajzu dolžna na stroških zastopanja znesek 88 K. Jerovšek jc imela takrat pri hranilnici in posojilnici v Jcsenicah plodonos-no naloženih okolu 500 K- Da bi njen zastopnik nc mogel poseči po tem denarju, ga je osumljenka pravočasno dvignila, vsled česar je bila po odvetniku Vencajzu vložena ekse-kucija brezuspešna ter so stroški od 88 K narasli na 105 K 4 vin. Sodišče je Katarino Jerovšek pregreška preprečenja izvršbe ekse-kucije krivini spoznalo in jo obsodilo na 1 teden zapora.
Nepoboljšljiv tat. Martin Trunčič, natakar iz Nimna, okraj Ptuj, je vzlic svoji mladosti tujemu imetju nevaren človek. Gostilničarki Alojziji Lorber na Jesenicah je izmaknil raznih, čez 12 K vrednih reči. Pa tudi druge domače uslužbence .ic okradel in iim napravil čez 4 K škode. V Trstu je v neki tolerančni hiši izmaknil neki Adeli Križan, med tem ko je ta zaspala, iz žepa znesek 46 K in pobegnil. Policija ga jc v Gradcu prijela; tam pa je izjavil, da sc piše France Apel, da je izdelovalec stekla, doma iz Šmartna. Trunčič vse priznava, le tatvine pri Lorbcrjcvi na Jesenicah taji. Za kazen se mu je prisodilo 15 mesecev težke ječe.
Tatinski hlapec v kazini. Janez Neuhold, rojen na Dunaju, jc služil v tukajšnji kazini za hlapca. Ležišče je imel z natakarji in kuharjem skupaj v eni sobi. Nekega dne meseca septembra t. 1. izmaknil jc spečemu natakarju Alojziju Progarju 14 K, dne 13. oktobra t. 1. je pa izmaknil spečemu kuharju Francetu Bra-jarju iz hlačnega žepa 61. K. Še tisti dan zvečer je popival z nekim uslužbencem tukajšnjega kinematografa po raznih gostilnah v Šiški, se vozil s fijakarjem ter obiskal razne ljubljanske kavarne. Pokradel je še nekaj družili drobnarij tamošnjim uslužbencem. Našla sc jc tudi pri njem rdeča sokolska srajca; komu jo je vzel, sc ni moglo dognati. Neuhold vse tatvine odločno taji. Za kazcu jc prejel osem mesecev težke ječe.
Stražnika sta hotela nafarbati. Jakoba Accetata hlapec Jože Žagar je dne 30. av-gustav popoldne s tovornim vozom tako dirjal čez Šentpeterski most, da so sc pasantje komaj umikali in sc ic most tresel. Na Ambroževem trgu sta ga ustavila dva stražnika in vprašala njega in njegovega brata Franceta Žagarja, ki je tudi na vozu sedel, kdo da sta. Odgovorila sta. da sta Prcdovičeva hlapca. A nista zavila tja, marveč proti Poljanski cesti, ter sta drvila^ kakor besna. Nazaj grede jc stražnik Jožefa Žagarja potegnil z voza ter ga hotel zaradi neprevidne vožnje odvesti na mestni magistrat. V tem prilomasti brat France in prične nad stražnike vpiti, da ne bodo brata nikamor gnali. Zagrabil je enega stražnika za bluzo in jo strgal in ga vdaril po glavi, druzega je pa zagrabil za vrat. Sedel bode za to štiri niescce v težki ječi.
Tat s kolesom. V soboto, 28. septembra t. !., med 8. in II. uro dopoldne, ko ni bilo pri Albertu Vodniku v Podutiku nobenega domačega v hiši, vtihotapil se je Nace Kolar, delavec iz Dravelj, v prvo nadstropje in vzel 50 kron gotovine iu raznih dragocenosti, v vrednosti 162 kron, potem se pa s kolesom odpeljal proti Dravljam. Še tisto popoldne si jc kupil novo obleko, klobuk in čevlje. Založen je bil tudi dobro s cigaretami, katere je kaj rad svojim znancem ponujal. Po Ljubljani sta popivala z nekim Egidijem Šetina, potem pa drugi dan. bila je ravno nedelja, napravila izlet v Postojno. Šetina pravi, da sc je hotel cclo peljati v Opatijo. Kolar jc dclomržcn človek. ki je bil žc večkrat radi tatvine kaznovan ter bil že letos zaradi tega v preiskavi.
Tudi tukaj se jc pripeljal s kolesom v gostilno Ivane Sattler in se vtihotapil v prvo nadstropje, a bil od gostilničarkc zasačen. Sedaj bo nekaj časa mir pred njim, kajti sedel bo deset mesecev težke ječe, nato sc bode pa oddul v prisilno delavnico.
Nevarni slepar. France Kolar, 22 let stari delavec na Savi, je osleparil na jedi iu pijači gostilničarja Andreja Cuferja in krčmarico Meto Klinar na Savi, oba skupaj za 37 kron 12 vin. Krčmarja Lovrenca Krivica je opeharil z nekim ponarejenim pismom, glaseče se na ime Miha Begovca, češ, da ga ta prosi posojila 30 kron, katero mu .ie Krivic takoj odštel. Na jednaki način je hotel oslepariti še pet drugih strank za 270 K, a mu niso denarja zaupale. France Kolar jc bil pa tudi postopač, ki se je od 21. septembra naprej do aretacije brez dela okoli potikal. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe, nato se boda pa oddal v prisilno delavnico.
Nepoštena kuharica. Marija Florijančič je služila za kuharico v kavarni zakonskih Spli-hal v Kranju. Po njenem odhodu je zapazila gospodinja, da ji manjka 25 metrov kontenine, natakarici Jiijljani Maček je pa izginila bluza. Takoj se je obrnil sum na obdolženko. Cez nekaj dni je pa poslala Florijančič nazaj bluzo iu 11 brisač, za katere še gospodinja vedela ni, da so ji bile vzete. Osumljenka taji, da je ena kontenino vzela, glede bluze in brisač se pa nerodno izgovarja, da jih je pri odhodu v naglici pomotoma vzela. Za kazen je dobila tri mesece težke ječe.
Za svojega tovariša se ie zavzel. France Pipan v družbi Ivana Eržena je 17. julija t. 1. zvečer bil na cesti med Savo in Jesenicami precej glasan, zato ga je jeseniški stražnik aretoval. Pipan ga je vprašal, zakaj je areto-van, ker ni nič hudega storil. Tudi več drugih, poleg prišlih tovarišev je zahtevalo, da naj Pipana izpusti. Konečno se je le posrečilo tovarniškemu delavcu Erženu aretacijo preprečiti, zato je bil pa sani aretovan. Eržen se ni dal vkleniti. Stražnik ga je peljal k tovarniškemu vratarju, da bi ga tu vklenil. Ker se je Eržen temu branil, potisnil ga je stražnik na zofo iu tako trdo prijel za vrat, da mu je sape primanjkovalo, vsled tega je okoli sebe bil, da bi sc bil stražnika otrcscl. Enako izpovedujejo tudi zaslišane priče. V očigled temu mu jc sodišče samo tri dni zapora prisodilo.
Zreli ptiček. Delavec France Gorjanc brez stalnega bivališča, je delal nekaj časa pri Rudolfu Balohu, ki si zida v Mostah hišo. Začetkom oktobra t. I. popustil je delo. Kmalu potem jc pogrešil Viktor Baloli, brat Rudolfa, svojo srebrno uro z verižico, katero jc imel v posebnem prostoru na skednju, kjer je spal France Gorjanc. Dognalo se je, da je ta uro z verižico izmaknil in jo v Begunjah prodal za 6 kron, denar pa zapravil. Ker jc bil osumljence žc štirikrat zaradi tatvine kaznovan, ni moglo sodišče njegovemu zagovoru verjeti, tla mu jc neki neznanec uro z verižico v prodaj izročil. Sedel bode za to pol leta v težki ječi.
Po svetu.
Jezuit iznašel stroj za letanje. V našem modernem času, v katerem igra zrakoplov že tako važno vlogo, je gotovo zanimivo vedeti, kdo je bil oni smrtnik, ki je prvi prišel na idejo, da bi po zraku letal s strojem. Kdo je bil torej ta človek? Izumitelj stroja za letanje je bil — jezuit, ki je bil rojen v Brezinu na Portugalskem in se je imenoval Bartoloniej de Guzma. Leta 1706. je po raznih poizkusih nastopil s svojim strojem pred svojimi redovnimi brati; pozneje jc napravil prvo javno poskuš-njo v Lisaboni pred kraljem Ivanom V. in pred veliko množico ljudstva. Preletel je s svojim strojem prostor, ki deli Turen de Caza od Tirera de Pase, nato se je spustil na zemljo. Pri tem letanju ni bilo nobene nesreče. Po pričevanju zgodovinarja onega časa ni bilo bolj čudnega kot njegov črn stroj, s pomočjo kojega je on letel in katerega so ljudje primerjali z nočno ptico.
Žrtev sanj. V zelo tragičnh okoliščinah je dne 9. t. m. na Dunaju napravila konec svojemu življenju neka mlada gospa, ki je živela v najsrečnejših razmerah. Neke sanje, katere so sc ji dozdevale, da so resnične, so jo gnale v smrt. Nesrečna gospa je 28-letna soproga knjigovodje, Olga Hausner. Gospa Hausner jc šla, tedaj šc neporočena, v mesecu marcu tega leta, s teto, starejšo gospo,' na sprehod. Ko sta prišli v bližino poslopja carinskega urada, je padla teta nenadoma nezavestna na tla in je kmalu nato umrla v rokah svoje nečakinje. Ta dogodek je na duševno življenje deklice vplival usodepolno. Ona, ki je bila dosedaj vesela in zadovoljna, je postala od tega dne otožna in ves trud ženina, da bi ji pregnal otožnost. je bil brez uspeha. Ta melanholija jc tudi ni zapustila po poroki. Neko noč jc zbudila nenadoma svojega soproga iz spanja, da bi mu povedala strašne sanje, ki jih je ravno imela. Pripovedovala jc, da se ji je v sanjah prikazala njena teta ter ji predbacivala, da je ona povzročila njeno smrt. In od tega trenutka naprej jo ie vedno zasledovala blazna misel, da jc res ona morilka svoje tete. Ves trud njenih svojcev, da bi ji to blazno misel izbili iz glave, jc ostal brezuspešen. Tudi 9. t. 111. jc bila gospa zelo otožna. Po kosilu sc je podala k svojim roditeljem; na potu si jc kupila v lekarni klorkalij, ki ga jc potem v hiši roditeljev zlila v kozarec, da bi to potem izpila. Kmalu nato jc padla v nezavest iu ic ua potu v bolnišnico umrla. Zapustila je dvoje pisem, enega svojim starišem, drugega svojemu soprogu, v katerih se po-
slavlja od svojcev in zatrjuje, da ne more nič več živeti, ker ji strašne sanje ne dajo miru.
Svojo taščo je vrgel v vodnjak v občini Aracs na Ogrskem delavec Adalbert Dudin-szki. Ker v prepiru tašča ni hotela mirovati z jezičkom, jo je Dudinszki prijel in nesel pred vodnjak, v katerega io je treščil s toliko silo, da se je tašča ubila.
Vnetje slepega črevesa. O tej bolezni so zdaj nekateri zdravniki tega mnenja, da jo provzroča neke vrste bacil, drugi pa trdijo, da jo pospešujejo in množe skvarjena živila. Dokaz temu je okoliščina, da se zadnji čas prav v mestih pojavlja ta huda nadloga v čedalje večjem številu. Kolikor bolj narašča ravno v mestih brezvestnost, toliko bolj se pačijo, kvarijo, ponarejajo in okužujejo tudi živila. Po časopisih je šlo te dni poročilo iz Paderborna, da je ondi prav zdaj obolelo veliko oseb kar nenadoma na vnetju slepega črevesa ali slepiča. Huda operacija jih je mnogo rešila, več oseb je pa tudi umrlo. Prav bi torej bilo, ako bi se v ozir živil vpeljala natančna kontrola, da se ne bodo ljudje zastrupljali po brezvestnosti kramarskih ljudi.
Nevarno je obolel rumunski kralj Karol. V Bukarcšt je brzojavno poklican profesor Noorden.
Navidezna smrt. V Mako na Ogrskem je neka na videz mrtva stara gospa prišla k zavesti v trenutku, ko so jo polagali v krsto.
Strašno maščevanje. Na posestvu pruskega grofa Sierstorpffa je bil izvršen proti gozdarju Baumannii dinamitni atentat. Bau-rnann je bil pri ljudstvu zelo nepriljubljen, ker ni dovolil ljudem, da bi pobirali les. Iz maščevanja je bila pretečeni teden v njegovo stanovanje vržena bomba, ki je Baumanna raztrgala na drobne kosce. V sosedni sobi je bila njegova žena in otroci, ki so ostali nepoškodovani.
Pobegli trgovec z juvel:. Budimpeštanska policija zasleduje 29-letncga trgovca z juveli Emanuela Schvvarza, ki jc prevzel juvelov in dragih kamenov v vrednosti 15.000 kron in je potem pobegnil.
Amnestija v Italiji. Povodom rojstva hčerke jc izdal italijanski kralj amnestijo in pomilostil one, ki so bili obsojeni radi žaljenja Veličanstva, dvoboja in radi manjših tatvin.
Cela družina obsojena na smrt. V Brnu so pretečeni petek radi štirikratnega roparskega umora družino Baitz, sestoječo iz moža, žene in sina, ki so bili spoznani krivini roparskega umora, obsodili na smrt.
Železniška nesreča. 14. t. m. je na postaji Hotzcndorf skočil s tira tovorni vlak. Stroj in več vozov ie padlo čez nasip. Uslužbencem se ni pripetila nobena nezgoda. Vzrok je slaba gradnja, ker so šli tiri narazen.
Pravda za 900 milijonov. Te dni se je pričela pred londonskim sodiščem pravda za »malenkost« 900 milijonov kron. Pravda je zelo zamotana, in sicer se suče okoli vojvode John V. Portlandskega, ki je umrl leta 1898. -Vojvode Portlandski so najuglednejši angleški plemiči. Sedanji vojvoda Portlandski je James Cavendisch-Bantink. Lani je vložila rodbina Druce tožbo ter zahteva zase celo dedščino pokojnega vojvode Johna V. Portlandskega. Hollamby Druce trdi, da sta njegov ded, ki je bil trgovec s pohištvom in pokojni vojvoda John V. ista oseba. Za dokaz navaja, da sta si bila njegov ded in vojvoda zelo podobna, samo da jc nosil ded ponarejeno brado. Imela sta enako postavo, enako težo ter sta imela enako navado, da sta se vozila Ie v vozovih 7. rdečimi zastori. Oba sta imela isto kožno bolezen, ki sc je prenesla na otroke. Tomaž Druce je umrl leta 1864., vojvoda Portlandski pa šele leta 1898. Hollaniby Druce trdi, da je bil prvi pogreb lc navadna komedija, ki jo jc vprizoril vojvoda, da se je iznebil vloge trgovca. Mnogobrojnc priče bodo baje to potrdile: nekateri teh so ga baje zopet videli po pogrebu, drugi pa so bili celo soznalci njegove skrivnosti. Sestavil se je poseben odbor, ki pomaga Druceju zmagovati tožbene stroške. Pojavila se je tudi bivša tajnica vojvoda Johna V., gospodična Robinson, ki trdi, da jc vedela za vojvodovo dvojno življenje. Ko pa jc Robinson dospela iz Nove Zelandije v London, je bila napadena na ulici, in roparji so ji odnesli dnevnik, ki je imela v njem važne dokumente o vojvodu Johnu. HoIlamby Druce zahteva, naj odpro grob njegovega deda, da sc prepričajo, da v njem ni bilo trupla. Pred obravnavo mu tega niso dovolili.
Stavko zdravnikov imajo pri ogrskih delavskih bolniških blagajnah. Zdravniki zahtevajo. da sc službe blagajniških zdravnikov opuste in da potem zdravniki, katere bi vsak član prosto volil .dobe iz blagajne za vsak zdravniški obisk 6, oziroma 9 kron.
Deset zapovedij za gospodinje. 1. Svoje oči imej povsod, toda varuj se pred malenkostmi. 2. Ohrani nialodušnost tudi pri čemernih domačih dogodkih in ne zamenjuj nezgode z nesrečo. 3. Nc kupuj nič nepotrebnega, kupi pa najboljše. 4. Štcdi s časom, z denarjem, pa tudi s svojimi telesnimi močmi. 5. Skrbi, da gredo kolesa tvojega gospodinjskega stroja počasi. 6. Ako vidiš, da tc čaka mnogo dela, misli: »Vsak nov dan prinese tudi nove moči«. 7. Predstavljaj si, kako težko mora biti služiti in bodi napram poslom dobra gospodinja. 8. Vse odredbe povej v razumljivi in določeni obliki. 9. Priljudnost naj ti bo kot okrepčujoč veter, nc kot vihar, ki vse v hiši spravi v nered. 10. S časom napreduj in ne zaničuj, nc da bi bila prej preiskusila, novih iznajdb, ki ti olajšajo gospodinjstvo.
Kralj Roosevelt. Profesor Dracke je na michiganskem vseučilišču pred par dnevi pri predavanju nasvetoval, da nai se prezident
Roosevelt proklamira kraljem. Njegovi poslušalci so v začetku menili, da se profesor šali, toda on je to popolnoma resno povdarjal in izjavil, da se za rešitev problema, za ureditev jtrustov in za njih kontroliranje potrebuje delu mnogih let in avtoritete kakega neodvisnega jvladarja.
I Kača v vinskem sodu. Neki Maleau je obiskal 11. t. m. nekega vinotržca v Nagy-stereiniji. Da bi vino pokusil, je izpil kozarec (vina ter je par minut nato umrl. Tudi vinotrž-,ceva soproga je bila kmalu nato mrtva, ko je pila to vino. Orožništvo je takoj stvar začelo preiskavati. Ko so sod odprli, so našli v njem rže napol gnilo kačo. Kako je kača prišla v sod, niso mogli dognati. j Psi v cerkvi. Najredkejša je gotovo ona . služba božja, ki se vrši vsako leto na dan sv. ,'Hubertusa (3. novembra) v bruseljski cerkvi sNotre Dame. Odkar je vpeljano, da imajo lovci lastno skupno mašo, je tem dovoljeno, , da smejo svoje lovske pse s seboj v cerkev vzeti in akoravno skoro nobeden ue pride ^naravnost z lova v cerkev, pripeljejo vendar mnogo najlepših psov v svetišče, da se star .običaj ohrani. Kakor se londonskemu »Ob-server« poroča, pridejo vsi v popolnih lovskih jopravah. Pri opravilu igra godba, ki ima izključno le lovske rogove. Mr. Jacquemain, francoski virtuoz na rog, je letos slavil 25-yletnico odkar stoji na čelu tej godbi.
Posebne vrste drama. Iz Madrida poročajo, da je v Tomellosu zapazil 65-letni mest-- ni zdravnik, da ima njegova 62-letna soproga i i romantične odnošaje z nekim 61-letnim sose-. dom. Zdravnik ga je hotel zaradi tega na dvo-
i	boj pozvati, toda radi starosti nasprotnikov ni našel nobenega sekuudanta. To je starega • gospoda tako razžalostilo, da je svoji soprogi
nvrat prerezal in se nato še sam usmrtil s samokresom.
Nekaj vrstic onim, ki hočejo iti v Ameriko, v pomislek. Ako gre doma komu slabo, use takoj odloči, da gre v Ameriko; a tudi
ii	drugi mislijo na Ameriko, meneč, da se jim bo nondi še boljše godilo. Brez izjeme vsak se
0	poda v Ameriko, da si ondi prisluži denarja in bogastva. To so glavni vzroki izseljevanja;
k število izseljencev je pa vsak dan večje. To-(i da pri tem ne misli nihče na dolgo pot in na t; nepoznane neprilike, ki vladajo v Ameriki;
zato naši izseljenci na poti mnogokrat pridejo u ob ves denar, ker jih na potu goljufajo in ker ne vedo, kaj jih kje čaka in česa sc morajo v Ameriki varovati, da jih ne doleti kako zlo. -i Da bi prišel vsem tem »eprilikatn okom, je izdal za hrvaški narod Hinko Sirovatka knjižico »Kako je v Ameriki in komu se izplača tja potovati«. On sam je bil že štiri leta v Ameriki. Ta knjižica je polna zlatih navodil /I za vsak korak, ki ga napravi izseljenec od prvega časa, ko sc odloči, da gre v daljno in ■d nepoznano Ameriko. V nji so tudi navodila, j; kako ravnati z denarjem, ki sc ondi prisluži. V knjižici se popisujejo vse dobre in slabe strani v Ameriki ter ima tudi lepo in razumlji-> vo razlago, komu se izplača in komu ne potovanje v Ameriko. Ta lična knjižica stane 30 •j novčičev in se naročuje v Ciril-Metodovi knjiži garni (Šimunič in drug) v Zagrebu. Najboljše bi bilo, ako prijatelji naroda jiaroče to knjigo J za svoj okraj, vsak po deset komadov ter bi -jo potem pojedincem razpečavali, ker je skrajni čas, da narod spozna resnico o Ameriki. Knjiga je pisana v hrvaškem jeziku ter jo prav toplo priporočamo.
Obrtna industrijska komisija v Trs4u. V kratkem dobi Trst posebno komisijo, ki bo imela skrbeti za razvoj trgovine. Predsednik te komisije bo primorski namestnik, sestajala pa bode iz šest predsednikov glavnih oblastij, pet delegatov parobrodskih družb in Južne železnice, dveh predstojnikov občin, dveh članov trgovske zbornice in jednega delavskega uda. Nova komisija se bo bavila z luko in Jj gradbo parobrodov. Komisiia bo nadzirala
1	dela v državnih skladiščih svobodne luke, J pomorstvo v obče, tarife, izseljevanje in in-1 dustrijo v Trstu. Ta komisija je bila zelo poji trebna. Velike važnosti bo za razvoj narod-1 nega gospodarstva v cesarstvu.
Suspendiran predstojnik. Kotarski pred-' stojnik Csongradski Nyiri je suspendiran, ker se je dal podkupiti ter za velike svote mnoge oprostil vojaške dolžnosti. Proti njemu je uvedena kazenska preiskava.
Koliko stane streljanje iz topov. Neki francoski časopis je prinesel izkaz koliko stane en strel iz topa. Cena zavisi od topovega kalibra. Ako meri premer topa 305 mm, tedaj stane strel 5.333 K, pri premeru 274 mm stane 2.420 K, pri premeru 164 mm stane 480 K in od 100 mm 147 K-
Pariška medicinska fakulteta je zaprta po ministrski odredbi do novega leta radi dijaške nedostojnosti, ker so dijaki dva novo imeno-" vana profesorja ometali z gnjilimi jajci in pokvarjenim krompirjem.
b
soti jezika in literarni vrednosti dela naj se vsak pouči iz tiskane knjige. Igralo se je v obče dobro, mestoma celo jako dobro. Poznalo se pa ie vsem igralcem brez izjeme velika utrujenost, kajti še isto popoludne je bila premijera »Na pustem otoku«. Ce je bilo to umestno in koristno za svežost in spočitost, ki jo stavi Medvedova težka in naporna tragedija na igralce, ne vemo. Skoro bi rekli, da ne. Brezdvomno je bil najboljši Draguti-novičev Dizma, ki je v maski in igri ustvaril tip intriganta, ki je seveda pri ljubljanskem občinstvu v najbolj tragičnih momentih zbujal smeh. Pa to gre na račun inteligence gledalcev. Toplakov Grajan ni igral slepca nič slabše kot svoje dni Ineman. Njegov globok glas in pa gladko naučena uloga sta pomagala g. Toplaku do uspeha, ki je lahko zadovoljen ž njim. Malo ulogo Barbare je gospa Danilova igrala jako dobro. G. Nučič — Andrej je bil na svojem mestu in se je potrudil, da je s pravo gradacijo in tehniko glasu in igranja pripomogel svoji partnerici Katarini — Borštnikovi, ki jc igrala dobro, dasi kmečke uloge niso njen metije. Gosp. Haasen — Erazem je igral simpatično svojo ulogo prav dobro, posebno takrat, ko ulomijo kmetje v grad. Ostale uloge Molek, Bukšek, Povhe, Danilo iu Habič niso velike, a so bile v dobrih rokah. Inscenacija je bila dostojna, samo to smo si želeli, da bi bili slepi kot Grajan, kadar jc komparzacija stala na odru. Brez življenja je bila ta masa in ob dobrem igranju solistov se nam zdi neumljivo, da je bil zbor kmetov enak hlodu, ki čaka, da ga kdo postavi na drug kraj. Tempo V. dejanja je bil jako počasen, če bi se ga igralo še enkrat hitreje, pa bi še nc bilo prehitro. Omenimo naj še, da je bila zadnja scena III. dejanja prav dobra in da jc Bukšekov timbre na mestu. Občinstvo ni štedilo s ploskom, o igri lahko trdimo, da je uspela, g. pisatelj je predstavi prisostvoval iti je obljubil, da se še letos oglasi s »Kacijanarjem«.
Unus ex multis.
Znanost in umetnost.
* »Za pravdo in srce«, žaloigra Medvedova se je po večletnem prestanku sinoči v popravljeni obliki igrala na slovenskem gledališču v Ljubljani. O igri sami smo že obširneje poročali, naj omenimo samo to, da so scenični efekti včeraj prišli do veljave, v če-j mur je pričal tudi plosk občinstva. O kra-
Služba
2592 3—3
organista in cerkvenika
v Hrenovkah na Notranjskem
se razpisuje. Poleg dobre plače je pričakovati tudi ša postranskih zaslužkov, izurjeni Cecilijanci, samci ali zakonski brez otrok, imajo prednost pri enakih sposobnostih.
Prosilci naj lastnoročno pisane prošnje vlože do 1. decembra 1907 na župni upad v Hrenovicah, koder se izvedo vsi pogoji.
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J.Hamann, Ljubljana.
Perilo lastnega izdelka. 1870 ustanovljeno 1870.
! ! Trgovci pozor ! !
trgovina z mešaiiim blagom
v Št. Jakobu v Slov. goricah, edina poleg cerkve in šole, se da z blagom vred takoj v najem. 2581 3-3
Glasovir
izigran, dobro ohranjen, se ceno proda v Škofji Loki št. 43.
2615 3-2
Radi Izredno velike zaloge
priložnostna prodaja
jopice za dame, pale-toti, ovratniki, kožu-hovinaste jopice in koljerji, kakor tudi obleke za gospode, ranglan ovratniki, zimske suknje, kožuho-vinaste sacco, kožuhi za mesto in na potovanje. :: :: ::
Najnovejši modeli!
2603 6—2
0. Bernatovič.
Naznanilo!
Usojamo si naznaniti slavnemu občinstvu, da bodemo z današnjim dnem zopet pričeli točiti v našej restavraciji v Wolfovih ulicah St. 12 naše izvrstno
•II (It tt m tt m tt tt
»Granatno pivo"
ki je varjeno po lastnem načinu iz najskrbnejše karameliziranega sladu.
To pivo je radi množine proteinovih snovij (albumoza, peptona in amida) ki jih ima v sebi, zelo koristno rekonvalescentom in bolehnim osebam sploh in priporočamo ga odkritosrčno vsem kot jako redilno in krepilno sredstvo.
Dobi se tudi v steklenicah v označeni našej restavraciji kjer se tudj sprejemajo naročila na cele zaboje.	z odI. spoštovanjem
J. Auerjevi dediči.
2611 2-2
tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt
Važna novost!
flnton MeiM: Zn prnudo in srce.
Tragedija v petih dejanjih.
Cena knjige v elegantni vezavi K 3 50. Ker se bo novembra meseca igrala drama v ljubljanskem gledišču, oddajamo knjigo na pesnikovo željo onemu, ki jo naroči in plača pred koncem novembra, za skrajno znižano ceno JSUL 25v elegantni vezavi.
Ta drama je izboren donesek za izpopolnitev slovenskega dramatičnega slovstva za ljudske odre, katerim sploh jako manjka primernih igro-kazov Zelo laskavo in vseskozi nepristransko oceno je prinesel dne 10. oktobra t. 1. ..Slovenec". Zlasti ugodno je ocenil dramo „Slov. Narod", »Ljubljanski Zvon" in ..Slovenec" pred osmimi leti, ko se je prvič uprizorila v ljubljanskem gledališču.
Obenem priporočamo tudi:	2316 12—12
Anton Medvedi goeatije. Cena K 380, eleg. vez. K 5—.
Gotovo je še vsakemu znano, koliko priznanja so našle te poezije in kako pohvalno se je izrekla kritika vseh slovenskih časopisov.
Katoliška Bukvama v LJubljani.
«3
1138
pivovarna
se usoja p. n. gostilničarjem v Ljubljani in na deželi vljudno naznaniti, da je po priporočilu gostilniške zadruge o t * o r i I a ^as^SS^Sž^)
zalogo pivo v Ljubljani.
Pivo je zajamčeno izborne kakovosti, cene zmerne, tako, da lahko tekmuje z vsako drugo pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela.
Za točno in vestno postrežbo se jamči in prosi za mnogobrojna naročila. Naročila sprejema zastopnik naše zaloge, go;p.
FRAN ROJNIK v Ljubljani,
ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila.
Klet se nahaja v Spodnji Šiški št. 180.
VODOVOD
== kanalizacijey kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: pogodba) :: :: :: :: ::
nžciKvr.lildrotcI^ C ==
m r a <1 Ij a e h n i
I ^ j i »bij a n n	2457 6
Beethovnove ulice 4.	Brzojavi: Laclinik, Ljubljana.