EDO ŠKULJ 
Orgle v dekaniji Škofja Loka 
2. del 
ŽUPNIJA ŠKOFJA LOKA - SV. JAKOB 
Župnijska cerkev sv. Jakoba 
Župnijska cerkev sv. Jakoba je omenjena že leta 1271 in 1293, a je verjetno še 
starejša. Današnja cerkev je nasledek leta 1471 oblikovane dvoranske ladje in 
prezhiterija iz okoli leta 1524. medtem ko so čokat i iu visoki zvonik pozidali leta 
1532. V začetku /<sJ. stoletja so jo spet deloma predelali, notranjščino pa leta 1931 
slogovno primerno obnovili. Po vojni so opremo dopolnili po načrtih Jožefa Plečnika 
in Toneta Bitenca z barvnimi okni Staneta Kregarja. Iz baročne dobe sta ohranjena 
dva oltarja in streha na zvoniku, preostala oprava je gotska. V ladji so ostanki Jresk 
iz okoli leta 1471, na rehrastem svodu so sklepuiki z grbi škofov in plemenitašev ter 
znamenji cehov. Slika Oljska gora je verjetno delo Franca Remba. 
Cerkvenopravno je cerkev sv. Jakoba prvotno spadala pod župnijo Stara loka; šele 
leta 1532 je postala vikariat in leta 1804 samostojna župnija: iz te se je leta 1848 
izločila župnija Reteče, leta 1975pa Suha. 
Prvotne orgle 
Stanko Premrl ima v svoji Statistiki podatek, da so že leta 1634 imeli orgle. Vendar 
o njih zaenkrat ne vemo ničesar bolj oprijemljivega. Verjetno je bil to pozitiv. 
Rumplove orgle 
Pred sedanjimi je župnijska cerkev sv. Jakoba imela dvomanualne. 1 ^-registrske 
Rumplove orgle, od katerih je ostala le omara. Kdaj jih je postavil, ni znano. Tudi 
ne vemo za dispozicijo. Vsi ohranjeni Rumplovi instrumenti so enomanualne orgle. 
Zato si glede dispozicije lahko pomagamo z orglami, ki jih je leta 1858 naredil za 
samostansko cerkev Sentpavel v Labotski dolini. Orgle so sicer precej večje, pa kljub 
temu.1 
/ manual 
01 Burdon 10' 07 Ftauto di corpo 4' 
02 Principal 8' 08Quinta 22 3 
03 Viola da Gamba 8' 09 Superoctava 2' 
04Salicional 8' 10 Mvctura lil 2' 
05 Octava 4' 11 CornetIV 11/3' 
00 Rohrjlote 4' 
285 
LOŠKIRAZGLEDI 46 
II manual 
12 Kolina 
1.1 Copet doke 
14 Dulciana 
15 Fugara 
16Flauto datnour 
17 Flageolet 
8' 
8" 
4' 
4' 
4' 
2' 
Pedal 
18 Burdonbass 
I1) Violonbass 
20 Octavbass 
21 1 'iolonbass 
22 Posaune 
16' 
16' 
8' 
8' 
16' 
Organist Bernard Pirnat se je leta 1H9-4 glede orgel pritoževal: -Želeti hi bilo. da 
hi naša lepo opravljena farna cerkev dobila nove orgle vsaj z 18 spremeni, katerih 
jako potrebuje; sedanjih orgel plača, osrčje in drugi mehanični deli so že zelo opešali 
Župnijska cerkev 
sv. Jakoba v Skofji Loki 
(Foto Dušan Kamini) 
286 
ORGLE 1 Di.KAMH SKOPJA LOKA 
vsled starosti. Za te se dobi malo več leka. da bi prišle v prvotni stan.-' Ko pa piše o 
župniku Ivanu Tomažiču, pa omeni: »Želelje napraviti še nove orgle, katere so v resni 
ci prepotrebne, a čas in drobiž mu tega nista dopustila.«* 
Jenkove orgle 
Zelo bogato dopisovanje za nove orgle hrani Zgodovinski arhiv v Škofji Loki. Ob 
njem si lahko ustvarimo kar dobro podobo o tem, kako je vse skupaj potekalo.1 
Zdi se. da si je škofjeloški župnik dr. Janko Arnejc najprej dopisoval s Hugolinom 
Sattnerjem. ki mu je že leta 1926 poslal naslednje pismo: 
Prečasliti gospod doktor/ 
Takoj po našem dogovoru sem pisal v Solnograd in tožil zaradi visokih cen. Prejel 
sem odgovor, da je nemogoče ceneje delati, in da imajo druge manj zmožne tvrdke 
še višje cene.- Te dni sem spet pisal gori in vprašal, če bi se napovedane cene ne dale 
ODI Hiti}' Čakam odgovora. - Slišal sem pa iz gotovega vira. da tvrdka kljub temu. da 
je v 4 letih naredila gotovo 40 novih orgel/, ne razpolaga s prebitki, da dosedajŠepri 
nobenih orgijah ui imela dobička in da zategadelj pri najboljši volji ne more ceneje 
dela/i. 
Tvrdka sedaj postavlja v Ptuju pri minoritih nove orgije, jaz in g. Premrl pojdeva 
lje na slavnost blagoslovljenja in tedaj Vam bon/ zamogel iz lastnega upogleda 
poročati o delamožnosti tvrdke. 
Blagovolite leda j še malo potipeti. zraven pa pomisliti, da bodo Vaše orgije po 
načrtu •'Cecilije" malone nove in vredne tega denarja. Potrudil se bom delati na kom 
promis, ker le tako se bo prišlo do cilja. Prvi vtis je bil neprijeten, ker je proračun pre-
segel Vaš in moj kalkil. 'Poda zdaj. kosem uataujčneje pomislil, da dobe orgije 
IJ pet novih. 
2) štirinajst pa z mnogimi dodatki opremljenih registrov. 
3) nov igralnih, ki reprezentira veliko svoto, 
4) motor z ventilatorjem. 
5/ vsa sredstva za umetno igranje, sedaj se mi svota ne zdi več tolikanj pretirana, 
zlasti radi tega ne. ker ste sigurni, da dobite prvovrstne orgije, kakor se spodobi za 
mesto Škofjoloko. 
Dovolile tedaj, da dogovore s tvrdko nadaljujem: g. doktor pa revidirajte svoj kal 
kil in denarne vire. če bi vendarle bilo mogoče večjo svoto sestaviti za obnovljenje 
\ 'asih orgel j! 
Posebnim spoštovanjem Vaši Prečastitosti vdani 
Lj. H/4 926. P. Hugolin Sattner 
Že leta 1925 je Cerkveni glasbenik v članku Novo orglarsko podjetje opisal us 
tanovitev orglarskega podjetja Cecilija v Salzburgu. Proti koncu članka je zapisano: 
•'Družba je sedaj sklenila ustanoviti filialo tudi v Jugoslaviji in je v tosvrho v Ljubljani 
že najela delavnico, kjer prične z delom 1. avgusta t. I. Delavnica se nahaja Cesta 
na Rožnik 29. Prevzela se bodo nova dela. a tudi vsaktera popravila, zlasti postavitev 
287 
LUSKI RAZGIJ-DI46 
prospektov iz čina ali cinka, ki so bi/i v vojni dobi udi zeli ... \a če/o filiale bo stopil 
g. Zakrajšek, Slovenec, roj. na Trebelnem />ii Mokronogu, ki že 20 let deluje r or-
glarski stroki in je r njej popolnoma izvežban. '/.bral bo okrog sebe vse pomočnike 
Milavčeve in druge orglarske pomočnike, ki se hodu boleli tvrdkipridružiti, iu tako 
naveza/ na lepo tradicijo mojstrov Goršiča in Milavca.-'' Do ustanovitve je res priš 
lo, saj dve številki naprej meti Raznimi vestmi beremo naslednjo vest: "Orglarsko 
podjetje 'Cecilija' s centralno pisarno v Salzburgu-Parsch in podružnico r \Vien-
Klosterneuburg je ustanovilo orglarsko podružnico v Ljubljani. Cesta na Rožnik. 
Poleg omenjenega orglarskega podjetja izdelujejo orgle v slovenskih krajih: Anton 
Dernič v Radovljici. Franc Jenko v Mengšu. Ivan Kacin r Gorici (Piazza N. 
Tommaseo 29) in Josip Brandl v Mariboru.' 
Že čez tri dni je Sattner poslal župniku novo pismo: 
Prečastiti gospod doktor! 
liro Vam odgovortvrdke na moje pismo! 10.000 D smo že odbili, več pa ne bomo. 
ker kakor sem jaz od tukajšnjih strokovnjakov podučen, je po celi Evropi strašna 
denarna stagnacija. Jaz bi se usodi/ Vam svetovati, da sprejmete to ponudbo proti 
temu, da se monterji sami branijo za časa postavljanja orgelj. Ako Cecilija sprejme 
ta pogoj, potem pa kar podpišite pogodbo in v jeseni imamo nove orgije, kijih bomo 
slovesno inštalirali. Zahtevajte pa. da se celo delo tu v filijali izvrši, ker carine 
nikakor ne morete plačati. 
Posebnim spoštovanjem Vašiprečastitosti vdani 
l.j. 11/4 926. I'. Hugolin Sattner 
Čez dober mesec pa je šlo tretje ohranjeno pismo: 
Prečastiti gospod doktor! 
V Ptuju sem se sešel z g. profesorjem Do/lerjem. iu ga prosil, naj preštudira dis 
pozicijo Vaših orgelj in naj da kaksivi. kako biseprišlo do kakega rezultata. Njegovi 
nasveti se nahajajo v priloženem pismu, ki ga Vam pošljem. 
Jaz sem sedaj storil, kar sem mogel, iu Vam prepuščam zadnjo besedo. 
Ptujske orgije so prekrasne inslavnost 9. maja je nadkriljevala vsako pričakovanje. 
\ elespoštovanjem \ aši Prečastitosti preudani 
l.j. 215 1926. P. Hugolin Sattner 
Napoved v prvem pismu, tla bosta šla Sattner in Premrl na kolavdacijo orgel na 
Ptuj, se je torej uresničila. Sattner je takoj poslal CG poročilo, v katerem med drugim 
pravi: »Intonacija je vseskozi značilna, izenačenje tonov dovršeno, učinek orgel v 
celoti mogočen, v detajlu presenetljiv. Drugi manual je zelo fin iu nežen. Srečna je 
bila misel, da seje mikstura v II. maiiualu razpletla r tri registre, ker je dana 
možnost, zlasti s terco, izvabljati iz orgel naravnost čudovite in dražestne. zvonke 
glasove.« 
288 
ORGLE 1 lll.KAMJI SAO//.1 LOKA 
Četrta pošiljka je kratko sporočilo na vizitki: 
Proračun sem poslal v Solnograds prošnjo, da naredijo novo ponudbo. A ko jo niso 
naredili, ni prav. ker ta. kar so meni pisali, je bilo samo za mojo informacijo. 
Blagovolite torej v Solnograd pisati ponj. 
Velespoštovanjem Vam prevdani 
f.j. 29. 5. 1926. I'. Hugolin Sattner, Ljubljana 
Očitno ni bilo s salzburško Cecilijo nič. Župnik tir. Janko Arnejc se je moral obr 
niti na Franca Jenka, ki se je med tem preselil iz Mengša v Ljubljano." Mojster, ki je 
na nami« Franca Kimovca orgle pregledal, je poslal župniku pismo, v katerem pred 
laga popravilo Rumplovih orgel. 
Št. Vid, 26. 2. 1927 
\ 'elečastiti g. župnik/ 
/. ozirom na razgovor z g. Dr. Kimavcem, glede Vaših orgel/, si usojam sporočiti 
sledeče: 
Včeraj me je pol slučajno zanesla v \ 'as kraj. sem si spotoma ogleda/ r naglici tu 
di Vaše orgije. Ker pa ni bilo časa. se oglasiti pri Vas Vam tukaj celo stvar nekoliko 
pojasnim, kako bi se dalo narediti. 
1. Meh bi moral biti nov: in sicer bi se postavil na levi strani kora ob steni. 
2. Novi odvzeli register Principal. 
3. 1 se orgije izprašene in lesene piščalke pokrpane. Mogoče tudi kak reg. namestiti 
z novim, kar sedaj v naglici pregledal. 
-i. V slučaju, da Vam manjka prostora zapevce, bi se dale orgle tudi nekoliko po 
makniti nazaj. 
Druge malenkosti bi seveda pri eventuelnem prevzemu dela natančneje pregledal. 
Stroški za to preureditev bi znašali približno 10.000 Din. 
Prosim torej, ako kaj rejleklirale na to preuredbo, me blagovolile obvestili, in se 
potem natančneje pomenimo. 
Pričakujoč sporočila ostajam z odličnim spoštovanjem 
Fr. Jenko 
Župnik Arnejc mu je takoj odgovoril: 
\ 'elecenjeni gospod France Jenko/ 
Prejel sem Vaše pismo, kjer mi razložite, kako bi popravili naše orgije. Odgovorim 
Vam na vse točke: I. Meh mora biti nor. a ne ob strani na steni, ampak naravnost 
pod orgije postavljen, ker tako postavljen najbolj deluje. Mora pa biti seveda za pogon 
moderno praktično urejen. Vrb tega pa želim na vsak način tudi električni ventila-
lor. 2. Principal izpopolnit kolikor ga manjka, .j. Kakor Vi svetujete ostale registre 
izprašit in piščalke popraviti in eventuelno zamenjati z novim. 4. Orgije morajo na 
vsak način biti postavljene popolnoma na steno, da se prostor za pevce poveča. 
Ali bi se ne dalo orgije jmermalizirali in hi /i to veliko stalo? 1 euiilalor bi bil v or 
gijah in mislim, da se dobe laki. ki popolnoma lili tečejo. 
289 
LOŠKI RAZGLEDI i6 
Prosim Vas zato. da pridete enkrat skupno z gospodom Kimovcem semkaj, da se 
dogovorimo prav natančno in tudi orgije pregledamo; to je posebno zato potrebno, 
ker so za pol tona previsoko uglašene. Rad bi dobil en natančen proračun, da ga 
predložim ordinarijatu. zato prosim Vas, da se čimprej potrudite priti k nam. 
'/. iskrenim pozdravom udani župnik v Škojjiloki 
Škofjaloka, dne 2. marca /927. 
Zanimiv je podatek o uglasitvi Rumplovih orgel, 
Jenko je naredil predračun, ki se žal ni ohranil, vendar se zdi, da je vsa zadeva 
nekoliko zaspala. Župnik je šele čez eno leto pisal Francu Kimovcu: 
Škofjaloka. dne I'•/. ///. 1928 
Prečastiti gospod kanonik! 
Vprigibti Vam pošiljam proračune za popravo naših orgel, katere nam je napra 
vi/ /'rane Jenko pred letom dnij. Ker smo sedaj dobili od naše posojilnice v ta 
namen I 5.000 dinarjev se moramo čimprej dela lotiti. Upam tudi Še drugo skupaj 
spraviti. Samo prosim Vas, da pregledate vsak osnutek ter nam sporočite, bi se /i 
strinjali ž njimi. Prosim Vas, Če Vam je mogoče, da prideta z Jenkom enkrat sku 
paj semkaj, da se vsa zadeva dobro pretrese in končno pogodba sklene. Na vsak 
način hočemo orgije temeljito popraviti, seveda tudi na električni pogon. Ker se 
mora tudi pod pripraviti in suh les zato dobiti, se zadeva mudi. zalo Vas prosim 
da nam uslrežete. Stroške bomo Vam radovoljnopovrnili. Obenem obvestimo tudi 
Jenkola. 
'/.odličnim spoštovanjem Vam hvaležno udani 
Jenkotove osnutke prosim mi vrnite! 
(podpis) župnik 
Kot omenja v pismu, je še isti dan pisal Jenku: 
Škofjaloka. dne 14. marca 1928 
Velecenjeni gospod Prane Jenko/ 
Že pred letom ste mi poslali proračune za naše orgle kako bi se popravile. Sedaj 
smo dobili prvi dar v ta namen od naše posojilnice in upam, da dobim Še drugo sku 
paj. Poslal sem Vaše osnutke gospodu kanoniku dr. Kimovcu. dajupregleda. Prosil 
sem ga tudi, da bi prišel enkrat v kratkem z Vami semkaj, da se domenimo in na 
pravimo pogodbo. Treba bo tudi pod prej prenoviti in za orgle pripraviti, zato se 
zadeva mudi. Prosim Vas, da se zgovorita z gospodom kanonikom in čimprej pri 
deta semkaj. Stroške Vam povrnemo. 
Z odličuini spoštovanjem udani 
(podpis) župnik 
Očitno sta Kimovec in Jenko prišla v Škofjo Loko. saj je že 3. aprila I92K Kimovee 
poslal naslednjo dispozicijo: 
290 
ORGLE \ PEKAMI I SKOPJA LOKA 
Dispozicija za nore orgle v mestni zupni cerkvi v Škofji Loki. 
1 manual 
1 Burdon 
2 Principal 
2a Burdon (iz št. I) 
2h /'/ute harmonique (izšt. 
3 Gamba 
4 Salicional 
5 Oktava 
6 Flauto traverso 
(>a Salicet (event. > 
7 Miksli/ra 1-17/ (s tercoj? 
7a Terca < iz št. 7)? 
8 Tromba t harmonična, nit 
II manual 
') Violinski principal 
/o Burdonček 
K>a Flute d'amour (iz 10 + 
11 \ 'iolina 
12 Doke 
/.; 1 bx coelestis 
14 Flauto amabile 
1 ni l)itlclana <iz 12) 
lih Dubleta (event. oz.) 
i th Flavtica 
2a + 
bajoč 
14) 
6) 
ai 
16' 
H' 
H' 
8' 
8' 
8' 
4' 
4' 
4' 
1 .i 5? 
8 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
4' 
4' 
2 2/3' + 2 
2' 
Pedal 
15 Violon !(>' 
l(>Suhhas K) 
I(>a Burdon (iz št. It /6' 
16bBurdonal(izšt. 16) 8' 
I (K Bombarda (iz št. 8. event.) Ki' 
Zveze: man. ll-l. sapokt II-I. subokt. ll-l. supokt. 1. man., sitpokt. 11. man.. I mau. 
- pedal. II man. - pedal, pedalna melodija: ped. - I. man. 
Zbiralniki: P. M/'. F. FF. Pleno. Op. supoktava v l mau. ne pride v zbiralnike. Ena 
prosta kombinacija. Avtomatična pedalna mena. Generalni crescendo. 
V Ljubljani, 3. ajmila (1928). 
Dr. Fr. Kimavec P. Hugolin Sattuer 
škof. izvedenec škof. komisar 
291 
LOŠKI RAZGLEDI -16 
Na hrbtni strani dispozicije so naslednja 
Pojasnila 
Pričujoča dispozicija je normalna potreba za cerkev in mesto, kakor je Škojja 
Loka. 
Nekateri registri so označeni z besedo: eventualno. To pomeni, da niso neobhod 
no potrebni. Če bi sejni dobilo zanje kritje, bi bile orgle bolj popolne in bi se približale 
idealu, ki si ga mislimo za potrebe, kakršne hi Skopja Loka mogla imeti. Zlasti nerad 
bi pogrešal št. 6a. ki bi spremljanje petja na l manualu zelo poživilo. St. 7aje tudi 
zelo hvaležna, ker s št. 6 izborno posnema zvonček. Št. 14b bodisi prva, bodisi dru 
ga hi II manual zelo poživila in mu dala blišča. Št. !(>c hipa tisto mogočnost, ki jo 
Tromba /št. 8) daje manualu. prenesla tudi na pedal in bi zlasti za večje slovesnos 
ti, velike praznike dala orglam posebno veličastno izrazitost. Priporočiti bi bilo to tu 
di zaradi tega. ker leži Škojja Loka ob želez uici in je mojster, ki mora št. 8 in ei entuel-
no št. 16c vsaj enkrat, dvakrat na leto uglasiti, vednopri roki. oh taki priliki orgle 
tudi sicer pregleda in kake malenkosti uredi. 
Opozarjam še na pedahio melodijo«. To je aparat, ki napravi, da organistu, ki ni 
vešč pedala, ali ima bolno nogo ali kakorkoli na pedal ne more igrati, pedalsam od 
sebe. avtomatično kar na manualu poje. Najnižja odpritisnjenih manualnih tipk 
vselej igra tudi pedal. Tako npr. pri šolskih mašah učitelj, ki pač zna igrati na har 
monij, ne pa na pedal, igra na orgle, kakor je vajen na harmoniju: pedal se mu pa 
sam od sebe pravilno oglaša. 
V Ljubljani, 3- aprila 1928. Dr. Fr. Kimovec 
Zanimiv je opis pedalne melodije. 
Že naslednji dan je Kimovec poslal župniku bolj osebno pismo: 
Prečastiti gospod doktor! 
Pošiljam načrt za nove orgle in izjavo. Mislim, da boste z izjavo zadovoljni, z or-
glamipa tudi. če jih boste dali po priloženi dispoziciji napraviti. Cena hi bila za or 
gle same brez omare in ventilatorja kakih 145-150 tisoč Din. Omara pač kakršna 
bi bila 12-15 tisoč Din. ventilator kakih 7.000 Din, Eventualni registri morda kakih 
15-18 tisoč Din alipa še malo manj. Zelo bisepodali vsi štirje. 
Glede omare bi se da/o morda le tako urediti, da bi se stara pridržala in bi se na 
strani komponirula dva stranska dela. ki bi staro omaro jlaukirala. Potem bi se ne 
bilo niti treba truditi, da bi se kaj enakega v stilu ustvarilo. lahko bi se celopouda-
rilo. daje glavna stvar starci omara, stranska dela pa sta nastala samo iz praktične 
potrebe. 
Morebiti bi - če smem. ne da bi poznal razmere oz. možnosti - sestavili iz vseh 
strank v župniji odbor ki bi se zavzel za orgle in nabiral, da hi se tako prav vsi slo 
ji in ljudje do zadnjega pritegnili. Sicer jut mislim, da ne bo kaj odpora. Vračajoč 
sem se v avtu razgovarjal z ljudmi o svojem potu in jim stare orgle že tako popisal, 
daje morala vsakomur želja po kaki reparaciji poiti. \ ideti so bili vsi čisto za to, da 
292 
ORGLE V DEKAS1J1 SKOFJA LOKA 
se nore narede. Ker sem mislil na to. da bodo o tem vsi slišali, tudi ljudje, ki ne gre 
do vpolitiki in delu z \ ami. sem nalašč poudarjal, da sem bil klican za to, da povem, 
kako naj bi se orgle popravile, pa da sem \ 'am to popolnoma odsvetoval, ker bi se s 
popravljanjem reklo denar zapravljati. 
Točen proračun bi Vam mogel dati samo mojster. Saj Vam lahko posebej izraču 
na za glavno delo. posebej pa še prida tek za eventualno razširjeno dispozicijo. 
Prav lepo pozdravljam in želim najlepšega uspeha pri tem važnem in res skrajno 
potrebnem delu. 
4. 4. 28. Kimovec 
Iz pisma je jasno razvidno, da je bila Kimovčeva zamisel, da se raje postavijo nove 
orgle, kot pa popravijo Rumplove. 
Poleti 1928 je dr. Janko Arnejc šel za /.upnika na Trstenik, v Škofjo Loko pa je 
prišel Jernej Podbevšek. Zato je zadeva spel za eno leto zaspala. Po tem časti se je 
župnik obrnil za mnenje na Hugolina Sattnerja. ki mu je takole odgovoril: 
Preč.g. mestni župnik/ 
Dispozicija, ki sva jo naredila z g. kan. Dr. Kimavcem, je res prav dobra, in ško 
da bi bilo na njej kaj spremeniti. Ampak Dr. Kimovec se ne ozira na troške. naročnik 
mora pa tudi te imeli predočmi. Za ta slučaj lahko izpustite na dispoziciji: 6 a), 
mikstura 7 tudi zadostuje čvetera brez terce 7 al, 8. 14 a). 14 bi. /6 cI in generalni 
crescendo. Tromba in liomharda so jezičniki. ki so takoj razglašeni: dajo sicer 
orgijam blesk, prebije se pa tudi brez njih. 
Orgije bi kljub temu imele na zbiro mnogo lepih spremenov in hi bile dostojne tudi 
v tej sestavi vaše župue cerkve. 
V Ljubljani 13/6 929. P. Hugolin 
Na začetku leta 1930 je Franc Jenko poslal župniku naslednje pismo: 
Št. Vid nad Ljubljano. 24. 1. 1930 
\ elečastiti g. župnik! 
\'prilogi pošiljam proračun za nabavo novih orgel v Vašo cerkev. Dispozicijo sem 
prikrojil po svoje, ker upam, da bi ta najbolj pasala, sicer se pa ta še lahko spremeni, 
ker glavno je število registrov glede cene. potem je pa vse eno ali tak ali tak. 
Omaro sem ustavil kar v proračun, ker staro se nikakor ne bo splačalo jIikariti. 
Prvič je premajhna za novi verk in bi jo bilo treba štukarit. drugič pa hi to stalo sko-
ro toliko, kot če se dela nova. 
Ako hi Vam cena bila le previsoka, hi se za silo dalo še par registrov zmanjšati, 
vendar pa bi bilo najbolje, da ta v celoti ostane. 
Pričakujem cenjenega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem udani 
Pr. Jenko 
293 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
Na posebnem listu je proračun, iz katerega je razvidno, da je pole« 10 izvirnih 
registrov orglar upošteval skoraj vse inačice: 
Št. Vid nad Ljubljano, 24. !. 1930. 
Proračun za nore orgle v mestno župno cerkev v Skopi loki. 
Celotne orgle z 22 pojočimi spremeni in vsemi pritiklinami, ter ventilatorjem in 
cerkvi primerno ne preveč komplicirano omaro napravim cerka 8 mesecev po preje 
mu naročila za pavšalni znesek Din ISO.000 Stoosemdesettisoč. 
Za solidno izdelavo, prvovrsten suh les jamčim, kakor tudi za vsa eveuluelna 
popravila za dobo 5 let, razen če je vzrok poškodbe vlaga ali kaj stičnega. 
Prevoz orgel iz delavnice, ter napeljavo električnega loka oskrbi naročnik. 
Plača se v obrokih, ki se določijo ob uda/i dela. 
Fr. Jenko (Žig) 
Na posebnem listu je ponudba s predlagano dispozicijo: 
Št. Vid nad Ljubljano, 24. /. 1930. 
Oferta za nabavo novih orgel v mestno župno cerkev v Škofji Loki. 
Dispozicija 
I mauual 
t Principal 
2 Burdoii 
.)' Tibija 
4 Gamba 
5 Koncertna vi< 
6 Salicional 
7 Cevna flavta 
8 Oktava 
rta 
9 Mikstura 4-6 vrstna 
10 Tromba 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
4' 
4-
8' 
II mauual 
11 Violinski principal 
12 Burdonček 
13 Flnte damour 
14 Doke 
1 5 1 ox celestis 
16 Dulciana 
17 Traverzflavta 
18 llarmonia aelherea 
Pedal 
19 Violon 
20Subbas 
21 1'ianohas 
22 Bordunal 
8' 
8' 
8' 
8' 
<V 
4' 
4' 
i vrstna 
16 
16 
16 
8' 
Sledijo običajne zveze in zbiralniki, ki jih nudi pnevmatični sistem. 
Anton Dernič, orglar v Radovljici, je iz Slovenca zvedel za prenovitev orgel v 
Škofji Loki in poslal naslednje pismo: 
Radovljica, dne /5. Aug. 1930 
Častiti župui urad v Škofjiloki 
Kakor berem v Slovencu z dne 14. I. m. ste oddajali dela za prenovitev cerkve po 
konkurenčni obravnavi, karpapri odda/i orgel ni pravilno. Jaz bi \ am napravil or 
gle z dvema manuali in pedalom z 22 tirni registri in električnim ventilatorjem za 
ceno 138.000- (Sto osem in trideset tisoč din.) 
294 
ORGLE V DEKASIJlŠKOFJA LOKA 
Torej izdaste tu 42 tisoč mogoče za kake bonifikacije. 
Z spoštovanjem Anion Dernič 
Ogledate lahko orgle v Št. Vidu pri Lukovici z II registri za Din. 55.000. 
Župnik je omenil Derničevo ponudbo Kimovcu, ki mu je zelo jasno in neposred 
no odgovoril: 
Carissime! 
Zelo mi je žal. tla r petek ne morem priti. Jutri namreč odidem r Ptuj. kjer ostanem 
do srečuice (duhovne raje). 
Glede orgel tole: Dispozicija je umerjena, pač po potrebah cerkve in sedanjih glas 
benih zahtevah. Ni nič luksurioznega, ampak vse se bo prav dobro porabilo. Cena 
gotovo ni pretirana. Seveda Dernič napravi orgle ceneje. Toda to ho instrument, da 
ga nikoli ne boš vesel. Pred kratkim sem gledal njegove orgle r St. 1 idu pri Brdu. ki 
jih je postavil kot nekako reklamno delo. da hi zopet do veljave prišel. Moral seje že 
iz lega vzroka potruditi. Pa Ti čisto lahko rečem, da- kolikor se spominjam - niti 
enega Iona r vseh orglah menda nisem našel, ki hi bil tak. kakor si ga člorek (želi) 
in kakor hi moral biti. Saj jaz Derniču vse dobro privoščim, tudi to. da bi zopet -
kaj zaslužil. Toda cerkvam pa Derniča prav gotovo ne privoščim. Na Brezjah imajo 
njegovo največje delo. tik pred rajsko narejeno: veliko poprav je že bilo potrebnih. 
pa so na lo pripravljeni, da bodo r doglednem času morali žrtvovati kakih 
100.000-120.000 Din. da se rečno nagajanje odpravi. Isto je z orglami r Št. \ idu 
nad Ljubljano, kjer se dekan tudi pripravlja, da približno enako vsoto nese brez 
potrebe r Saro. I 'idet sem njegove orgle r Solkanu le/a 1929, postavljene so hile leta 
1928. Pa so imeli harmonij na korit, ker orgle sploh niso funkcionirale, niti toliko, 
da bi /saj za silo mogel poskusiti, kakšen glas imajo. Klicali so ga. naj pride poprav 
ljat in nnjal. ker mu sicer zadnjega zneska ne izplačajo, ju/ uiti odgovora ni. Do 
orgel sem prišel samo tako. da dekana ni bilo doma. ker sicer nikogar blizu ne pusti. 
Seveda, tako katastrofo težko kdo svetu razkazuje. Toliko Ti še rečem, da hi jaz 
Derničevib orgel uiti zastonj ne maral r cerkev oziroma, če bi imel alternativo pred 
seboj, ali Derničeve orgle ali pa se moram odkupiti, rajši Derniču kar zastonj dam 
dese/. pa /udi več tisoč dinarjev, samo da mi cerkev r miru pusti. 
Orgle so hile zadnji čas no/ v i' Sh>/ euiji (ožinima i' ljubljanski škofiji): t <Domžalah 
19 registror. cena mi ni več v spominu; v Kočevju 29 registror. cena menda nekaj 
nad230.000Din; r Preski, češe ne motim. 12registrov, cena krog 50.<)()() Din. češe 
prav spominjam; zelo nizka, ker je omara stara, dalje nekaj registror starih 
porabljenih. Zdaj se delajo orgle za Črnuče z 18 registri, za ceno ne vem; pogodba 
je sklenjena za rodiške orgle s 27 registri, cena brez omare 186.000 Din. z omaro [KI 
bodo nad 200.000 Din. Med temi registrije pet kombiniranih, tako da bi smeli raču 
nati pravzaprav 24 oziroma 25 registror. Pa bi /• Vodicah /saj en register še pridjali 
in ga skoro gotovo tudi še bodo. Seveda tam tudi ni vštet električni pogon, kar pri ras. 
mislim, je. 
295 
LOŠKI RAZGLEDI H, 
/oliko r naglici. Ali hi se la seja ne dala preložiti na poznejši čas.'' Ker hi Ti prav 
rad ustregel. 
Prav lepo pozdravljam1 Kimavec 
()rgle VBelgradu, 12 registrov z električnim ventilatorjem nekaj nad 100.000Din. 
Male orglice pri Sv. Luciji pri Sušaku 9 registrov < 1 kombiniran med njimi en 
maniial) 60.000 Din. 
Župnik Podbevšek je hotel imeti še en predračun in se je zato obrnil v Maribor 
na Josipa Brandla, ki mu je poslal naslednje pismo: 
Maribor. 5. /. 19', I. 
Velečastiti Župni urad. Škofja Loka. 
Na Vaš cenj. dopis od IS. 12. 1930 Vam vljudno sporočam, da je cena novim 
registrom Din 8.000.- to je 176.000.- električni ventilator pa stane Din 8.000.-. oh 
enem s pripravo za nožni pogon. 
(.'ena se razume franka kolodvor Maribor. Med gradnjo v cerkvi dobe monterji 
hrano in stanovanje od g. g. naročiteljev. Za instrument se bo uporabil najboljši ma 
terijah lep. šahi les in prvovrstne zlitine. 
Prosim, da blagovolile oprostiti, mojemu poznemu odgovoru, bil sem na poto 
vanju, zato nisem mogel poprej odgovorili. 
Priporočam se in beležim z odličnim velespoštovanjem 
Josip Brandl 
Župnik je moral omeniti Derničevo ponudbo v pismu Jenku, ki mu je odgovoril 
nekoliko zagovarjaje: 
Št. Vid nad Ljubljano. 10.2. 1931 
l 'elečast i l i g. župn i k Šk< >Jja loka 
V prilogi pošiljam zahtevano kopijo od lanskega leta ofererano Vam dispozicijo. 
ter pripomnim sledeče: 
Od lanskega leta so se cene lesu res nekoliko znižale in s tem v zvezi ni ravno 
zapriseženo, da tudi jaz: v ceni ne hi kaj popustil, seveda toliko ne. kot je g. Demič 
ofereral. /udi sem jaz t<> oferto napravil le kot formalnost, ker pred no se delo prev 
zame, je to treba bolj natančno zabeležil, ker je vtem velika razlika, koliko in kakšen 
materjal se v orgle ustavi, ter tudi kakšne mere imajopiščali, ker jaz lahko napravim 
iz istega malerjala mesto 2 skoro 3 registre. Kadar boste toraj prišli do končnega 
sklepa, bom jaz že dal definitivno številko, seveda ne na škodo orgel, na mojo odgo 
vornost, na drugo jut tudi lahko. 
Se priporočam in bilježim z odličnim spoštovanjem udani 
Fr. Jenko 
Septembra 1931 Sta župnik in Jenko podpisala dokončno dispozicijo oziroma 
pogodbo: 
Št. Vid K). 9. 1931 
Dispozicija in popis snovi, iz katere bodo napravljene nove orgle v mestno župuo 
cerkev v Škof ji Loki. 
296 
ORCUi I PI.KAMJ1 SKOPJA LOKA 
Dispozicija 
I maiiual 
Principal 8' 
Bordun 8' 
Koncertna viola 8' 
Salicioiial 8' 
Oktava 4' 
Cevna flavta -P 
Miksinra 4-5 vrstna 
Tromba 8' mešana i: 
Flavtica 2' 
II maiiual 
\ ioliuski principal 8' 
Flavta amahi/e 8' 
DolceH' 
Celestis 8' 
Dulciaua i' 
Traverzflavta -/' 
Mikstura 3 vrstna 
Pedal 
Violon ha s 16' 
Subbas 10' 
Oktav bas 8' 
Bordun bas 8' 
Ima piščalk iz 
cinka 
24 
36 
24 
24 
24 
48 
cinka. čina. hak 
24 
24 
24 
12 
12 
24 
24 
čina 
n 
44 
ss 
44 
44 
44 
212 
ra in i. 
56 
44 
36 
44 
n 
56 
44 
/68 
lesa skupaj 
68 
21 68 
124 
68 
68 
68 
260 
68 
56 
68 
12 56 
68 
56 
68 
68 
192 
27 27 
27 27 
27 27 
12 12 
K temu 7 normalnih zvez. 5 zbiralnikov, I prosta kombinacija, gumb za super 
oktavo, izven Pulti in pedal automal. 
lice orgelske omare ostane staro, kakor tudi okraskov, samo da se is/a po potrebi 
/loveča, na obe strani enako. 
Igralnik se dostavi spredaj pred orgle, katere dobijo pnevmatično funkcijo, sapni 
ki na stožce. Meh na gube ho dobival sapo od elektro ventilatorja, posebej pa za silo 
tudi z nogo. 
Celotne orgle izvršim v teku 6 mesecev. po odobritvi tega popisa za pavšalni zne 
sek Din 145.000 (stopelinštiridesettisočj ter jamčim za soliclnost izdelka, kakor tudi 
za vsa eventuelua popravila za dobo 3 let. razen če je vzrok [toškodhe vlaga ali kaj 
stičnega, kakor tudi uglaševau/e jezičnikov. 
Cerkveno predstojništvo pa poskrbi prevoz orgel iz delavnice v cerkev, napeljavo 
toka za motor ter plačilo v gorenjem znesku, iu sicer oh prevzemu tlela 30.000 Din 
po potrebi med delom 30.000. ostanek oh prevzemu orgel, razun male svoh'. katera 
ostane kot jamstvo. 
Za ločno izvedbo jamčijo spodaj podpisani. 
šv Vid 10, septembra 1931 Fr. Jenko 
297 
LOŠKI KAZGLUl)! 46 
Pozimi 1931 32 oziroma spomladi L932 so bile orgle narejene in postavljene. 
Ohranjeno je vabilo na predstavitev orgel: 
Predstojništvu župne cerkve v Skofji laki vljudna vabi na cerkven koncert, ki ho v 
nedeljo. 12. junija 1932. v prenovljeni žiipni cerkvi. Sodelovali hoda: stolni kanonik 
dr. Fr. Kimavec, profesor Matija Tome ter domači cerkveni pevski zbor. Začetek točno 
ob petih popoldne. Spored koncerta: /./. S. Bach. Preludij in fuga vG-duni (orgle); 
2. Razlaga orgel (dr. Fr. Kimovec); .!. a) S. Premrl, Sv. Cecilija: b> /'. Kimovec. Oče 
naš: 4. M. Reger, lokala in fuga v G-durn (orgle); 5. a) A. Jobst, Marijino 
Vnebovzetje; b> II. Sal/uer. Zdrava (Dvospev i: oratohja Assumptio); 6. /. Illaduik. 
Slovesna medigra (orgle); 7.a) M. Železnik. Pridi. Rešenih sveta!; b) A.Vavken, Pa-
stirci, kam hitite?; o M. lome. Kristus Kralj: s. M. Tome, Preludij in fuga v E-duru 
(orgle). Vstopnina: Sedeži [n> 10. 7 in 5 Din, stojišče 2 Din. Predplačila se hvaležno 
sprejemajo. 
Koncert se priredi največ za /o. da se občinstvu v polni krasoti razkažejo nove 
orgle, ki jih je izdelal mojster Franc Jenko r St. Vidu nad Ljubljano za župno cerkev 
r Skofji loki leta 1932. 
Ime registra, velikost v čevljih, značaj registra, število piščalk, snov, iz katere so 
piščalk 
/ manual- spodnje, glavne orgle. 
1. Principal 8'— načelnik, gospodar < ima piščali 1 <>spredju) - 68— 24 cink. 44 cin. 
2. Salicional8'- vrbovapiščal, jasen, malo Šumeč glas- 68— 2~t cink. 44 cin. 
3 Koncertna viola 8'- dvovrstne gosli z valujočim glasom- 124—36 cink. 88cin. 
i. Burdon 8'- čmrlj. pokrite piščali, temen glas- 68- 1-1 cin. 24 les. 
5. Tromba 8'— kakor trobenta pri godbi na pihala— 68- jezički iz medi, noge iz 
cinka, ostalo iz čina in bakra. 
6. oktava 4'- glas kakor principa!, le 8 tonov višji- 68- 24 cink. 44 cin. 
7. Cevnajlaula 4'-piščalka, živ. svetel, mebekglas- 68- 24 cink. 44 cin. 
S. Mikstura- 4-5-vrstna mešanica, vsaka vrsta višji glas, dela velik šum- 260-
48 cink, 212 cin. 
9. Flavtica 2- 8 tonov višje kakor jla tla- 56- vse iz čina. 
II manual - zgornje, male orgle. 
10. Violinski principa! 8'— goselni principal- 68- 2 i cink. 44 cin. 
11. Doke 8- sladek, tih. silno nežen, božajoč glas- 68- 24 cink. 44 cin. 
12. Vox coelestis 8'- nebeški glas. zelo nežen, valujoč glas kakor iz daljave-
56- 12 cink. 44 cin 
/.). Flavta amabile 8'— ljubka piščalka, zelo mehek glas - 56- cink, cin in les. 
14. Travcrzua jlarla 4' - počezua piščal. živo žvižgajoč glas kakor flavta pri 
godbi - 68- 24 cink. 44 cin. 
/5. Dulciana 4'— 8 tonov višje kakor dolce (št. 11)—68- 12 cink. 56 cin. 
/6. Mikstura- 3-vrstua mešanica, kakor št. 8- /92- 24 cink. /<S'6 cin. 
298 
ol«, 11 l 1)1 KAMI I SAO/7.I LOKA 
Pedal- igra se z nogami. 
17. Violon bas 16'- kakor bas pri godalih - 2~- les. 
18. Subbas 16'— tih, pokrit, temen glas- 27- les. 
19. Oktav bas 8'- 8 ionov višji- 27- les. 
20. Burdon bas 8'-značaj kakor št. 4—27- 12 les. 15 iz Št. 18. 
V 20 pojočih registrih je skupno Išl- piščali. - Poleg teh registrov je: 7 normal 
nih zvez, 5 zbiralnikov, 1 prosta kombinacija, gumb za superoktavo in pedalni av-
tomat. 
Poročilo \' Cerkvenem glasbeniku o novih orglah v Skofji Loki so podpisali Matija 
Tome, Msgr. St. Premrl, I'. I lugolin Sattner in tir. Fr. Kimovec, vendar je i/ sloga raz 
vidno, tla ga je napisal Kimovec: 
•Zupna cerkev sv. Jakoba je dobila nove Jenkove orgle s sledečo dispozicijo: 
/ manual 11 manual 
01 Principal H 10 Violinskiprincipal 8' 
02 Burdon 8' 11 Flauto amabile 8' 
03Salicional 8' 12 Doke 8 
04 Koncertna viola <S" 13 Vox coelestis 8' 
05Oktava /' 14Flauto traverso 4' 
06 Cevna flavta 4' 15Dulciana i' 
o-Plartica 2' l6Mikstura 111 
08 Mikstnra V 2 2 _Y 
09Tromba 8' Pedal 17 Violon 10' 
18 Subbas
P) Okla vin bas 8' 
20 Burdonal (izšt. 18) 8' 
Zveze: man. 11-1. superokt. 11-1. subokt. ll-l. superokt. v I. man., superokt. v 
11. man., superokt. I še posebej za pleno. jezičnih- za pleno. 
Zbiralniki: j>. m j', j', j'/'. In II i. 
Ena prosta kombinacija: nogavnica za 'crescendo'; avtomatična pedalna mena 
(proč). Sapnipritisk 82 mm. meh na električni pogon (ventilator). 
Orgle odgovarjajo izredno točno. Glas je gladek, jasen. živ. brez vsakršne trdote. 
polne orgle so mogočne. Posamezni izpremeni (registri) svojemu značaju ne us 
trezajo samo na splošno, ampak ga iz večine kažejo kar v vzorni popolnosti. 
Principala se prijetno dopolnjujeta; na I. mannalu je širok, krepek, nekoliko obla 
sten, na 11. manualupa gladek, svetel, mnogo bliže staremu lahnemu, zaželenemu 
italijanskemu ko novejšemu, nekoliko okorno ostremu nemškemu. Lepa osvetlitev, 
olajšava prvega je. Burdon je voljen, poln, ne pretemen in pregost. - Zajemljivi sla 
obe stihčeveljski jlavli: cevna flavta i' je zelo mehka, gosta, pa vendar svetla, brez 
299 
I.oSKl RAZGUiPI 46 
tistega navadno nekoliko nadležnega mačjega pihanja, ki ga napravlja terca, iz 
cevke, v pokrov vdelane se porajajoča. Tu so namreč cevke v vsej dolžini v piščal 
naznotraj obrnjene, zalo se ne/sečna terca omili in nekam rase zamišljeni glas je 
veliko bolj voljan. Flauto traverso /' je pa veselo žvižgajoča, lahna, poskočna. -
Flauto amahile 8] ki ima dvojne ustnice (labij). je zelo polna, pa mehka, zapodlo-
go spremljanju izvrstna. - Flavtica J' ima silno okrogel, ljubek, živahen, izredno 
nežen glas. tako da je za najrazličnejše kombinacije na vso močporabna. 
Med režočimi izpremeni je na/očitnejša koncertna viola 8\ iz dveh vrst piščalk, iz 
široke ga m be in ožje. tudi ie labiiraue viole da gamba; mojster je resnično dosegel 
široki, zgneteni, presenetljivo zadeti violin glas. v nižjih legah zveni kogosl orkestral 
ni cello. - Salicioual iS' je na kom. ker je tik za ušesi, nekoliko režoč; v cerkvi pa kar 
pravšen. - Dolce 8'— kakor mora bili - v zlati sredi med gosli m i in flavtami. - Vox 
coelestis 8\ nekoliko više uglašena, je šumeča, jut zelo nežna eolina. Oba izpreme-
na se zlivala v lak izrazit nežen, pa hkrati poln glas. ki mora celo načelnega nasprot 
nika tega izpretnena zadovoljiti. To ni tiste vrste vox coelestis. kiposlušavca vzne 
mirja, ko mu kakor komar s svojim tenkim glasom nadležno na uho brenči, da se je 
človek boji. še preden jo sliši, marveč je iz dveh vrst sestavljen izpremen, ki zveni 
kakor polne orgle iz velikanske dalje in je prav zaradi svoje pritajene polnosti na vso 
moč prijazen in poraben. - Dulciana 4' je liha. ponižna stvarca, pa vsak drug 
izpremen silno poživi, kar pozlati. - Miksluri sla dve: v I. mauiialu je peterovrstna, 
zelo obzirna, polna; v II. mauiialu svetlejša, bolj živa. —Jezičnik /romba 8'je nare 
jena na francoski način, zelo ostra, učinkovita, prodirna. 
Jenkove orgle iz leta 1932 (Foto Dušan Komun) 
300 
' milili l' / >?K IV// •> A.''/'/.-) /1)A. I 
,SC 
Pedal je mogočen: tvorijo ga: sijajni, široki violon 16'; mehki subbas 16'; krepki 
oktavni bas 8' in zelo porabiti, voljni burdonal 8\ 
Zelo dobro je. da ima tudi II. malina/ miksturo; z njo dobi I. maniia/ dobro 
nasprotje, pa tudi polnim orglam daje svetel, jasen blišč. Hvalevredno je tudi to, da 
se oba manuala po značaju dobro ločita: zgornji je v plenu jasen, tenek. lahen, spod 
nji pa gostejši, širok. poln. 
Pozabit i ne smemo omare, kip ostala, pa je za note orgle zgledno prirejena. Stara 
baročna omara je bila namreč zelo spretno vdelana r bogato gotsko arhitekturo: 
ritko se je pela pod nizki obok nad seboj. Da se njena samostojnost popolnoma 
obrani, je ostala, kakršna je bila, in se njeni členi - kakor je bilo doslej običajno -
niso razmeknili na strani, da hi tako iz ritke, kvišku kipeče arhitekture postala širo 
ka, nizdal ležeča, ampak na obe strani sta se ji pride/ali arhitektonsko in slogovno 
nevtralni, nekoliko nazaj umaknjeni mreži, ki ritkost sredine le še poudarjata, 
takodaje celotna skupina danes brez dvoma lepša in bolj učinkovita, kakor je bila 
pred razširitvijo. Ta srečni domislek si bo tudi za druge podobne primere treba 
zapomniti.«'' 
Čez pol leta je orglar Franc Jenko posla] dokončni obračun za škofjeloške orgle: 
Št. Vid nad Ljubljano. 25. TI. 1933-
Velečastiti g. župnik. Skofja Loka. 
lil pošiljam izvleček računa za dobavljene orgle ter prosim, da pregledate, če: 
vse ujema z Vašimi vknjižbami. Obenem pa prosim, da mi kolikor največ mogoči 
pošiljate, čeprav male zneske, ker sem v nujnih zadregah za gotovino. 
Dobava.-
Orgle. 14 5.000 Din 
Harmonij 4.000-
Prospektne piščali 500» 
Skupaj 149500 Din 
Na račun prejel 
30.10.31 nakazilo iz Kostanjevice 30.000 Din 
9. 1.32 v gotovini 11300» 
6.332- 35-000» 
12. 6.32 43 12 kg starega čina 870 » 
15. 6J2 v gotovini 2.000 » 
10.11.32- 6.000» 
8.12'32- 3-600-
31.12.32- 4.000-
Skupaj 92.770 Din 
Račun 149500 Din 
Plačano 92.770 -
Ostane v moje dobro 56.730 Din 
Šestinpetdesettisočsedemstotrideset. 
301 
/os« RAZGD'•:/>/ /<> 
Ako v teku treh tednov ne dobim reklamacije, sklepam, da je račun v redu. 
Z. odličnim spoštovanjem vdani F.Jenko 
Prvo zapisano novico <> škofjeloških orglah imamo ob njihovi 60. obletnici. Andrej 
Prosen je v Cerkvenem glasbeniku poročal: -Iz starih listin, kijih hrani Zgodovinski 
arhiv v Skofji Loki. je razvidno, da o prvih orglah ni veliko podatkov. Velikokrat so 
jih obnavljali in popravljali, v drugi polovici 19. stoletja pa so bile že v zelo slabem 
stanju. Zalo je nastala potreba po novih orglah, kijih je župnijska cerkev sv. Jakoba 
po raznih pripetljajih tudi dobila leta I1). \2. Dispozicijo za nove orgle sta načrtovala 
F. Kimavec in H. Satiuer. orgle pa je naredil mojster F. Jenko, ki je dispozicijo rahlo 
predelal. Kot zanimivost naj omenim, da se je od starih orgel obrani/ osrednji 
Rumplov del in še nekateri okraski. Orgle je občinstvu na slovesnem koncertu 12. ju 
nija 1932 predstavil dr. F. Kimovec, ki jih je pohvalno ocenil. Dejal je, 'da odgovar 
jajo točno, njihov glas pa je jasen in gladek«. - In kako je z orglami danes?- Po 
temeljiti obnovi, ki jo je leta 1900 opravil Anton Jenko, orgle še vedno dobro služijo 
svojemu namenu. To je dokazala tudi Angela Tomanič, kije ob jubileju izvedla kon 
cert. \a koncertu, ki je bil 22. novembra /<)<)2. je Angela Tomaničeva igrala nasled 
nje skladbe: J. 'Prost. Fanfara: J. S. Bach. Sei gegriisset Jesu giitig; V. Bellini, Sonata 
per organo: Anonimtts s Krka. Sonata: T. Dubois, Chanl pastorak F. Mendelssohn, 
Preludij in fuga v c-motu; za sklep pa nam je zaigrala Še Toccato v h-molu fran 
coskega skladatelja P. Giganta.«'" 
llršulinska cerkev 
/ ršitliuska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja je bila zgrajena leta 1393 
pri samostanu klarisiuj. ki ga je leta 1351 ustanovil Otokar Blagoviški, župnik v 
Kamniku, in mu leta 1358 podaril 37 kmetij. Leta 1660 je cerkev s samostanom 
zgorela, nakar so jo do leta 1669 obnovili. Cerkev ima lepo baročno opremo, dva 
vzorna rokokojska oltarja, nekaj umetniških nagrobnikov ter Lranketove in 
Langusove slike. Ko je bil red klarisiuj. ki so v samostanu vzdrževale šolo. leta 1782 
ukinjen, je država poslopje in cerkev prepustila uršulinkam. Leta 1892 so prenovili 
cerkev in grad. pri katerem so postavili nove objekte. C j rajska kapelica je posrečena 
stavba iz 18. stoletja z lepimi vloženimi oltarji in sliko sv. Ane. ki jo je leta 1737 
naredil Tommaso Basso. 
Runiplore (?) orgle 
•Dolga leta je veljalo mnenje, da sedanje orgle v uršuliuski cerkvi v Skofji Loki izvi 
rajo še iz leta 1634. lega leta naj bi bile postavljene v župnijsko cerkev v Stari Loki 
ter z nabavo novih Goršičevih orgel prenesene k nunam. Najsi sedanji instrument v 
uršulinski cerkvi izgleda še tako imenitno - podobnega primera poslikane celotne 
zadnje strani orgelske omare v Sloveniji nimamo nikjer več. - to vendar niso orgle, 
ki jih kronika omenja. Sedanje orgle utegnejo najverjetneje biti še eno izmed nepotr 
jenih del Petra Rumpla. Postavitev igralnika z manubriji, oblika orgelske omare in 
težnja kposlikavi le-te na takšen način, drobno okrasje na pročelju orgel- vse to nas 
302 
ORGLE \ lilKAMII SKOPJA LOKA 
i 'ršulinska cerkev 
Marijinega brez 
madežnega spočetja 
V Škof j i Loki 
iFoto Dušan Komnu) 
pripelje nekako v sredino 19. stoletja. Glede dispozicije registrov si skorajda ne umre 
mo več pomagali, saj je bil ta čudovit instrument tako predelan, da iz obstoječega 
stanja skorajda ne moremo več razbrati prvotne zamisli. Romantični registri, ki sta 
jih narekovala moda in okus preteklih desetletij, kazi zvočno podobo tega klasicis 
tično zasnovanega glasbila ... Če primerjamo obliko pročelj orgel iz zgornjega 
Tuhinja in uršulinske cerkve v Škojji Loki, bomo nemara opazili še druge podrob 
nosti."11 
To mnenje potrjuje tudi Franc Pokom, ki je v omenjeni študiji zapisal: -Kor za 
pevce je nad glavnimi vrati. Od leta 1865pomnožujejo slavo božjo tudi orgle, katere 
so preje bile v starološki žnpni cerkvi.-1- Iz samostanskih arhivov zvemo, da so orgle 
oh postavitvi imele naslednjo dispozicijo: 
303 
IOSK1 RAZGLEDI <(> 
Rumplove orgle iz leta 1935 (Foto Dušan Koman > 
Manual 
01 Principa! 
02 Flauto major 
03 Bordun 
04 Octava 
05 Flauta minor 
06 Fugara 
8 
8 
8 
4 
4 
4 
07 Superoktava 
08 Ouiuia 
09Mixtura 
Pedal 
lOSubbass 
11 Octavbass 
12 Super Octavbass 
2' 
1 1/3' 
!(>• 
8' 
i 
Poznejši okus je zahteval dve spremembi, in sicer: namesto superoktave je prišla 
aeolina. namesto male kvinte pa vo.\ coelestis. Tako imajo orgle zdaj naslednjo dis 
pozicijo: 
Manual 
01 Principal 
02 Bourdon 
03 l 'ox coelestis 
04 Aeoline 
05 Flauta maior 
06 Flauta minor 
07 Od ar 
8 
8 
8 
8 
8 
4 
4 
08 Fugara 
09Mixtura 
Pedal 
10 Subbass 
11 Octat 'bass 
12 Super Octavbass 
4" 
16 
8' 
4' 
304 
ORGLE VDEKAMJIŠKOFJA LOKA 
Kapucinska cerkev sv. Ane 
Samostan in cerkevsv. Ane so med leti 1707'in 1709zgradili kapucini, kisoprišli 
iz Kranja. Cerkev, ki je značilen zgled italijanskega stavbarstva na začetku 18. sto 
letja, ima Gosarjevo in Ogrinovo stensko slikarijo ter Sternenovo Terezijo. 
Kučerove orgle 
V samostanski kroniki za leto L870 piše:1-1 
l se samostanske cerkve Štajerske province so že imele orgle, le v Loki jih še ni hilo. 
oh nedeljah je pri bogoslužju pelo manjše število starejših pevcev, njihovo petje pa ni 
bilo posebno ubrano. Ljudje so pritiskali na vodstvo samostana, naj oskrbi orgle, in 
izrazili pripravljenost, da s prispevki pomagajo. \ odstvo samostana se je še mnogo 
let temu upiralo, toda tse slabše petje in bojazen, da hodo slednjič tudi pevci prene 
hali, novih pa ne ho. sta ga končno pripravila do tega. tla so začeli razmišljati o 
nabavi orgel. - 1' leni letu še srečna okoliščina: starološki dekan Kramer je za novo 
cerkev v Stari Loki nabavil nove orgle. Starološke je dekan Kramer. prijatelj in do 
brotnik samostana, prodal samostanski cerkvi za 100 forintov avstrijske vrednosti. 
Orgle, ki imajo K) registrov in jih je leta 1791 naredil Jožef Kučera, so bile precej 
poškodovane in imele več lesenih [tiščali neuporabnih. Samostansko vodstvo se je 
pred nakupom obrnilo za dovoljenje na provinciala. Nato je hilo treba poiskati 
mojstra, da jih popravi. Svetovali so jim Petra Rojca izPodbrezij. Le-ta je poslal brata 
Jožefa, ki je z dvema pomočnikoma prevzel popravilo in postavitev orgel. Ti so začeli 
z deli JO. maja 1870 in končali i1), julija istega leta. Ker so te orgle v Stari Loki 
Kapucinska cerkev sv. Ane r Škojji loki (Foto Dušan Koman) 
305 
K )ŠKJ KAZCLEI71 46 
dvakrat razdrli, so bile močno poškodovane, les je bil zelo črviv in preperel. ljudje, 
ki so jih razdrli. j>a se na to niso ozira/i: kar se ni dalo razstaviti, so polomili. Tako 
je bilo treha vse poškodovano popraviti. Naredili so noro orgelsko omaro, za katero 
so lahko uporabili le nekaj še ohranjenih delov od prejšnje. Sapnico so delno 
izboljšali, na novo naredili meh in omaro zanj ter vse zračne poti. Naredili so nov 
pedal. 60 lesenih in 40 kositrnih piščali, okrasje na omari (mizar Miha Sedej iz Stare 
loke), okrasil jo je Janez Šuhic, tukajšnji podobar. Orgle so blagoslovili na praznik 
sv. Ane. 20. julija. Cerkev je bila prepolna, ljudje so bili zelo veseli, ko so prvič slišali 
v naši cerkvi orgle, in so ta dan darovali 102forinta. 
Žal ne poznamo dispozicije teh orgel. Pri tem si lahko pomagamo z orglami, ki 
jih je leta 1783 naredil Jožef Kučera za župnijsko cerkev v Dobrniču in so imele isto 
število registrov. Te orgle so leta 1868 odstopile svoje mesto Mandlinovim orglam 
in se umaknile na podružnico na Dobravi, kjer stojijo še danes:11 
Manual 
oi Principal 8' 07Superoctava 2' 
02 Platil<> 8' 08Mixtura /' 
03 Copula maior 8' 
04 Copula minor 4' Pedal 
OSOctava 4' 09 Subbass 16' 
06Quinta 2 2/3' 10 Octavbass .S" 
Pri vsem tem se podatki o orglah križajo. Franc Pokom v omenjeni študiji pravi, 
da so šle orgle iz stare starološke cerkve k uršulinkam. medtem ko kapucinska kro 
nika pravi, da so prišle k njim. Ker smemo uršlinske orgle s precejšnjo verjetnostjo 
pripisati Petru RutnpHi. o kapucinskih pa vemo, da so starejše, smemo sklepati, da 
so Kučerove orgle leta 1835 umaknile Kumplovim. Orgle so lahko imeli ali kje 
spravljene ali kje sestavljene. Zanimiva je namreč opomba iz kapucinske kronike, 
da so bile dvakrat razdrte. 
Mayerjeve orgle 
Sedanje orgle sta za veliko noč leta 1906 postavila brata Maver iz Feldkirchna na 
Preclarlskem. Orgle je v Cerkvenem glasbeniku opisal Ilugolin Sattner,1^ ki je najprej 
podal dispozicijo: 
I Manual 
01 Principal 
02 C lam ha 
03 Plan to amabile 
04 Oktav 
05Rauschauini 
8-
8' 
8' 
4' 
2 2/3' 
II Manual 
06 Salicional 
01 Gedeckt 
08 Doke 
09 lav coelestis 
10 Traversfldte 
Pedal 
11 Suhhass 
12 Cello 
8' 
8' 
,S" 
8' 
4' 
16 
8' 
306 
ORGLE l ni.KAMJI SKOFJA LOKA 
Poleg teh pojočih registrov imajo orgle še manualno in pedalno zvezo, suh- in 
superoktavno zvezo meti manualoma ter štiri zbiralnike. 
Omara stoji prosta sredi obširnega kora. igralnik je pred njo. Tako idealnega pro 
stora za orgle se dobi malokje. Meh je na dnu oigel in daje obilno mirne sape. Pritisk 
je SO VS. Registri so v omari lepo razvrščeni, sredi med njimi je hodnik za uglaše-
valca. 
Pri opisovanju registrov je Sattner zapisal: Vsi registri so značilno intonirani, od 
likujejo se zlasti jlauto amabile, dolce, salicional, ki je moderno rezoč. in traversflote, 
ki je žvižgajoč. Rezkostgam.bejepretirana, ima že značajjezičnika. Bila bi na mestu 
v orglah s 24 registri, tukaj pa prevladuje vse nežne registre. \ rox coelestis preveč trese 
in dela vtis razglašenosti. Register je sicer krasen, ima eteričen glas. a tresljaji mo 
rajo biti majhni. Cello je prenesen iz gambe, zategadelj je enako brenčeč in seveda 
tenak. 
Poleg tega je imel še nekaj opomb. Gornje tipke pedala so previsoke, klop je 
preblizu orgel. Igralnik je eleganten, majhen, ploščice registrov v raznih barvah nad 
drugim manualom, zbiralniki pod prvim. Cena 4.300 kron. 
Sattnerjeva končna sodba se glasi: Orgle so briljantno delo. Maver natančno 
izvrši delo do izgovorjenega dne. kar ga zelo priporoča.« 
O Maverjevih pa je v samostanski kroniki zapisano: 
Dispozicijo sta sestavila umetnika frančiškan p. Hugolin Sattner in kanonik Josip 
Smrekar. olia iz Ljubljane. Na njuno priporočilo se je delo izročilo Maverju iz Pred-
ar/skega. Orgle stanejo (na kolodvor/»/stavljene) 4000 kron. Poslavljali so jih precej 
dolgo. Zapele so prvikrat na veliko soboto 1900. /.a orgle je že prejšnji gvardijan 
Maverjeve orgle i: teta 1906 (Foto Dušan Koman I 
307 
LOŠKI RAZGLED/46 
p. Donat prihranil 1000 forintov (2000 kron), ki jih je imel v hranilnici. Drugo so 
darovali znani loški dobrotniki. Največjo vsoto je dal Štefan iz Lijnce: 100 kron. I 'mrl 
mu je sin in je on podedoval velikansko posestvo. Gospodična .Vinka Mobar 70 kron. 
Tinkovc 60 kron. Pepe Hafner (Tinkovca zet) 30 kron. Kufer Kovač 50 kron. Ziberl 
50 kron itd. 
Leta 1910 pa prinaša kapucinska kronika še nekatere zanimive podatke o prvih 
in drugih orglah: 
Organist in duhovni oče gospod Janez Krstnih Kajba je praznoval 40. obletnico 
svoje službe. On je takorekočprvi organist naše cerkve. Prej namreč ni bilo v naši 
cerkvi še nobenih orgel, kakor to zahtevajo naša pravila. Leta 1870 pa so bile na 
prodaj orgle iz stare cerkve od Stare Loke. ker so si tam takrat novo cerkev postavili 
in nove orgle dobili. Na prigovarjanje Janeza Kajha je tedaj gva rdijan />. Ambrož 
Brecelnik, doma iz Šentvida pri Ljubljani, kupil te orgle, ker je obljubil, da bo on prev 
zel službo organ ista. 
Leta 1992 so bile Maverjeve orgle popolnoma obnovljene. Obnovo je opravilo 
orglarsko podjetje Krenn iz Gradca. Iz ponudbe je razvidno, da so orgle popolno 
ma razdrli, slabe dele zamenjali in na novo sestavili tako. da so vse dele natančno 
naravnali. Hkrati so namestili nov električni ventilator. 
ŽUPNIJA ŠKOFJA LOKA SUHA 
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je gotska, z obzidjem obdana zgradba, kije 
prvotno imela raven stroj) Omenjena je leta 1450 kot kapelica, kjer je zdaj prezbi-
terij. Leta 1747 so postavili sedanji zvonik, leta 1893 pa so cerkev obokali. Cerkev je 
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika na Suhi pri Skofji Loki (Foto Dušan Komun> 
308 
OROI.I: VDEKAS1JI ŠKOF/.) LOKA 
Jenkove orgle i: leta 1984 (Foto Dušan Kameni) 
značilni primer gotsko slikanega svetišča za sredo /5. stoletja, prezhiterij pa je 
vrhunec okrašenega kranjskega prezbiterija. Cerkev bogatijo slike Jerneja iz Loke iz 
16. stoletja in krasni zlati oltarji, ki jih je izdelal Jamsek. 
Cerkvenopravno je spadala pod Škojjo Loko do leta /975. ko je postala župnija. 
Jenkove orgle 
Komisija za orgle pri Škofijskem glasbenem svetu je dne 31- maja 1984 poslala 
Župnijskemu uradu na Suhi naslednji dopis.- Po debati smo se od/oči/i za naslednjo 
dispozicijo. Vsekakor imajo dvomanualne orgle prednost, ker jih je mogoče bolje 
uporabljati pri bogoslužju in vam bo organist hvaležnost izkazal, ker je lažje di 
namično igranje: forte — piano. V primeru enomaniiahiih pa ne bi bilo napačno 
narediti kopijo crngrohskih menzur. Crngroh je namreč tako blizu, da nekako spa 
da v kulturno okolje. Orgle so iz leta 1743 in so bile letos obnovljene. 
Priložena je bila naslednja dispozicija: 
/ manual 
01 Flavta (odprta, lesena) H' 
02 Principal 4' 
03 Oktava 2' 
04Mi.\turalI 11/3' 
309 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
II mamta/ 
05 Copula (pokrita, lesena/ 8' 
06Flavta (odprta, lesena) 4' 
07 Principal 2' 
OH Seski ialtera II 2 2/1' 
Pedal 
09Subbas 16' 
10 Oktavbas (odprt, lesen) 8' 
Sledil je naslednji pripis: Ase meiizure morajo hiti prilično ozke. ker je prostor 
majhen. Od menzure je namreč odvisna jakosl zvoka. Poleg tega hi moral hiti pri 
tisk zelo nizek, okoli 55 mm. /.a vašo cerkev hi hi/ 8-čeveljskiprincipalpremočen. 
Zato je na vsakem manualu temelj različen. Na prvem je 4-čeveljski principal. 
medtem ko je na drugem le 2-čeveIjski. Mikstura mora hiti zelo ozko menzurirana. 
da ho kot cimhel. sicer ho za to število registrov premočna." 
Orgle je leta 198 t naredil Anton Jenko iz Ljubljane. 
ŽUPNIJA TRATA-GORENJA VAS 
Župnijska cerkev sv. janeža Krstnika, ki ima stropne slikarije iz druge polovice 
17. stoletja in Wolfovo sliko sv. Janeza, se prvič omenja šele leta 1623. Sedanja stavba 
Župnijska cerkev 
sv. Janeza Krstnika 
v Gorenji ruši 
(Foto Dušan Komati) 
310 
<«(,//. \ DliKAMJI ŠKIIIJ.\ LOKA 
Zupanove orgle iz leta 1892 (Foto Dušan Koman) 
je bila zgrajena leta 1752, povečana po požaru leta 1862. Posebno lep je pozno-
baročni oziroma rokokojski zvonik. Veliki oltarje še v baročni tradiciji prišel iz 
Šnbičeve delavnice. V stranskem oltarju je Wolfova slika Matere Božje. V podrti 
lopi je stala slika sv. Antona, po katerem je dobil kraj in del Žirovskega vrba svoje 
ljudsko ime. 
Cerkvenopravno je pripadala poljanski prafari do leta 1788, ko je postala samo 
stojna župnija. 
Zupanove orgle 
Brata Zupan sta leta 1892 postavila nove dvomanualne orgle z 11 registri ter 
naslednjo dispozicijo: 
/ manual 
01 Princpal 8' 
02 Bordnn H' 
03 Viola da Gamba 8' 
04 Oda v 4' 
05 Spitzflote 4 
06Mixtur 2 2/3' 
II manual 
0 7 Geigenprincipal H' 
08 Salicional 8' 
09 Flauto trat vrso 4' 
Pedal 
lOSubbas 16' 
II Octavbas 8' 
Orgle še danes dobro služijo. 
311 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
ŽUPNIJA ZALI LOG 
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja. Sedanja baročna stavba je bila zgraje 
na leta 1743 na gotski osnovi. Vprezbiteriju so freske Janeza Gosarja, slika na glav 
nem oltarju pa je delo Janeza Wolfa. Leta 1975 je bilapožgana, ko je bila vnetljiva 
snov podtaknjena v zakristijo. Zgoreli sta ostrešje in zakristija, poškodovane pa so 
bile orgle in freske. Pozneje je bila obnovljena. 
Cerkvenopravno je bila prvotno podružnica selškeprafare. Leta 1762 je postala 
vikariat. leta 1787pa župnija. 
Rumplove orgle 
Stanko Premrl je v svoji Statistiki zapisal, da je leta 1840 Peter Rumpel iz Kamnika 
postavil nove. enomanualne orgle z osmimi registri. Ker ne poznamo izvirne dis 
pozicije, si lahko pomagamo z Rumplovimi orglanii iz Dnije. ki imajo enako število 
registrov:1" 
Župnijska cerkev 
Marijinega 
vnebovzetja 
v Zalem Logu 
(Foto Dušan Konični) 
312 
ORGLE V DEKAMJl ŠKOFJA LOKA 
Maiiiuil 
01 Flauto major 
02 Viola D 
03 Principal 
04 Flote 
S' 
8' 
41 
4-
05Octav 
06Quini 
07MixturIl 
Pedal 
08 Subbas 
2' 
1 1/3' 
r 
16' 
Leta 1972 je Anton Jenko naredil nove orgle, pri katerih je porabil registre iz sta 
rih orgel. Jenkove orgle - opus L35 - imajo naslednjo dispozicijo: 
Manual 
01 Principal 
02 Flauto doke 
03 Burdon 
04 Oktava 
05 Flauto 
06 Pifeolo 
07Mikstura 
8' 
8' 
8' 
4-
4' 
2' 
1 1/3 
Pedal 
08 Subbas 
09 Pianobas 
16' 
16' 
Jenkove orgle 
iz leta 1972 
(Foto Dušan Koman) 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
ŽUPNIJA ŽABNICA 
Župnijska cerkev sv. Vrha. Prvotna cerkev je stala že pred letom 7500. Poznejšo 
gotsko cerkev, ki se omenja leta l~ J. so podrli in leta 1851 zgradili noro zgradbo. 
Leta 1900 jo je posvetil škof Jeglič. Ostal je le gotski zvonik. Oltarji so delo Matije 
Tomca, glavna slika je Grilčeva, križevpotpa Langusov. 
Cerkvenopravno je bila prvotno podružnica Stare Loke. Leta 1840 je bila ustanov 
ljena ekspozitura, leta 1899pa župnija. 
Prejšnje orgle 
šunko Premrl \ večkrat omenjeni Statistiki ima podatek, da je okoli leta l<s_() 
postavil Roje nove orgle, tla jih je leta 1913 popravljal Ivan Milavee. da imajo en 
manual in osem registrov, da imajo igralnik na bočni strani orgel, tla so bile •kupljene 
/ired okrog 40 leti v Ljubnem za 600Kron«. Poznamo dve župniji Ljubno, eno v Ljub 
ljanski, drugo pa v Mariborski škofiji. V Ljubnem na Gorenjskem imajo 9-registrske 
orgle, ki sta jih leta 1894 postavila brata Zupan.1" V Ljubnem ob Savinji pa imajo še 
vedno Scholzove orgle i/ leta 17931H Tako je težko uskladiti vse te podatke. 
Župnijska cerkev 
sv. Urha v Žabnici 
(Foto Dušan Koman) 
314 
ORGLE VOEKASIJI sA'•>//. I LOKA 
Jenkove orgle iz leta 1962 (Foto Dušan Koman) 
Jenkove orgle 
Franc Jenko iz Ljubljane je leta 1962 postavil nove orgle - opus 97 - z dvema 
manualoma in 14 registri, ki so razporejeni v naslednji dispoziciji: 
/ manual 
01 Principal 
02 Flavta 
03 Salicional 
04 Okla i-a 
05 Picolo 
06 MiMiira 
8' 
8' 
8' 
4' 
2' 
2 2/3' 
II manual 
07Fugara 
08 Burdon 
09 Celestiua 
10 Traverzna flavta 
II Dubleta 
Pedal 
12 Subbas 
13 Oktavbas 
14 Hurdoual 
8' 
8' 
8' 
4' 
2 + 1 1/3 
16' 
8' 
8' 
ŽUPNIJA ŽELEZNIKI 
Župnijska cerkev sv. Antona Puščavnika 
Župnijska cerkev sv. Aniona Puščavnika je verjetno nastala neposredno po nase 
litvi fužinarjev. Prvič se omenja pred letom 1600. Ko je leta 1620 pogorela, sodo 
leta 1623 zgradili noro. Sedanjo, slarbiusko uspelo cerkev je postavil Faleschini -
leta 1874. ko je bila posrečena. 1'notranjosti prevladuje korintski slog. Preske vprez-
315 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
Župnijska cerkev 
sv. Antona 
Puščavnika 
v Železnikih 
(Foto Dušeni Koman) 
hiteriju so delo Ljudevita (irilcci. oltarna slika sv. Antona Janeza \\'o/fa. stranski 
oltarji Janeza Gosarfa. 
Cerkvenopravno je bila (»volno podružnica starološke, nato selške praj"are. Od 
leta 1622 je župnija. 
Prve Rojčeve orgle 
Leta 1830 je prišel v Železnike za župnika Blaž Kersnik. Za nabavo orgel je bil 
sicer vnet. toda bilo je od hudega požara leta 1822. ki je pokončal farno cerkev 
popolnoma, podružno cerkev pa tudi zelo hudo po.škodoval. Se veliko silnih potreb. 
zato se je nabava orgel vedno odlašala. 
Poleti 1842 je iz Stične prišel v Železnike za kaplana Anton Hafner, ljudstvu zelo 
priljubljen in ves vnet za olepšavo cerkva. Kaplan je začel župnika Kersnika nago-
316 
ORGLE V DEKASTfT ŠKOFJA LOKA 
varjati in vnemati za nabavo orgel, češ: »Že skoro povsod jih imajo, na Dolenjskem 
celo že pri mnogih podružnicah.* čeprav je bila za leto L843 nabava nove in potreb 
ne strehe na zvoniku v podružni cerkvi sv. Frančiška naprej določena, so se vendar 
začeli tudi popisovati doneski za nove orgle. To je bilo tem lažje, ker je ljudstvo za 
orgle res v pravem pomenu besede gorelo. Popis se je vršil jeseni 1842. Obenem 
je bil naprošen stolni organist Gregor Rihar, da sestavi načrt za orgle z desetimi re 
gistri. Prošnji je Rihar rad ustregel in poslal naslednjo dispozicijo: 
Manual 
o I Principal <s" 
02Bordunal S' 
03 Flavta velika H' 
04 Flai ta mala 4' 
()5 oktava 4' 
06 Viola 4' 
Začeli so se oglašati mojstri orglarji. Prvi se je ponudil Janez Kunat iz Ljubljane. 
ki je bil z župnikom Kersnikom že dolga leta znan. bil je baje pravi umetnik v izde 
lovanju orgel in je znal dati piščalim neki posebno prijeten in vesel glas. Toda opešal 
je bil s premoženjem. Zaloge starega in dobro suhega lesa, kakršen mora biti za 
orgle, ni imel. Zato se mu delo ni moglo zaupati. Oglasil se je tudi kamniški orglar 
Peter Rumpel, ki je imel \ tistem časti skoraj največ dela in je bil dovolj spreten. 
Ponudil pa se je bil tudi orglar Peter Roje iz Podbrezij. Za nasvet so vprašali Gregorja 
Riharja, ki je cenil izdelke obeh imenovanih mojstrov enako dobro. Za razsodbo in 
mnenje so vprašali tudi orglarskega strokovnjaka, šentviškega župnika Blaža 
Potočnika, ki je dal Rojcu odločno prednost: "Glede prijetnosti glasov prekosi 
Rumpla.« In tako se je v adventnem času leta 18-t2 naredila pogodba z Rojeem po 
navedeni Riharjevi dispoziciji, (".ena je bila 750 gld. brez barvanja in zlatenja omare. 
Orgle bodo morale o binkoštih leta 1843 v prvič v cerkvi zapeti. Kakor se mar 
sikateremu mojstru rado zgodi, da ga čas ogoljufa, se je pripetilo tudi Rojcu. Namesto 
do binkošti. ki so tisto leto bile 4. junija, so pripeljali orgle med gromečim strelja 
njem in o nepopisljivem veselju ljudstva 3- julija. Prvič so se pri službi božji oglasile 
na predvečer velikega šmarna. 14. avgusta pri večemicah. Na veliki šmaren. IS. av 
gusta 1843, so imeli namesto blagoslova (kar takrat še ni bil v navadi), slovesno 
mašo župnik Blaž Kersnik z. asistenco. Asistirala sta mu kaplan Anton Hafner in 
Franc Stroin, uršulinski katehet iz Ljubljane, ki je bil v Železnikih na počitnicah. 
Orgelska omara je bila pobarvana in pozlačena takoj zatem. Delo je naredil takrat 
v Železnikih živeči slikar in kipar Janez Grohar. 
Druge Rojčeve orgle 
Ko so se čez nekaj let odločili, da bodo staro cerkev podrli, da naredijo novo, je 
bili i treba razdreti tudi Rojčeve orgle. Za podiranje orgel je prišel nalašč orglar Peter 
Roje iz Podbrezij, da bi se vse lepo in varno narazen vzelo in bi se lahko pozneje 
naglo zopet sestavile. Shranile so se v hišo št. 107 v Spodnjih Železnikih, kjer so se 
shranjevali za cerkev nabrani žeblji. Tam so bile orgle dobro zavarovane. 
07 Superoktava 2' 
08Mixtura lil 
Pedal 
09 Violonbass 16 
lOOktavbass 8' 
317 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
»Ako so bili pri pripravah za zidanje nore cerkve naši reveži- kovači v resnici vse 
pobrale vredni, mora se jim to priznati tudi za delo med zidanjem. Njihovih velikih 
zaslug pri tem jim pač ne more nikdo odrekati. Posebno pa so želeli in hrepeneli si 
tudi glede notranje oprave nove cerkve postaviti za prihodnje čase v njej stalen spo-
minik. In v to izbrali so si ravno nore orgle. Nabirali so po delavnicah še vsak dan 
darove r žebljib. kakor poprej, skleni/i pa vendar o neki priliki: kar bomo dajali 
odslej, bode naj za nore orgle in za nič drugega.« 
Zdaj se je pričelo ugibati, kako naj se načrti izpeljejo. Da bi stare, komaj devet 
čevljev visoke orgle pri nenavadni visokosti nove cerkve močno kazile enakomer-
nost. bilo je jasno. (Glas bi bil morda še zadostoval). Mislilo se je nekoliko tudi na 
to. da bi se stare orgle kar prodale in za novo cerkev nove omislile. Pa bi se bilo 
težko kaj več zanje dobilo, ker vsak kupec bi utegnil reči: Kaj j>a hočete s starim 
delom, akoravno je za orgle starost JO let še malenkost.« Ko so vprašali za svet Petra 
Rojca, je dejal: "Največ ram sedanje orgle odvrnejo, če odvržete sedanjo omaro, 
mehaniko in slahejša dva izpremena (enega iz manuala in enega iz pedala). Dajte 
si napraviti noro. cerkvenemu slogu in visočini primerno omaro in rso noro 
mehaniko, k dosedanjim drem mehovom še tretjega, postavite r njo osem starih in 
zraven še osem norih izpremenov, in imeli bodete orgle, da jih bodete veseli.«Za man-
ual je predlagal naslednje registre: principal 8', salicional 8', bordunal 8'. cornet II, 
quinta 2 2/3', trompeta <I5) 8', za pedal pa: contrabass 16' in violončeli" 8', 
Žal I.evičnik ni bil dovolj natančen in ni povedal, katera dva registra - enega iz 
manuala in enega iz pedala - bi bilo treba izločiti. Pri dodanih registrih namreč 
omenja dva, ki sta že bila. in sicer principal 8' in bordunal 8'. Če samo dodamo 
nove registre in ne odvzamemo nobenega - dva se ponavljala —, dobimo naslednjo 
dispozicijo: 
Manual 
01 Principal 
02 Salicional 
03 Bordunal 
04 Flavta velika 
05 Flavta mala 
06 Oktava 
07 Viola 
08 Kvinta 
09 Superoktava 
,S" 
8' 
8' 
8' 
4' 
/• 
4' 
2 2/3 
2' 
10 Cornet II 
11 Mixtnra lil 
12 Trompeta (H) 
Pedal 
13 Contrabass 
1-f Violonbass 
/T Oktavbass 
16 Violoncello 
8' 
16' 
16' 
8-
8-
Za vse to: namreč za novo omaro, novo mehaniko, novih osem registrov in za 
postavljanje je zahteval 1400 gld. ter dejal: »Zagotovim ras, da bodo orgle po tem 
načrtu vredne 3000 gld., in ram jih cenejše tudi nihče narediti ne more.« Ljudem in 
tudi farnemu predstojništvu je bil nasvet všeč. Tako se je s Petrom Rojcem podpisala 
pogodba 22. junija 187i v navzočnosti župnika Jakoba Mraka, ključarjev Antona 
Globočnika in Jakoba Košmelja ter Josipa Levičnika kot organista in občinskega 
odbornika. Le v eni stvari se kovači kot plačevalci z Rojcem niso strinjali. Oni so 
318 
ORGLE \ DI.KAMI1 ŠKOF/A LOKA 
namreč želeli, da bi postavil nove orgle v cerkev takoj, ko bo dodelana, in da bi 
prvič pele pri posvečenju nove cerkve. To se je pričakovalo na jesenski čas istega 
leta. Toda mojster je dejal: -Jaz to že storim, a na svojo odgovornost in nevarnost ne. 
Povem vam namreč naprej: pomladi bodo orgle čisto brez moje krivde kar narazen 
letele. Lesovje v novih stavbah vlago močno nase vleče, vsled tega Hm odjeuja. kar 
zlasti orglam neizrečeno škoduje. Bolje je torej počakati, da se zidovje cerkve poprej 
nekoliko bolj posuši, predno se orgle postavijo v njo.« Ljudje so Rojcu kot poštenjaku 
verjeli in odstopili od svoje zahteve. 
Dne 15. avgusta 1S~S - ravno na 32. obletnico, ko so prve orgle na prelepi praznik 
Marijinega Vnebovzetja, IS. avgusta 1843, v stari cerkvi v prvič slovesno zapele —, 
je prišlo od Rojca pismo v Železnike: -Hvala Bogu. vase nove orgle so dodelane, in 
sedaj jih za odpeljano skupaj vravnavamo. Želim, akoje mogoče, da bi prišli [m nje 
prihodnji torek. I. j. />o sv. Roku ta dan (1 7. avgusta 1875). Devetero voz (samcev) 
naj pride, bodo imeli vsi dovolj peljati. Dovolj povezila in slame, pa tudi štorje zarad 
kakega slabega vremena naj pripeljejo s seboj- Po orglarjevih željah se je vse natan 
čno zgodilo. \'sredo. IS. avgusta 1875, so popoldne okoli tretje ure med gromovitim 
streljanjem pripeljali orgle i' Železnike. Fantje iz Zgornjih Železnikov so bili našla 111 i 
svoje možnarje na višini imenovani -za Grivo«; oni iz Spodnjih Železnikov, pa na 
višini nasproti farni cerkvi, imenovani -pri farni«. Prvi strel je kar čarovito vplival. 
Ljudstvo jeprihitelo v velikem številu skupaj. Pri vhodu v Železnike so vozove ustavili. 
Voznike so pogostili s pivom, obdarili s smodkami; dobili so na klobuke šopke iz 
dišečih cvetlic. Sedaj je pristopila še šolska mladina kvsakemu vozu posebej z veliki 
mi narodnimi, cesarskimi in papeževimi zastavami kol častno spremstvo ob straneh, 
in vpričo nešlevilnega ljudstva ter med gromovitim strelom so orgle peljali kakor 
v častnem sprevodu skoz Spodnje Železnike proti farni cerkvi. Med potjo ni trpela 
nobena stvar najmanjše škode; vse je bilo srečno pripeljano in v cerkvi zloženo na 
svoje mesto. Naslednji dan. v četrtek. P), avgusta /875. seje takoj začela postavljati 
omara, v soboto. JI. avgusta, na večer pa že je stala izgotovljena. Krasil jo je že tudi 
svetlo bliščeči pročelni register principal. Zunanjost omare seje že brez kiparskih 
olepšav kazala kot prava mizarska mojstrovina. Dne 28. septembra 1875. v torek 
pred rožnovenško nedeljo, so bile orgle popolnoma gotove, na rožnovenško soboto 
zvečer. 2. oktobra 1875, pri večernicah pa so med gromenjem možnarjev v prvič 
javno zapele v Božjo čast. Na rožnovenško nedeljo, kateri praznik seje zaradi v sta 
rih časih zelo razširjene rožnovenške bratovščine še vedno slovesno obhajala, je 
prišlo tudi iz sosednih župnij obilo ljudstva, da bi slišalo in videlo nove orgle, ki so 
se že po zunanjosti kazale kot pravi kras nove cerkve. Tudi ta dan so streljali med 
Božjo službo tako obilno, kakor se enako le redko kje godi. 
Prava slovesnost je bila šele na drugo, žegnanjsko nedeljo, 17. oktobra 1875. na 
prvo obletnico posvečenja nove farne cerkve. Ta dan je namreč nove orgle slovesno 
blagoslovil Luka je ran ob asistenci domačega župnika Jakoba Mraka, domačega 
kaplana Alojzija Rožiča, selškega kaplana Ludovtka Škujče in frančiškana doma 
čina p. Klemena felenca. Blagoslov je bil neposredno pred slovesno mašo. Imenovani 
gospodje so prišli namreč v sprevodu do sredi cerkve. Obrnjen proti orglam je rnon-
siguor jerau opravil predpisani obred. Takoj nato so se orgle slovesno oglasile. 
319 
LOŠKI RAZGLEDI46 
Po blagoslovu se jepričela slovesna maša. ki jo je opravil monsignor Jeran ob asi 
stenci imenovanih gospodov. Tudi slavnosti primeren nagovor je imel monsignor 
sam. Komaj je treba posebej še omeniti, da se je tudi ob tej priliki gromovito streljalo. 
Ker orgelska omara še in bila pobarvana in pozlačena, sojo krasili obilni venci in 
raznobart 'ne zastai v. 
Ko se je bilo cerkveno zidovje že precej dobro osušilo, je poleti 1877 in 1878poljan 
ski slikar in kipar Štefan Subic okusno pobarval omaro, bogato pozlatil rezbarijo, 
poleg tega pa s kipi tako obilno in simetrično izpopolnil, da se z vso pravico sme reči. 
da je pO vsem Slovenskem komaj kje videti lepših orgel. Vrh orgel krasi kip brez 
madežno spočete Device. Ob straneh omare sta na podstavkih v naravni velikosti 
kipa kralja Davida in sv. Cecilije s harfo, poleg tega je po omari razpostavljenih še 
osem angelov z raznimi instrumenti in kot posebna olepšava še 18 angelskih glavic. 
Piščali svitlo-belo-bliščečega principala so razvrščene v štirinajstih oddelkih. Da bi 
bilipevci in ljudje, ki hodijo na kork maši, bolj prikriti, jepotegnjena čez vsoširino 
kora prelepo olepšana ograja. Vse je prelepo slikano in zelo bogato pozlačeno. Orgle 
so torej prava lepota naše nove krasno zidane cerkve' 
-Zdajpa bi utegnil morebiti kdo še reči: Popisal si nam orglarjevo, slikarsko in 
kiparsko delo. povej nam vendar tudi. koliko je vse to stalo, in kdo je dal :a to potreb 
ni denar? Ker je stvar zgodovinska in bo zanimala čez leta morebiti naše tukajšnje 
potomce še bolj kot sedanji rod. naj odgovorim tudi na ta vprašanja. Cele orgle, kakor 
se kažejo sedaj ogledovalcem, veljale so dva tisoč goldinarjev in petdeset krajcarjev 
in pet frankov v zlatu. Za stroške se je izplačalo: 
Jenkove orgle iz leta 
1938 (Foto Dušan 
Komun) 
320 
ORCLt VDEKAS"yi ŠKOF/A LOKA 
Petni Rojen v vsem skupaj 
in f>el frankov v zlatu 
Štefanu Šabic-u za kipe. zlateuje in barvanje 
Za mizarska dela še posebej (za ograjo okoli orgel) 
in ključavničarju za njegova dela se je plačalo 
Toraj se pokaže zgornja vsota 
in pet frankov v zlatu.«'" 
1415 gld.- kr. 
574gld.-kr. 
11 gld. 5/ kr. 
2000 gld. 5/ kr. 
rešili iz ce rkvi 
Jenkove orgle 
Ko je meti drugo svetovno vojno župnijska cerkev gorela, so bile uničene tudi 
orgle. Na obnovljeni kor so postavili Jenkove orgle, ki so jih 
Dražgošah. Orgle imajo naslednjo dispozicijo: 
I maiiual 
01 Principal 
02 Flavta 
03 Salicional 
04 Gambit 
05 Oktava 
06 Cevna flavta 
07Mikstura III 
8 
8 
8 
8 
4 
4 
II manual 
08 Violinskiprincipal 8' 
09Burdon 8' 
10 Vox eoelestis 8' 
11 Fugara 4' 
12 Pikalo 2' 
Pedal 
13 Subbas 
14 Pianobas 
15 Oktavbas 
/6 
/6 
.V 
Podružnična cerkev 
sv. Frančiška Ksaverja 
Podružnična cerkev sv. 
Frančišku Ksaverja v Železnikih 
(Foto Dušan Komun) 
321 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
Podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverja na logu je baročna stavba in je bila 
zgrajena leta 1706. I" njej sinji stilno pomemben veliki rokokojski oltar z I.averjevo 
sliko, v stranskih oltarjih je kipe in slike napravil Valentin Metzinger. 
Rojčeve orgle 
Prve in edine orgle je leta 18S2 
postavil Peter Roje. Orgle imajo 
naslednjo dispozicijo: 
Manual 
01 Principal 8' 
02 Gemshorn 8' 
03 Gamba 8' 
04 Flanto maior 8' 
05Flauto minor 4' 
06 Oclara 4' 
07Quinl 2 2/3' 
08 Superoctava 2' 
09Mtxtur 
10 Tromboncini B 8' 
Pedal 
USubbas 16' 
12 Octavhas 8' 
Rojčeve orgle je jeseni 1994 ob 
novi] Tomaž Močnik. 
ŽUPNIJA ŽIRI 
Župnijska cerkev se. Martina. Prvotna cerkev je bila domnevno zgrajena že v 9. 
stoletju. Staro cerkev, kije bila na zelo vlažnem in nizkem prostoru, so leta 1927 pre 
delali v parno žago. Sedanjo veličastno stavbo so po načrtih A. ttebra z Dunaja 
zgradili v letih 1906 do 1910. Posvečena je bila leta 1912. Glavni oltarje delo Irana 
Pengova. mozaiksv. Martina na njem pa L. Forstnerja. Leta 1930 so postavil i reliefni 
križevpot. ki ga je naredila Zoratijeva delavnica v Mariboru. Pokoncilsko urejanje 
prezbiterija je potekalo pod vodstvom arh. Toneta Biteuca. 
Cerkvenoprarno je bila prvotno {)odružnica starološke prafare. a je postala 
samostojna duhovnija že pred letom 1400. Do leta 1751 je pripadala oglejskim pa 
triarhom, nato do leta 1787 goriški nadškof i ji in nato ljubljanski škofiji. Poletu 1918 
zaradi državne mejeprefarana in ponovno leta 1945. 
Orgle v stari cerkvi 
Stanko Premrl ima v svoji Statistiki naslednjo opombo: »Tudi v stari cerkvi bile or 
gije, ki so jih razdrli. Ciu dala cerkev že 1915 v vojne namene.-
322 
ORGLE V niiK.-l.MJI SKOPJA LOKA 
Župnijska cerkev 
sv. Martina v Žireh 
(Fato Dušeni Koman) 
Milavčeve orgle 
Ivan Milavec je postavil svoje zadnje orgle v Žireh leta 1914. Zaradi vojnih razmer 
se je kolavdacija zavlekla do povojnih časov. H. Sattner jo je podpisal: -VLjubljani 
dne I. novembra 1920,« Poročilo, ki ga je objavil v Cerkvenem glasbeniku je prav 
zanimivo, ker je prvi primer, v katerem je navedeno vse dopisovanje, predračun in 
obračun.-" 
Za novo cerkev je bilo treba novih orgel. Župnik Jože Logar je izročil delo or-
glarskemu mojstru Ivanu Milavcu v Ljubljani. Milavec je župniku poslal dispozicijo 
za nove orgle, ki je zanimiva predvsem zato, ker so navedene vse mere piščali in 
so dragocen dokument pri obravnavanju Milavčevega orglarstva. Na prvem mestu 
je zaporedna številka (1). sledi ime registra (2). mera v čevljih (3), nato širina (4) in 
globina (5) lesenih oziroma premer (6) kovinskih piščali v milimetrih ter število 
lesenih (7), cinkastih (8) in cinastih (9) piščali. 
323 
/O.SA7 RAZGLEDI 46 
Dispozicija novih orgel za župno cerkev v Žireh 
/ manual 
01 Burdon 
02 Principal 
03 Gumba 
04 Rog 
05 Burdon 
06 Harmonična flavta 
07 Doke 
08 Trobenta 
09 Oktava 
10 Cevna flavta 
11 Flavtica 
12 Miksiura 17 
// manual 
13 Flavtni principa! 
14 Flavta 
15 Burdonček 
/6 Viola damotir 
17 Salicional 
18 Vo.v coelestis 
19Kvintaten 
20 Oboa 
21 Praestant 
22 Flaitto traverso 
23 Kvinta 
24 Oktavica 
25 Terca 
26 Mikstura 
Pedal 
27 Principal bas 
28 Subbas 
29 Burdon (iz 1) 
30Salicet(iz 17) 
31 Pozavna 
32 Oktavbas 
33CeIlo(iz3) 
16' 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
4' 
4' 
2' 
2 2/3' 
2' 
l 1/3' 
/' 
4' 
4' 
5 1/3' 
8' 
8 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
8' 
4' 
4' 
2' 
1 3/5' 
2 2/3' 
16' 
16' 
16' 
16' 
16' 
8' 
8' 
I3<> 
86 
89 
82 
73 
94 
86 
76 
160 
109 
112 
104 
92 
119 
109 
97 
41 
146 
78 
/5 
46 
73 
55 
125 
85 
70 
70 
64 
53 
40 
32 
32 
50 
32 
48 
75 
70 
38 
70 
78 
65 
80 
78 
70 
71 
60 
/.; 
40 
30 
249 
164 
110 
210 
148 
36 
12 
24 
12 
9 
12 
12 
24 
280 
210 
137 
18 
12 
12 
15 
24 
12 
12 
12 
12 
18 
18 
12 
24 
12 
18 
27 
32 
68 
50 
44 
44 
44 
44 
44 
56 
68 
68 
56 
56 
56 
56 
56 
44 
26 
32 
44 
44 
44 
56 
50 
106 
56 
44 
56 
50 
56 
56 
56 
56 
27 
27 
12 
27 
324 
ORGLE V UEKAMJI SKOPJA LOKA 
Zveze: I. Manualna ll-l. 2. Suboktavna lt-I. .>. Superoktavna ll-I. 4. Super-
oktavna I. 5. Superoktavna II. 6. Pedalna I. 7. Pedalna II. s. Pedalna melodija 
(Ped. k I. m. J. 
Zbiralniki: za cele orgle P, Ml'. /•'. /7'. Tutti. Tutti za II. manual.Jezičniki. Pedalni 
avtomat. Poljubita kombinacija. Generalni crescendo, Zatvornice za II. mantial. 
Orgle bodo pnevmatične. Igralnih z drema manualoma po 56 tipk C-g3 in 
pedalom 27 tipk C-dl bo pred orglami. Cinastepiščali bodo iz 85%, 75%, 60% in 
50%cina. Mehova bosta dva. v vsaki omari jeden, z82 mm močno sapo. Vesli, ma 
lina/ ho r .'><) mm debelih zatvornicah. 
Omari za orgle oskrbi ve/ečastito cerkvenopredstojništvo, kakor tudi vožnjo orgel 
od kolodvora do cerkve. 
Orgle brez omar. po navedenih podatkih izdelane, bodo stale K 12.000.-
Električni meh (ventilator) s 1450 obrati v minuti jut ho stal K 950.-
Sknpno K 12.950-
VLjubljani, dne 24. septembra 1913- Ivan Milavec 
K dispoziciji ju orglar priložil tudi naslednji: 
Proračun o napravi norih orgel za župno cerkev v Žireb. 
Orgle z dvema manualoma in pedalom, razdeljene v dvoje omar s sprednjim 
prospektom. V vsaki omari bo po jeden meh. Igralni pripomočki bodo: 7 zvez. 6zbi-
ralnikovin jezicniki. poljubna kombinacija in generalni crescendo. Samostojni spre 
meni, katerih je 30 d K 380.- A 11.400.-
Kombinirani-Salicet /<V r 12 nizkimi odprtimi piščalkami K 260.-
Dva navadno kombin. spremena brez piščali d 05.- K 130.-
Zatvomice za II. manual K 200.-
Pedalna melodija, ped h I. m.  60.-
Skupno K 12.050.-
VLjubljani, dne 24. septembra 1913. Ivan Milavec 
Milavčeve orgle iz leta 
1914 (Foto Dušan 
Koman) 
325 
/o\A7 RAZGLEDI 46 
Župnik Jože Logar je dispozicijo in proračun predložil škofijskemu ordinariatu in 
dol >il naslednjo rešitev, ki jo je podpisal generalni vikar Jože Flis, sicer znan umet 
nostni zgodovinar: 
Št. 4248. 
Častitemu žnpnemii uradu vŽireh. 
Z. vlogo z dne 26. sept. 1913 štev. 3 I ~ semkaj predložena dispozicija norih orgel 
za ondotno župno cerkev se s proračunom vred vrača z naslednjo oceno: 
• Dispozicija je dobra, zlasli miksturo treba r tej sestavi pohvaliti. Hvalevredno je 
tudi. da ima Vox coelestis dvoje vrst piščali, in torej deluje popolnoma zase. 
Pripomniti hi bilo to: 
1. Burdon 16' r L M. naj se precej krepko intonira. ker ima krili cele orgle. 
2. V pedalu bi se svetoval pri 33 registrih še Vijolon 16'. in Bordun 8' iz Subbasa 
16'. 
.;. Zatvornice naj ostanejo le tedaj, ako prideta vsaj dva pedalna glasova vanje, 
/.aluzije brez pedala pomenijo malo ali nič. Boljši pa je Vijolonhas /(>'. nego zatvor 
nice, ki vzamejo orglam mnogo glasu, učinek jut vendar ni poseben.« 
(i. orglarski mojster Ivan Milavec naj se po tej oceni ravna. 
Kn. šk. ordiuariat v Ljubljani, dne S. oktobra 161,]. /lis 
Župnik je sporočilo z ordinariata poslal orglarju, ki mu v odgovor poslal nasled 
nje pismo: 
Velečastiti gospod župnik! 
Iskreno se \ a m zahvaljujem za prijazno sporočilo glede novih orgel. I raca nt \ a m 
tudi t se tri vloge, kajih prepis sem si obdržal. 
Pedal hi bil lep in mogočen, če hi se »tu doda! še Violon 16'. Salicel 16' ho lahko 
/M/tem še bolj močeni. Burdon 8'. čeludi iz Subbasa 16\ ho dobro učinkoval. Ako hi 
se dodal Violon 16'. se cena zviša za en spremen. tO je K 380- Za Burdon 8' in 
Subbas 16'pa K 140.-
Z ozirom na točko 1. da se Burdon 16' r /. m. krepko intonira. ne ho kazalo vzeti 
istega v pedal kot na/nežnejši spremen. Svetova! hi torej, naj se vzame iz Subbasa 16'. 
prva oktava se da potom zaklopk j ako hitro intonirati. naprej se vzame pa iz 
Burdončka 8' in to hi cene nic ne spremenilo. Čepa vzamemo za prvo oktavo mesto 
Subbasa 16' svoje piščali. se pa zviša cena za K 200.- \' zatvoruicah hi bili: Subbas 
16', Burdon 16', Salicet 16' in Burdon 8\ če se še tisti doda. V slučaju, da se črtajo 
zatvornice. potem se vzame lahko Plavtni principa/ 8' kol prospekt, oktavhas 8'pa 
zopet lahko rzamemo iz Principa/basa 16' in to bi bilo ceneje za K 220.- in zatvor 
nice K 200- Po odločitvi Vas vljudno prosim, velečastiti gospod župnik, blagohotne 
ga sporočila: tudi za skico omare bom prosil. 
Vaši hlagonaklonjenosli se najvljudneje priporočani z odličnim spoštovanjem 
vdani Ivan Milavec 
V Ljubljani, 14. oktobra 1913 
326 
ORGLk \ DEKAMJl SKUFJA LOKA 
Župnik Logar je moral hitro uradovati. Poslal mu je novo pismo, na katero je 
Milavec odgovoril že čez dober teden: 
l elečastiti gospod župnik'! 
I 'aše sporočila sem z rese/jem sprejel, ter se 1 ctm za isto prav lepo zahvaljujem in 
po katerem se bom sedaj ravnal. 
Zatvornice odpadejo, Oktavhas K se vmakne /• orgle, v lice pride pa Flavtni prin 
cipa! 8' iz II. man. V pedalu pa dodam Violon 16' in Burdon 8'. Meh hi imel tudi 
svoj zajetnalec za sapo, kateri se bo pritiskal z nogo. Z delom lahko pričnem brez 
skice omar. a le s piščalkami in igralnikom. Sapnike, meh in drugo pa šele. ko imam 
o vseh delih za notranjo sestavo izdelane načrte. Moje zadnje pismo ste prav dobro 
razumeli, napravili ste ločen račun. Za dovršitev orgelj hi />a prosil, če mogoče. 
primerno do/g rok. da l>i mi ho mogoče vse kar najsolidneje dovršiti, tako nekako do 
septembra /<;/ i. Garancija je običajno pet let.— Glede plačila se pa priporočam Vaši 
velikodušnosti, ker nimam sredstev, da hi ztlržaval brez pomoči veleč. gg. naročni 
kov, zalo tudi Vas vljudno prosim, velečastiti gospod župnik, če mogoče mi po svoji 
previdnosti naklonite predplačila, za kar Vam hom prav hvaležen. - Zagotavljam 
\ 'um. da se liom trudil kar najbolje orgle izvršiti in zadovoljili Vas r vsakem ozira. 
Priporočajoč se \ uši blagonaklonjenosti sem z odličnim spoštovanjem udavi 
lian Milavec 
V Ljubljani, 23. oktobra 1913-
V začetku februarja 1914 je bila meti župnikom in orglarjem sklenjena naslednja 
Pogodba 
Med cerkvenim predstojništvom v Žireh in g. Iv. Milavcem. orglarskim mojstrom 
v Ljubljani, se je napravila glede novih orgel sledeča pogodba, podpisana in odobre 
na obojestransko: 
1. Orgle naj imajo dispozicijo, kot jo je odobril hn. šk. o/v/, z dopisom z dne 
28. okt. 1913, št. 4248. 
2. Orgle morajo bili lako izvršene, daje mogoče nanje igrati vsakršno orgelsko 
skladbo. 
.i. Pleuo mij ho zaokrožen, svetel in jasen, ne hrapav in razklan ali kričeč. Bliža 
se naj dobi Silbermanna in Križmana. \ ta namen morajo biti zlasti mešani glaso 
vi široko meiiznriraui in brez alikvotnihglasov;principališiroki, voljno intonirani. 
-t. Superoktave morajo liiti izpeljane; generalni-crescendo po predpisih, kakor tudi 
avtomat za zbiralnike. 
5". Celotno odgovarjanje posameznih delov mora hiti točno. 
6. Izvršeno delo bodo pregledali kolavdatorji strokovnjaki ter bo njih sodba 
izrekla, ali isto odgovarja pogojem ali ne. 
7. Omaro preskrbi cerkveno predstojništvo samo. 
8. (.'ena ostane ko/ je določena v ponudbi mojstra ter v njegovem pismu lukajs-
iijemu cerkvenemu predstojništvu z dne l-i. oktobra 1913- \ sako doplačilo izostane. 
9. Garancijska doba traja 5 let. 
327 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
10. Plačevalo se ho takole Popričetku dela 1000 K: 1/4 šele po kolavdaciji; drugo 
vmes po napredku dela. 
I 1. lira i io in stanovanje v Žireb si preskrbi mojster sani: islotako vožnjo do kolod 
vora: od kolodvora do cerkve pa tukajšnje cerkveno predstojništvo. 
12. Orgle morajo hiti postavljene do 15. avgusta 1914, nazaduje do S. septembra 
1914. sicer obvelja za mojstra penale- po /o K dnevno. 
Žiri. dne 5. februarja 1914. 
Za cerkveno predstojništvo Žiri: Ivan Mi/avec 
/os. Logar, župnik orglar 
Župnik je vodil naslednjo evidenco cerkvenih računov glede orgel: 
Imeli Dati (Skupaj) 
Po pogodbi z dne 5. februarja 191-i 13050.-
1914 12 2 po poštni položnici 
1914143 -"-
1914 15 4 -"-
1914 19 5 -"-
1914 6 6 
1914 20 7 
/<j/4 /5 o ---
1914 15 10 
1914 M 10 
1914 12 11 
1914 5 12 osebno izročil 
1914 14 12 po poštni položnici 
1914 21 12 osebno izročil 
1915 3 3 vdovi +Milavca po položnici 
1915 285 -"-
1915 6 7 --
1916 29 1 - -
79/7 15 1 s poštno nakaznico 
Skupaj 
1000.-
500. -
500.-
500,-
1000.-
500.-
1000.-
500.-
500-
1000.-
1000.-
1000.-
2000.-
500. -
500.-
500.-
500.-
50-
13050.-
12500. 
55t). 
1305'). 13050.-
Omaro je izdelal domačin, mizar Jakob Demšar iz Stare vasi. 
Rezharije: Ivan Bub. podoba r z Mimike s pomočnikom I. Paglavcem Ko sta ta dva 
odšla k vojakom, pajos. Šuhic z Gorenje vasi. 
Zlatenje: Jos. Šuhic z Gorenje vasi. 
Načrti omare so od arhitekta g. J. Vurnika. Slika v oknu od gospe Vurnikove. 
Barvano steklo v sredi obeh omar: Kari Robrhuk z Dunaja po Vurnikovem 
naročilu. 
Les za omaro: trd. jesenov les. Kjer je moral biti, je mehak, smrekov les. Igralnik iz 
hrastovine. jako lepe. 
Elektr. motor je močan za poldrugo konjsko silo in je v stolpu, tik pri korit, le steno 
je bilo treba predreti. 
328 
OHOLE V DEKANIJ1 SKOPJA LOKA 
Ostala izplačila so razvidna iz naslednjega lista. 
Arhitekt Iran Vurnik, Dunaj F/, I. Mozartgasse 3/10. Orgelska omara. 
1914 23 7pop. nakaz, poslal arhitektu 520.-
1915 r2 -•- 200-
Skupaj 720.- 720.-
Poratmano in potrjeno: 
Župni urad Žiri, 29.febr. 1915. Jos. Logar 
Mizar Jakah Demšar. Stara ras (Žiri). 
1 1914 27 12položen celotni račun 
2 1914 7 II dal mojstru na račun 
.; 1915 II I izplačal ostanek 
Poravnano 11. januarja 1915 
2042.87 
400.-
1642.S 7 
2042.87 2042.87 
jas. Logar 
Rezbarijo: liub. Subic. Paglavec (glej račune). 
1 1914 Buhovemu pomočn. Paglavcu po naroČilu žene 
2 1914 J. Demšarju, za hrano Buhovega pomočnika 
3 1914 2 12J. Buhu še ostali zaslužek do odhoda /• vojsko 
i 1914 2 12 Cirilu Paglavcu 
(ker je po mobilizaciji odšel mojster Puh in je ta samostojna delali 
5 1914 10 12 Jos. Suhicu iz Gorenje vasi 
za ostala rezbarijo 50.-
Skupaj 217.02 
Poravnano za rezbarijo 12. decembra 1914. 
30.-
39.-
62. 50 
35.52 
217.02 
Jos. Logar 
Zlatenje delov orgelske omare. 
1 1915 7 1 '/.a zlate liste Premrlu in Jančarju 65.45 
2 1915 ~ 1 1(18.30 
3 1911 H) 12Jos. Šubicu za zlatenje 128.60 
Skupaj 302.35 
Poravnano 7. januarja 1915. 
302.35 
Jos. Logar 
Celotni stroški za omaro 
Celotni stroški za orgle 
Skupni stroški za orgle 
KariRohrheck, Dunaj, mozaiki oz. barvano stekla v ozadju orgel 
Skupaj 
Vožnja iz Ljubljane je bila brezplačna. 
3282.24 
13050-
16332.24 
481.81 
16814.05 
Ko so bile orgle postavljene, je Stanko Premrl objavil v Cerkvenem glasbeniku 
naslednje poročilo: Obširna župnija Žiri nad Idrijo je dobila pred kratkim nove 
impozantne orgle. 37. delo orglarskega mojstra Ivana Milavca iz Ljubljane. Orgle 
329 
LOŠKI RAZG1MD1 16 
imajo dva mcmuala in 38 registrov in pripadajo potemtakem večjim orglam v ljub 
ljanski škofiji. - Delo se je izbornoposrečilo, k čemur je poleg mojstrovega solidnega 
in izkušenega znanja pripomogla tudi zelo dobra akustika žirovske župne cerkve in 
obsežen, naravnost idealen prostor na kom. Intonacija posameznih registrov je fina, 
mehka in povsem izrazita: polne orgle pa tako grme in to brez vsakega kričanja, da 
je veselje. Funkcija brezhibna. Meh goni električni ventilator. Omari sta tudi im-
pozantni, prikladni cerkvi in oltarju, narejeni po načrtih gosp. Vurnika. Duhovito je 
zamišljen zlasti srednji del. ki veže obe omari in zakriva prvotno okno. Ta del ima 
v steklo vdelano Marijino podobo, ki se pa steklarju žal ni tako posrečila kot umet 
niku - ()rg/e so bile slovesno blagoslovljene četrto adventno nedeljo t. L Blagoslov je 
izvrši/ monsignor dekan Arko iz Idrije, ki je imel ob tej priliki tudi primeren cerkven 
govor in slovesno sv. mašo. Za orglanje pa je bil povabljen pisec teh vrst. \ 'rli tamošnji 
organisl jobsl je namreč pri vojakih. Pri slovesni sv. maši je precej izvežbaui domači 
mešani zbor pel Sattneijevo Missa serapbica. Kolavdacija orgel se ho vršila nekoliko 
pozneje. - Žirovci so po pravici veseli in ponosni na svoje nove orgle, ki jih jim od 
srca privoščimo.^ 
Prvotna dispozicija je imela 33 registrov, vendar jih je z dodatki in spremembami 
prišlo $8. To je tudi število, ki ga Premrl omenja. Sedanja dispozicija je naslednja: 
/ maiuial 
o/ Burdon 
02 Principal 
03 Gamba 
04 Rog 
05 Burdon 
06 Harmonična flavta 
07Dolce 
08 oktava 
<)<•) Cevna flavta 
10 Duhleta 
II Flavtica 
16 
8' 
,S" 
8' 
8' 
,S'' 
<S'' 
/' 
4' 
> > 
2' 
Pedal 
Ji) Principalbas 
JI Sitbbas 
32 Burdonbas 
JJ Violon 
J-,-) Salicei 
J> 5 Oklavhas 
36 Burdonal 
J 7 Cel/o 
J8 Pozavna 
16 
16' 
16' 
16' 
16' 
8' 
8' 
8' 
16' 
Pri postavljanju žirovskih orgel si je Milavec nakopal prehlajenje, ki ga je pre 
zgodaj spravilo v grob: Umrl je IS. januarja 1915 v Ljubljani. Kmalu po smrti mu 
je Franc Kimovec napisal dolg spominski članek, v katerem opisuje nekatere orgle. 
330 
20 Eolina 
21 1 uv coelestis 
22 Kvintaden 
23 Praesianl 
24 Ftauto traverso 
25 Kvinta 
26 Oktavica 
27 Tercu 
28 Miksttira 
29 Oboa 
8' 
8' 
8' 
r 
4' 
2 2/3' 
2' 
1 J 5" 
2 2/3' 
8' 
I2.\likslura 2 23 
1J> Trobenta 8' 
II mauual 
14 Kvintaden 16' 
15 Flavtniprincipal 8' 
16 Flavta 8' 
UBurdonček 8' 
18 \ iola d umore 8' 
19 Salicional 8' 
ORGIJ: I DEKASiJl SKOFJA LOKA 
() žirovskih je zapisal: -Zadnje Milavčevo delo: orglevZireh so obrnile nase pozornost 
raznih umetniških krogov, ne le glasbenikov. V glasbenem ozirtt, glede intonacijese 
///ure reči edinole beseda pohvale. Mojster sani jih je imel menda za svoje najboljše 
deh>. In v resnici bi ne vedel tudi med Milavčevimi orglami nobenih, da bi se o njih 
upal trditi: boljše so. nego žirovske. Morebiti katere v kaki posamezni stvari, v celoti 
ne. Učinek orgel v posameznih registrih in kombinacijah, zlasti jut v blestečem. 
mogočnem plenu je veličasten. Zato se nič ne čudim, če so na žirovskega poštenega 
možakarja, ko jih je prvič slišal, po popoldanski službi božji iz cerkve gredoč - nič se 
ne čudim, pravim—, če se je čudno presenečen obrnil in se iz polnega grla na pragu 
stoječ nehote glasno v cerkev zasmejal z veselim krohotom: bo-ho-bo.«*1 Ko opisuje 
omare Milavčevih orgel, omenja, tla je za tri naredil načrte arh. Ivan Vurnik, med 
njimi za Ziri: Pozornost umetniških krogov sla vzbudili omari za orglevZireh. Po 
velikosti so enake blejskim, čeprav ne po dispoziciji. Tudi omari sla dve. toda čisto iz 
drugega stališča koncipirani. Blejski sla v gotskem slogu, vendar ne po šabloni sku 
paj znešeni, ampak samostojno, v gotskem slogu dalje razvili. V Zireh. kjer je nova 
cerkev zidana v novi reuesanci - z ravnilom in šestilom — sta omari v modernem 
sloga, na zunaj čisto preprosti: arhitektonski dominira linija, //o vsebini in efektu pa 
čudovito globoki in polni; vse pa je doseženo z najpreprostejšimi sredstvi. Zanimivo 
je zlasti, kako je arhitekt- Ivan Vurnik v Radovljici, sin znanega radovljiškega podo-
barjaJaneza Vurnika- dvignil ali recimo uničil okno na korit, kije iz cerkve tišča 
lo, z novim oknom, ki je ž njim v notranjosti cerkve zvezal obe omari. Za to novo 
okno je naslikala žena imenovanega arhitekta Helena karton za slikanje okna. ki 
dekorativno iz cerkve gledano jako lepo učinkuje. Misel je originalna: Marija - prva 
krščanska pevka - poje svoj slavospev: Moja duša poveličuje Gospoda. Marija je 
oblečena v obleko, kakršno so nosileprincezinje in najvišje plemkinje v -i. stoletju />o 
Kristusu, valovila do lat segajoča stola, čez njo pa bogata tunika: zlat brokai z dra 
gulji posejan. Podobno oblečena je slika sv. Cecilije r Kalislovib katakombah /• Rimu 
iz 7. stoletja, ki je pravzaprav le popravljena />o sliki še iz časov papeža Damaza 
(koncem i. stoletja). Seveda se mora slika gledali z dekorativnega stališča, ne kot 
npr. oltarna slika, namenjena javnemu češčenju.^ 
Hugolin Sattner nadaljnje svoje poročilo takole: 'Kolavdacija se je vsled vojske 
zakasnila za Šest let: zamuda pa ima to prednost, da s<> orgle sedaj že popolnoma 
prestale poskušnjo. 
\ Zireh je kor samo za pevce, zategadelj je imel mojster naravnost idealen prostor 
za orgle. Orgle imajo dve omari in igralnih, ki se nahaja popolnoma prost med 
njima, krog njega je prostor za pevski zbor. Omari sta secesijonislični. naravnost 
krasni, nazgoraj popolnoma odprti: jesenov les. lepo pleskati, bogato pozlačen, 
prospekti blesteči. Na dnu leve omare je meh na gube in škarje'. na dnu desne se na 
haja regulator. V levem stolpu je ventilator z moto/jem. ki ima I I J konjske sile in 
teče popolnoma liho. Sicer se pa meh tlači lahka tudi z nago. Pritisek sape meri 
82 mm. \' notranjščini so pojedini spremeni lepo razvrščeni, v sredi je deska za 
uglaševalca. 
Igralnik ima dva manuala. nad drugim so v eni sami ravni črti razvrščetu vsi 
registri, nad njimi poljubna kombinacija. Radi tega je pult precej visok in igralec se 
331 
LOŠKI RAZGIFJH 46 
mora malo preveč stegovati. Zbiralniki se nahajajo poči prvim manualom. Manual 
ima 56 tipk. pedal 2~. Ves materija!, cin in les. je brez graje, samo steneprincipala 
so r nižji legi. malo tenke. 
Intonacija me je popolnoma zadovoljila, zlasti rezoči registri so intonirani zelo 
plemenito. Dolce idealen, viola presenetljiva, bordttnček jak.o ljubek, harmonična 
flavta malo mrtva, zalo pa cevna flavta zelo žira. dub/eta brez vsakega ponavljanja, 
mikstura hliščeča in v ponavljanju pravilna. VIL manualu je mikstura razdeljena 
na tri registre, kviuta 2 2 V in lerca I 3 5' sta posebej in ž njima se dado doseči 
krasne barve. Orgle imajo dovolj glasov še za on manual in prav hi bilo. da ga imajo. 
- Pedal je krepak in okrogel in ima tri kombinirane (od drugod izposojeno) registre. 
Opomniti je še ježičniko: trobenta vprvetn, oboa r drugem manualu. pozavna r pe 
dalu, vsi trije brez hibe. 
Cena orglam: 
Org/arski mojster I J. 050.00 
Jakob Demšar za omaro 2.042.00 
Rezbarja Buh in Šubic 21 7.02 
Zlatar 302.35 
Načrti 820.00 
Skupaj 10.332.24 
Kaj no. blaženi časi, ko seje mogel nabaviti tak umotvor za tako nizko ceno: zdi 
se nam. kakor bajka iz starodavnih Časov. Danespa velja ena kila čina 180 K. 
Izjavljam, da je Milavec orgle izdelal popolnoma v smislu pogodbe, (i. Premrl je 
igral v ponedeljek po cerkvenem koncertu, t. j. 11. oktobra, dre in pol uri in poskusil 
na orglah vse. kar se le da izmisliti: z vsakim trenotkom smo bili bolj potrjeni, da so 
te orgle kvalitativno najboljše v celi Sloveniji. Težka smo se ločili od njih in močno 
obžalovali, daje moral Milavec umreti v listi dobi. ko so se mu ravno odprle vse 
skrivnosti orglarsko umetnosti. «*' 
Organist Anton Jobst je večkrat pošiljal Cerkvenem glasbeniku dopise, v katerih 
omenja tudi orgle. Leta 1921 jih takole omenja-. "Orgle imamo prvovrstne in se drži 
jo izboruo.'^ 
1. Dodatek: Orgle 
Bukovšeica 
Davča 
Dražgoše 
Javorje 
Leskovica 
Lučine 
Nova Oselica 
Poljane 
Reteče 
Selea 
po lokac Ui 
Valentinčič 
Benda 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Milavec 
Perina-J 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
enko 
1855 
1966 
19" 1 
1978 
1941 
1908 
1965 
1969 
1980 
194 1 
1 9 
2 12 
2/13 
2 16 
2/11 
1/12 
2/12 
2, 15 
2 15 
2. 19 
332 
ORGLE \ DEKAMJI 
Sorica 
Stara Loka-župnija 
Stara Loka-Crngrob 
Stara Oselica 
Sveti Duh 
Sv. Lenart 
Skofja Loka-župnija 
Skofja Loka-kapucini 
Skofja Loka-uršulinke 
Skofja Loka-Suha 
Trata-Gorenja vas 
Zali Log 
Žabnica 
Zelezniki-župnija 
Železniki-Sv. Frančišek 
Žiri 
2. Dodatek: Orgle po staros 
Stara Loka-Cmgrob 
Skofja Loka-uršulinke 
Železniki-Sv. Frančišek 
Bukov.ščiea 
Stara Loka-župnija 
Trata-Gorenja vas 
Stara Oselica 
Skofja Loka-kapucini 
Lučine 
Žiri 
Skofja Loka-župnija 
Železniki-župnija 
Leskovica 
Selca 
Sv. Lenart 
Žabnica 
Nova Oselica 
Davča 
Sorica 
Poljane 
Dražgoše 
Zali Log 
Javorje 
Reteče 
Skofja Loka-Suha 
Sveti Duh 
Jenko 
Goršič 
Janeček 
Zupan 
ŠOD Maribor 
Jenko 
Jenko 
Maver 
Rumpel 
Jenko 
Zupan 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Roje 
Milavec 
// 
Janeček 
Rumpel 
Roje 
Valentinčič 
Goršič 
Zupan 
Zupan 
Maver 
Milavec 
Milavec 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Perina-Jenko 
Benda 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
ŠOD Maribor 
196« 
1865 
1743 
1906 
1984 
1961 
1932 
1906 
1935 
19«! 
1892 
19-2 
1962 
193« 
1852 
191 1 
1743 
1835 
L852 
L855 
L 865 
1892 
1906 
1906 
190« 
191 i 
1932 
193« 
1941 
1944 
1961 
1962 
1963 
1966 
196« 
1969 
L971 
1972 
1978 
1980 
1984 
199 1 
2 12 
3 30 
1 10 
1/8 
2 12 
1/10 
2/20 
2 12 
1 12 
2 10 
2 11 
2 1 i 
2/14 
2 13 
1 12 
2 3« 
L/10 
1/12 
1/12 
1/9 
3/30 
2 11 
1/8 
2/12 
1/12 
2/38 
2/20 
2/15 
2/11 
2/19 
1/10 
2 14 
2/12 
2/12 
2/12 
2/15 
2/13 
2/14 
2/16 
2/15 
2/10 
2/12 
333 
LOŠKI RAZ<!IJini l<> 
3. Dodatek: Orgle po velikosti 
Stara Loka-župnija 
Žiri 
Škofja Loka-župnija 
Seka 
Javorje 
Poljane 
Zelezniki-župnija 
Reteče 
Zali Log 
Žabnica 
Dražgoše 
Nova Oselica 
Sorica 
Davča 
Sveti Duh 
škofja Loka-kapucini 
Leskovica 
Trata-Gorenja vas 
Škofja Loka-Suha 
Lučine 
Železniki-Sv. Frančišek 
Škofja Loka-uršulinke 
Stara Loka-Cmgrob 
Sv. Lenart 
Bukovščica 
Stara Oselica 
Goršič 
Milavec 
Jenku 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenko 
Jenki > 
Jenko 
Perina-Jenko 
Jenko 
Benda 
ŠOI) Maribor 
Maver 
Jenko 
Zupan 
Jenko 
Milavec 
Roje 
Runipel 
Janeček 
Jenko 
Valentinčič 
Zupan 
1865 
1914 
1932 
L 94 i 
1978 
1969 
1938 
1980 
L 972 
L 962 
1971 
1%S 
1968 
1966 
1994 
19()6 
1941 
1892 
198i 
1908 
1852 
183 s 
1743 
1961 
1855 
1906 
3 30 
2 38 
2 20 
2. 19 
2 K, 
2 IS 
2 IS 
2 IS 
2 14 
2 14 
2 13 
2 12 
2 12 
2 12 
2 12 
2 12 
2 11 
2 11 
2 K) 
1 12 
1 12 
1/12 
1 10 
1 10 
l 9 
1 8 
Opombe 
1'rim. K. Nchut/. Die Orgelakten cies Stiftes Si Paul in Lavanttal. v. Organa Austriaca II. \Yieii 1979, 
L 00 
- B. Pirnat, Škofja Loka, \. Cerkveni glasbenik l_i 1894), s". 
< B. Pirnat, Škofja Inku. v: Cerkveni glasbenik 2.š l 1900), 60. 
• Prini. A Prosen, Orgle v cerkti sv. Jakoba vškofji Loki, Škofja Loka 1992 (seminarska naloga na 
Orglarski šoli i 
Ar.; n orglarski) podjetje, v: Cerkveni glasbenik iS ( 1925 I, 
Razne vesti, v: Cerkveni glasbenik (8(1925), 120, 
" II. Sattner. Nove orgle V Ptuju, \. Cerkveni glasbenik i9 ( 1926), 102. 
- Prim. Razne vesti, v Cerkveni glasbenik 49 i 1926), 54. 
" M. Tome - S, Premrl - 11, Sattner- F. Kimovec, Nove orgle v Škof ji Loki. v. Cerkveni glasbenik 55 ( 1932), 
118-119. 
1" A, Prosen. Šesidesetletnicct Jenkovih orgel v Škofji Loki, v: Cerkveni glasbenik 86 < 1993), 44. 
11 M. Bizjak - E. Škulj. Orgle na Slovenskem, Ljubljana 1985, 11 ) 
'• F. Pokom, n </. 756. 
Prepis in prevod i/ samostanske kronike mi je posredoval prof. dr. Metod Benedik, v.\ kur se mu naj-
iskreneje zahvaljujem. 
334 
<)h'(,ll I 1)1 KAMJI ŠKtllJA KlKA 
1' Orgle v Ljubljanski nadškofiji, 6l i 
11 Priin. II Sattner. Orgle v kapucinski cerkvi v Šhofjiloki, v: Cerkveni glasbenik 29 i I MI MU. IS—I<>. 
1 • orsj/c c Ljubljanski nadškofiji, 38. 
i" Prim, Orgle v Ljubljanski nadškofiji, 19. 
i" Prim. T. Močnik. Obnovljene orgle r Ljubnem ob Savinji, v: Cerkveni glasbenik 85 ( 1992). 88. 
1 I. Levičnik. Sekaj črtic iz Železnikov, v. Drobtinice 30 < 1898), I il-l i~. 
-' Prim. H. Sattner. Orgle v Žireh, v: Cerkveni glasbenik iiiP)2l). h-7, 20-22, 12—M. 
-' S. Premrl, Sove orgle v Žireh nad Idrijo, v; Cerkveni glasbenik 38 (1915), It 
- F. Kimovee, ftwi Milaree. v: Cerkveni glasbenik 38 < 1915). 70—71. 
-1 I" Kimovee, rc. </.. 88. 
-'•' II. Sattner, H. I/. (3-44. 
-" A. Jobst, Ž/n. v: Cerkveni glasbenik 11 l 1921 i, 88 
ZUSAMMENFASSUNG 
Die orgeln itn Dekanat Škofja Loka 
Das Dekanat Škofja Loka umfasst 22 Pfarreien und besitzt 26 Orgeln d. h., dass 
auch einige Filialkirchen eine Orgel haben. In škofja Loka befindel sich neben 
der Orgel in der Pfarrkirche noch eine in der Kapuzinerkirche und eine in der 
l Irsulinenkirche. Die Pfarre Stara Loka hal eine Orgel auch in der \\ allfahrtskirche 
m Crngrob und die Plane Železniki in der Filialkirche St. Franziskus. 
Es gehort sich auf jeden Fall, dass voraussichtlich die vornehmste Kirche ini 
Dekanat auch die alteste und zugleich die vornehmste Orgel hat. Es gehi um die 
Janeček-Orgel aus demjahr 1743 in der Kirehe in Crngrob. Die Wallfahrtskirchen 
hatten wegen der Pilgerspenden genug Geldmittel und konnten daniit die 
Kulstatte verzieren und bereichern. Das beweist die Kirche in Crngrob. in der 
lirsulinenkirche in Škofja Loka befindel sich die zvveitalteste Orgel, die 
\\ ahrscheinlich Peter Rumpel imjahre 1836 tur die Pfarrkiche in Stara Loka gebaut 
hat. So ist noch einmal das Prinzip wahr gevvorden: die Pfarrkirche bekommt eine 
neue Orgel, die alte vvird aber in eine Filialkirche oder eine andere Kirche ge-
bracht. Die drittalteste ist die Rojc-Orgel aus demjahr 1852 in der Friedhofskirche 
St. Franziskus in Železniki, lntcressant ist es. dass sich die drči altesten orgeln in 
Filialkirchen befinden. 
Das alteste Instrument in der Pfarrkirche ist die Valentinčič-Orgel aus demjahr 
L855 in Bukovščica. das zweitalteste aber die dreimanualige Orgel in Stara Loka. 
Die Orgel hat der letzte groSe slowenische Orgelbauer Franc Goršič als ein 
zweimanualiges Instrument mit 21 Registern gebaut. 1991 hat sie die 
Orgehverkstatt der Fiozese aus Maribor erneuert und auf drei Manuale und 30 
Register vergrdSert. So ist die orgel zur einzigen dreimanualigen und auch zur 
grafiten orgel im Dekanat gevvorden. obwohl die in Žiri mehr Register hat. Alle 
bis jetzt envahnten orgeln haben Schleifladen mit sogenannten Tonkammern. die 
einen reineren Ton als eine Orgel mit Registerkammern geben. Die letzten zwei 
mechanisehen Orgeln im Dekanat, jedoch bereits mit Registerkammern, haben 
an der lahrhundertvvende die Briider Zupan gebaut. imjahre 1892 in Gorenja vas 
und im Jahte 1906 in Stara Oselica. 
335 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
Das Unternehmen der Gebruder Maver aus Osterreicb begann in der Kapuziner-
kirche in Škofja Loka eine lange Reihe von pneumatisehen Orgeln zu bauen. Bis 
zum Ende des Ersten \Yeltkieges hal Ivan Milavec z\vei Orgeln gebaut, 1908 in 
Lučine und 1914 als sein letztes Werk eine orgel mit 38 Registern in Žiri. Naeh 
einer achtzehnjahrigen Pause begannen 193- Frane Jenko bzw. sein Solin Anton 
Jenko aus Šentvid bei Ljubljana pneumatisehe Orgln zu bauen: in škofja Loka in 
der Pfarrkirche (1932). Železniki - Pfarrkirche (193«). Leskovica (1941), Seka 
( i944), St. lenart (1961), Žabnica (1962). Sorica (1968). Poljane (1969). Dražgoše 
( i971). /ali log (L972), Javorje (1978), Nova Oselica ( 1965), Reteče (1980), škofja 
Loka - Suha ( 198-4). 1966 hat andrej Benda eine Orgel in avča gebaut. 
Eine grofše Wende bedeutet die neuste Orgel im Dekanat, die 199 i von der 
Orgelwerkstati der Diozese aus maribor in der Pfarrkirche des Heiligen GeLstes 
gebaut \vurde. Damit endet der Bau von pneumatisehen und beginnt der Bau von 
mechanisehen Orgeln. Heute ist bekannt, dass eine mechanisehe Orgel einen 
unvergleichbar reineren Ton giht. vor allem deswegen, weil sie Tonkammern stati 
Kegisterkammern hat. Der Bau von neuen mechanisehen Orgeln enveckt aueh 
ein neues Schatzen der aken mechanisehen Instrumente. Sowohl die Orgel in 
Stara Loka als aueh die Janeček-Orgel in Crngrob \vurde meisterhaft von 1 [ubertus 
von Kerssenbrock aus Munehen renoviert. Interessant ist es. dass die beiden ren-
ovierten Orgeln derselben Pfarrei gehoren. 
Man konnte behaupten. dass im Dekanat Škofja Loka die ganze Geschichte des 
slovvenischen Orgelbaus im Kleinen umlasst ist. 
336