fit. T. rofet» tekoä n&ni B. 24. T Oorlci, dne 17. febrnarj» 1931. roumezna iltt. — 20 sfcfmfc. Letnlk IT. (aftafi v Oorid *aak če* otat apohMfae. Velj« a cd» Ma 12 L, MCse6M 1 L» at iaocemstva 16 L. Mi •DDeh brec doposlaae aa- Lfjfnktr se me bom« ociraM. rmmni ItrriUrr staaeja * swprodaji » state* UraaastowrUUca TattwM 9, apraTa aL Vettndai t. GORRÖSTRÄZA Kokopisi se ae vračajo. Me- fcankiraa» pisnu se aespre» jemaja. Oglasi, katere ye treba vnaprej plalati, se lačaaaj© po dogovaam. bdaja komorcfl »Oarttke Saraie«. Odgovorai areaV ¦ik; Franc Novak. Tfcka: »Narodn Tiafcar* as« ¦ Oorid. alca Vel> twinl Star. 9. Volilve. Od tukajšnjega civ. komisarijata smo dobili dopis z dne 20. t. m., v katerem nas komisarijat opozarja, da so volilci v smi- slu ukaza z dne 30. decembra 1920, štev. 1S61, one osebe, ki so dopolnile 21. leto due 31. maja 1920. Ta ukaz namrec iz- preinmja določila volilnega zakona v to- hko, da velja za imenike, ki se sedaj se- stavljajo, gorenja odredba. Iz kakega razloga se izpreminjajo do- iočiia zakona, odredba ne pove. Vseka- kor je treba poudariti, da izve občinstvo vsled pomanjkljive razglasitve za zako- ne-ukaze, ki se odrejajo in stopajo v ve- ljavo, za mesece dni ali še kasneie. Izgle- «a, kakor da bi bil Rim tako daleč, kot je bila ruskemu mužiku daleko Moskva. V Rhnu se sklepa o nas, pa se ne poskrbi, da bi novi državljani izvedeli za nove u- krepe. NIC bi se ne čudili. ako bi se nam s kakim skritim decretto-Iegge po enem mesecu aJi se kasneje povedalo, da se Ham odvzame volilna pravica, kakor to /.ahteva »Era Nuova«, list, ki ima svoje zveze z generalnim civilnim komisarja- tom. Mi naj žrtvujemo vse, vse naj zata- jimo. Pustimo naj se tepsti, pobijati, za- sramovati. Ni zadosti. Hoteli bi nam še usta zamašiti, da se ne bi mogli pntože- vati. Državljanskih pravic do sedaj nima- Hio še nobenih. Zborovalna pravica nam je v Julüski Benečiji odvzeta. Glede dru- >tvenih pravic navzlic — za nas — novi ustavi nismo prišli na boljše, ker ne mo- remo obnoviti eo ipso svojih izobraževal- nib, telovadnih in kulturnih društev, mar- včč odvisi odobritev popolnoma od gene- raktega civilnega komisarijata, kateri za- hteva ob predložitvi sličnih pro^enj, da se !/.ooinijo vse mogoče formalnosti. üo- vcriti ne smemo kljub tetnu, da dovoijuje iMava zborovanja, ker nam ne uo\olijo Jrtr>ivenega življenja. V Italiji toliko hvalisana osebna svo- boda in svoboda tiska postane za nas ilu- zorna vsled zločinskegi nastopanja neka- tcrili elementov. Ital. časopisje pri tem pocetju verno j pomaga. Citaj »Ero Nuovo«! S svojimi »argument!« nam ta list odreka volilno pravfco in to v času, ko se davčna oblast dobro zaveda naših dolžnosii in se z raz- gflasi in pozivi pripravlja na to, da poterja od ljudstva davke, v času, ko sklepajo Hjcni državniki z Jugoslavijo trgovsko lBorodbe, po katerlh hočejo dobiti vsako- jake gospodarske ugodnosti. Med svojimi sodržavljani, ki so prisli z «ami vred pod Italijo izpod bivšega re- žima, dobimo ljudi, ki zastopajo stalisče, da se nam mora odvzeti pravo glasova- »ja zato, ker sm« »držali« z Avstrijci, >ker si še danes želimo Avstrije«. Tako Kovorijo oni, ki so tako dobro informira- ni, pa ne navedejo, koliko slovanskih in tudi jugoslovenskih legij — naših nekda- njih in sedanjih sodržavljanov — se je bo- ri!© v vrstah antantnih armad za Italijo in njene zaveznike, ne navedejo, kdo so bili v Oorici ob izbruhu svetovne vojne tisti, ki so meseca avgusta 1914 kričali: abas- so i serbi, fuori i traditori itd., ko so gnali naše ugledne rojake v senci bajonetov na jiižni kolodvor in od tarn v zapore. Vpra- šamo te gospode, pri katerih meščanih je bilo razobešenih več črno-žoltih zastav, pri slovenskih ali italijanskih ? Vaše baj- ke o favoriziranju našega življenja na škodo italijanskemu so — bajke, ki jim ni- ti sami ne verujete. Iščite avstrijakanstva drugod ne med nami. Ne iii§emo tega morda, da bi se hoteli prati. Ni treba! Na- sa spomenica, priobčena v naših listih, je povedala v tem oziru naše stališče. Menjali smo gospodarja. Kaka je bila Avstrija, vemo, kaka je Italija — upajmo — da še ne vemo dobro, ako nočete, da jo sodimo po njenih dosedanjih delih; kaj- ti ta sodba bi bila zelo neugodna. Zato se ne čudite, gospodje! Ako hočete vzgojiti v Jn»oslovenin pod italijansko kraljevino dobre, lojalne državljane, potem jim mo- rate dati pravice, ki jim pristojajo po nji- hovi kulturni stopnji, po njihovih tradici- jah in gospodarskem stanju. Država naj zahteva od nas vse, kar more od nas zah- tevari in vse, kar .mora zahtevati tudi od Hasih sodržavljanpv italijanske narodno- sti. Ni nam dovolj, da moramo mi izpol- njevati iste zakone, katere smejo gotove vrste naših sodržaTljanor neovirano kr- šiti. Negotovost osebne imovine, oseb«e varnosti nas spravlja iz zapadne Evrope v pokrajine srednjeveškega saustrechta. Nerazumljivo nam je, da je italijanska javnost tako slabo in tako malo poučena o nas. Dosedaj se ni nikdo od poklicanih činiteljev zanimal za nas. Kako naj isaa naše ljudstvo v očigled temu mačehov- skemu postopanju zaupanje. Qospoda, pridite z dejanji, ne z golimi irazami, ob- Ijubami, dajte nam sole, jezikovne pravi- ce, vojno odikodnino, socijalne uredbe. S tern nas boste pridobili, da bomo dobri državljani, četudi zvesti svojcmu narodu. Narodno gospodarstvo. ¦'r Važno za naše zadruge. Uradni list je objavil dne 17. januarja 1921 za pasivne zadruge sledečo važno naredbo: Dopolnilna naredba glede izmenjave \ alute. - r'M*4Š& Cl. I. Zavodi, kakor hranilnice, za- druge (z omejeno in neomejeno zavezo), katere poslujejo v Julijski Beneciü, ne da bi zasledovale dobičkarskih koristi in sprejemajo hranilnice vloge, smejo nada- ljevati svoje običajne posle, ako niso njih 19. aprila 1919 zaključene bilance sestav- ljene v lirah po ključku 60 %, izkazale pri- manjkljaja. Pri tem se imajo avstrijski in ogrski državni papiri računati po njih na- bavni ceni, spremenjeni v lire po 60%. Smejo pa dalje poslovati tudi oni za- vodi, čijih bilance (zaključene 19, 4. 1919) so izkazale primanjkljaj, ako se ta pri- manjkljaj pokrije z osebnimi obveznicami upravnega odbora all z podpisi deležev (z omejeno ali ne omejeno zavezo). Cl. II. V prvem členu označeni zavo- di imajo sestaviti bilanco o resničnem stanju svojega premoženja 19. aprila 1919 zvečer. Pri tem se imajo uvaževati slede- ča načela: Pasivne postavke: Rezervni zaklad se izključi; deležna glavnica se računa po 60% v lirah; vloge tekoči računi in druge pasivne postavke, ki so izražene v kronah, a plačljive v lirah, računajo se po 60%, odnosno po onem nižjem ključu, ki pride za dotične postavke slučajno v po- štev. Pasivi, ki so plačljivi v drugi a ne v kronski denarni vrednosti, se preračunajo v lire po dnevnem kurzu. Aktivne postavke: Nepremičnine in premičnine se imajo računati po dejanski vrednosti; in terjatve v kronah, ki so iz- terljive v lirah, imajo se računati po 60% ; terjatve, ki so postale dvomljive vsled valute, se imajo ceniti po trgovskih nače- lih in potem spremeniti v lire po 60% ; vrednostni papirji, ki so omenieni v pr- vem členu, se imajo ceniti po njih borzni ali tržni ceni in ta se spremeni v lire po 60% ; aktivi, ki so izterljivi v drugih va- lutah kakor v kronah, se imajo računati po dnevnem kurzu. Od razlike med pasivi in aktivi je od- visna uporaba sledečega člena 3. Č3. III. Za zavode ki so omenjeni v členu 1., garantira država za primanjkljaj, ki je izkazan tako kakor je določeno v čl. 2, in sicer za dobo največ 25 let baš z ozi- rom na njih odgovornost nasproti vlaga- teljem. Višino garancije bo določilo zaklad- no ministerstvo potom svojih lokalnih u- radov. Bilance, ki so sestavljene v smislu čl. 2, so podvržene letni reviziji. Cl. IV. Državni zaklad lahko dovolj kredit pasivnim zavodom do zneska, do katerega sega drž. garancija. Zavod, kateremu je bil dovoljen kre- dit, sme tega uporabiti samo kadar mora računati vloge, a mu tekoče poslovanje tega ne dovoijuje in si tudi ne more pre- skrbeti sredstev s takojšnjim vnovčenjem drugih aktiv. Tak zavod je dolžan vlagati v korist omenjenega odprtega računa svoje normalne blagajnične prebitke. Cl. V. Državno zakladništvo pred- plač^ zavodom protivrednost obresti, ki so že izplačane ali ki se imajo izplačati vlagateljem do višine državne garancije, ki se bo določevala od leta do leta v koli- kor ni bila ta garancija že izčrpana z dvi- gi kredita, ki je omenjen v čl. 4. Takö predplačilo za dobo od 20. apri- la 1919 do 31. decembra 1920 je enako vi- šini faktično izplačanih obresti vlog. Od 1. januarja 1921 se bo pa izračunalo po u- radni obrestni meri, ki je zmanjšana za 50 stotink. Cl. VI. Predplacila v smislu čl. 4, 5 se bodo morala vrniti skupaj z 1 Va % o- brtsti iz izkupila aktirov, ki so povzročili primanjkljaj, v kolikor to iskupilo preko- rači znesek, ki je bil vzet v bilanco 19. 4. 1919, in iz poslovnih dobičkov vseh na- daljnih let. Pri določevanju letnega dobička se bo moralo vzeti v poštev, da se združni dcleži ne bodo smeli obrestovati višje ne- go 5%. Cl. VII. Zavodi, ki so označeni v tej naredbi, se postavljajo pod nadzorstvom za- kladništv^, ki bo lahko odpošljalo svojega zastopnika k sejam upravnih in nadzornih odborov ter izvrševalo revizije, ki jih bo smatralo za potrebne. Zakladništvo je u- pravičeno odrediti likvidacijo posameznih zavodov. Likvadacija ne zmanjša garan- cije, ki jo dovoijuje čl. 3. Cl. VIII. Zakladno ministrstvo je po- oblaščeno, da stopi v stik z emisijskimi zavodi, da jim ppveri vsem ali poedinim izvršitev operacij, ki so omenjene v čl. 3, 4, 5, te naredbe, in da nadzirajo njih go- spodarsko in administrativno poslovanje. Kroženje papirnatega denarja, ki je izdan v svrho takih operacij, je pristojbin prosto, kakor tudi izzeto od določb čl. 11. zakona o emisijskih zavodik, ki je bil odo- bren s kr. dekretom 28. 4. 10. St. 201. Cl. IX. Zakladno ministrstvo bo s po- sebnim dekretom spremenilo svoj prora- čun izdatkov, v kolikor bo to potrebno za izvTšitev te naredbe. Cl. X. Ta naredba stopi v veljavo iste- ga dne, ko bo predložena parlamenru, da se spremeni v zakon skupaj s kraljevim dekretom z dne 27 novembra 1919 St. 2277. OopisL — Iz Strmca pod Mangartom. Dasi- ravno smo v gorski va^.ci, je vendar no- vica o aneksiji globoko presunila naše ljudi, stare in mlade. Kar pomnimo, po- tum usinjgi izr-cila, ^e ni obhajala zad- nja pustna nedelja tako mirno in tiho, ka- kor ravno letošnja. Nisi slišal veselega petja mladeničev, nisi videl navadnih pustnih neumnosti. Še na veliko in dolgo- trajno prigovarjanje raznih »prijateljev« se niso dali mladeniči pregovoriti, da bi le enkrat zaigrali k plesu. Fantje so vz- trajali in stem pokazali svojo narodno za- vednost. Na pustni torek zvečer so se zbrali fantje in tudi nekaj starejših mož, v do- mači gostilni, da bi se malo pozabavali in dali pustu slovo. Ko je bila družba v naj- boljšem razpoloženju, je hotel pokazati mo2 suriucMiih ici. da je sue jalni ilemu- krat in napadel je moža čez 60 let starega ter ga opraskal na obrazu. Seveda, naši fantje niso dopustili, da bi se ta bojeval s 601etnim starčkom, ampak so nespodob- neža takoj odstranili. Tako nam je končal letošnji pust. — Vaščan. — Pečine. Poročil se je 3. t. m. na Ponikvah g. Anton Kofol, posestnik, z gčno. Nani Jeklin. Novoporočenemu paru kličemo iz dna duse: Bog Vaju živi mno- ga leta! — Srpenica. Bilo je nekje v Med- gorski vasi. Umrla je daleč naokrog spo- štovana mati mnogoštevilne družine. Ta jo spremlja k zadnjemu počitku s svojimi znanci. Njih srca trepetajo žalosti in gor- ke solze jim kapljejo iz oči na zemljo, ka- mor pokladajo svojo ljubljeno mater. 3v. opravilo je končano in grobar prične svo- je delo. A glej, že se sliši iz bližnje go- stilne neko škripanje. Kaj je to? Nekaj godbi podobnegaT Tujci so, kateri slavijo danes s plesom svojo zmago nad sovraž- nikom. Nekaj sinov in hčera hiti kar na- glo tja, kajti ne morejo čakati, da bi jim bila jama zasuta. Drugi pa še vedno pre- takro solze na blagoslovljeni zemlji. Ka- ko tudi ne? Saj so v njo položili materno srce, katero jih je neizrečeno ljubilo. Ko- nečno gredo s povešanimi glavami in ob- jokanimi očmi proti domu in kolikor bolj se mu bližajo, tem bolj jim bije na ušesa poskočna godba. Pri oknu so, skozi kate- ro razločno vidijo, kako se par njih bra- tov in sestra vrti v krogu. Na novo se do- brim vlije iz oči petok solza in srce jim za hip neha biti. Jeli mogoče? — So-li naši? Da! Saj vidimo vsi in vseh oči ne varajo. Nihče ne more več govoriti. Do- mov gredo, se zarijejo globoko v postelj in glasno plakajo.......Sele drugi dan se zbero dobri in njih prva in enoglasna beseda je: nočemo te Še, all jfe reš vse one »praSKČ« — 4$e bile in ne več! — dobil pYi orit praflft. jPiefsk&ti bi bHo treba; alt m morda 'ie prej/kje pil tudi »dve desetinki?« — Toda pospino pfeiskavo sodnlku! Rad bi vedel. kaj b! se bilö enema raSth v Italiji zgodito, ako bi enako po- stopa!, kakor ta vojak tukaj! — — Dirtüfritei. — Ttfdi pod siyim oča- kötfi Krnom ne spirttö. Nasprotrid! NaŠa löfadifia se je začela žadnje case živahno gibäti. kar je zelo razveseljivo znamenje. DrtStveno Življenje, ki je bilo pred vojno v rtaŠem kotičku iidnavadno živafmo, o- življa na novo in nas navdaja z upanjem, da bo mladi rod nadaljeval z delom, ki ga nam je vojna prčtrgala. NaŠi vrli fantje so nam pripravili na prtsftro riedeljo prav lepo domačo zabavo m s tem nekako ofvorili novo dobo-v na- šem društvenem življenju. Igräfi so nam kät tri igre in zapelt nekaj pesmi, da je bilo ˇeselje. V FinŽeaTjevi enodejanki .Vse nase je ugajal posebho glavni junak boljsevfk« Jokel, ki zaradi smeha pripo- shišaJcib kar ni mogel naprej. Isfotako so bili vši drugi »boljševiki« z manjšimi vlo- sami popolnoma na mestu. Igra »Črevljar« je bila sicer že zadnji hip naučena, a pri teh pogumnih nastopih natfi priča. da so bile vioge popolnoma pufojene. igralci so morali sem teitja za- radi splošne dobrovoljnosti naravnost prenehdti z igranjem. dokler se ni polegel hrtip. Cel aplävz je vzbudil tudi kuplet >Dimnikar«, ki ga je pel naš stari tenorist Bergific. Imenitno maskiran v podobi pri- ilikavca je vzbudil tolikö zanimanja pri mladih in starih, da je komaj prisel do be- sede, s katerimi je dobro »ostrgal« neka- tere nase razvade in nas obral po vrsti, pa tako, da je bilo brez zamere. »Kmet in fotograf« je sicer kratek prizor, a podan je bil od yseh tako krep- ko. da je bi! halo neznanski. Glavna vloga kmeta je bila do pičice pogojena in v pravi stari narodni noši nekaj posebnega. Imenoval bi še marsikaterega igralca posebej, a vseh ni mogoče, čeravno so vsi zadostili svoji zahtevi. Zato imenujein Ic glavne vloge. Nastopila sta tudi dva pevska zbora. iz vsake vasi posebej, in nam zapela par fepih domačih pesmi. Qlasna pohvala navzocih jo dosolj pričala. da je bilo iz- vajanje vsern po volji. Napisal sen mnio več. ne da bi hotel samo hvaliti - saj hvalili sö posltišalci sami in tern gre \era — ampnk. da poka- /em, koliko se lahko naredi tudi v vsaki j zakotni vasi. če sc mladina zavzame za | to. Vse naredimo. kar hočemo! Taka poštena zabava nam prinaša \ scstranskih dobičkov. L.fudstvo se pri lem izobrazuje in pošteno zabava ter od- \ rača od škodljivih in dragih predpustnih /abav, ki so bile zasejane k nam po dru- srorodcin. Našim pametnim in dovzetnim fan- torn pa samo to: Le v složnosti tako na- prej in naš očak, sivi Km. bo videl pri nas se lepe, srcčne case. . --- Deskle. Mladeniči \% Spödnsih Deskel (Leseno mesto) so priredili v pon- deljek, dne 7. februarja t. 1. v baraki gosp. R. Zimic-a pustno veselico. Na vzporedu je bilo poleg srečkanja, šaljive pošte in piesa tudi petje in šaljiva prizora: »Dve tetiDve teti*. — Tudi östali igralci so dobro in spretno izvršili svojo ulogo, po- sebno, če upoštevamo, da so bili še-le prvikrat na odru. — VeseÜca je v vsakem osiru dobro izpadla* kar je prirediteljem v veliko cast. — Deskelska mladina, le pogumno na- prej na tej poti! Pokazali ste. da zmoretc rntiogo. Oprimite se složno in z vso vne- mo narodncga in kulturnega dela, da pri- pomorete svojemu narodu do lepše bo- dočnošti! — Qospice in gospodje, ki so bili po ve- seiici deležni pustne potice, ki jo je pri srečkanju dobil g. župan iz Ložlc, so na predlog in zahtevo slednjega ziožili 101 L za »Narödno-obrambni sklad*. Denar se i2roči Tajtiištvu »Edinosti«, odsek Qorica. __If — I* Rezlje. Dopisnik, ki je pisaJ v 5, števHki »Ooriške Straže«, se zd!, da Kczije ne pozna prav dobro, ker je daleč od nje. Dopisnik se pritožuje. da bi Slo- venec zamao prosil za župnijsko mesto. ki je sedaj razpisano. Mogoče je res, da sme biti duhovnik, ki ga zahteva naše Ijiidštvo v Reziji, Slovenec samo do ... kaplana. Vendar pa je treba priznari, tla še ne poznamo Slovenca, ki bi bil že pro- sil za to sltiŽbo ravno takrat. ko bi bilo treba. Res ie, da sta samo dva, katera se tako cästnö zrtyttjeta zä blagor Kezije, ki bi utegnila biti morda še naša. Oh. saj be- sed je poln ce« svet! — tr štčv&jana. Pustni popokian je bil« v Stet^rjaiÄ veseKca: burka »Ne kH^ vtätäU irf petje. Burka je Blla'po- sre^ena, le vragä bi bill želeli, da bi se bil v peči inalp bolj očrnil. Sicer pa je bila na odru vseskozi sigurn'ost v nastopu. O petju pa se lahko reče, da smo bill preseneceni. Naš gospod Likar se je i.«kal velikcga umetnika, sei je k čisti studeni- niči narodove duše, kjer se zajema ta kri- stalno čista voda narodne pesmi. Zdelo se mi je, da so zapela vsa solnČna Brda in da.sega pesem do zvezd. Nekoč ste hodili Vi v Oorico pos!nš?.t lepo pesem, sedaj pa hodimo mi k Vam. Le da bi ne bili nikolt zasli med Vas siru- parji, Bei-nsteinovi spoznavalci, ki kra- ciejo, kar je nam vsem najdražjet — Sela-Brestovlca: Ni še mesec dni, ko smo pokopali 711etnega Andreja Se- nt olfč iz Brestovice, Kateie^aje uDila gra- nätä; po preteku enega meseca se je zgo- dila §e groznejsa nesreča v Selih. Dva družinska očeta — 36 leten Matija in nje- j5ov tast Jožef Pahor — sta v nedeljo 30. pr. rti. popravljala voz. Uporaoijaia ^a pn* tern delu granato, ki jc bila pri rokah. Ali komaj sta udarila z granatö, je eksplo- dirala in oba težko ranila po celem telesu. Ranjena je bila tudi soproga Matijeva in njegova I2ietna hčerka. Po preteku^ene ure sta Matija in Jozef izdihnila. Zeno Mätijevo In hčerko so odpeljaii v bolnis- nico. Eodi omenjeno, da je neprevidnost igralä pri tej nesreci veliko oz. glavno vlogo. Vendar pa je tudi res, da je ni vasi, kjer bi bilo še danes toliko eksplozivnih snovi nakopičenih kot ravno v Selih. Za- io pa imamo beležiti že šesti slučaj ne- srečne snirti z gfanato. Kdo nas bo rešil tega pekla, ne znamo. Kakor vse kaže e- dino smrt. — Lepa kupčija. Neka ženica iz Raj- telna (Stržišče) ni mogla več dobiti ma- sla za kupčijo. Zato pa se pobota na Ko- ritmci z veliK hleb zira. si pa naprti in ocirajža ^roti Oorici. Sir je plačala po L. 13:5. V uorici pa ie ponudila trjjuvcu. Pr- vi trgovec je sir navrtal in videl, da je preveč rnlečen in liilad. Ni ga hotel: tako drugi in tretji. Dala ga je po 10 L. Zguba 100 L. — Z dežele. Obleka je vedtio dražja. AH bo kda) bolj poceni ? Upajmo. Ne pre- naglimo se! Blago, ki ga kramarji usilju- jejo, ni kaj prida. Zato hitijo, ker vedo, da bo kmalu Češka začela dajati nam sukno itd, 0Sukane volne (tana petmata, Kamm- garn) sedaj ne dobis. Tako lepo blago znicrejo le češke tvornice. Dobil sem koledarje iz Olomuca. Vse poino trgr)v, na tisoče: to kaže, kako bo- Rata je GehoslovaSka. Tarn so posebni sejhii: Trhu na vlnu, na len, na platno, na pfizi, na dobytek (trgi za volno, Ian, plat- i!o, prejo, žival). Boga dežela nam bo po- r.iogla. Ko bodo češke tvornice začele razpošiljati, bodo tudi naši italijanski tr- govci tarn nakupovali. Trocki pa je dal odposlanstvc zapreti hi ukazal razpustiti momarske sovjete. Tudi je odposlal proti mornarjem nosebno vojsko. Polificne vesli. = Inierpefacila radi faSistovskih iz- gredov v Jugoslovenski ustavotvortii skupsčini. Poslanec dr. Hohnjec je v ime- nu Jugoslovenskega kluba stavil v lista- vodajni skupščini na ministrskega pred- sednika vprašanje, ali mu je znano. da to začeli italijanski šovinisti z nasilnimi iz- gredi proti slovenskemu narodu v Trstti. Dr. Hohnjec protestira proti tern izgre- dom tor vprašuje vlado, ali je pripravlje- na, storiti glede tega vprašanja kake ko- rake. Tržaški dogodki so prišli na dnevn! red tudi v rimski zbornici, kjer je interpe« liral vlado radi požiga »Lavoratorija« po~ slanec Belloni. =.^azprava proti yeleizdajki Ve5o- vidu. Pred mestnim sodiščem v Bel^radu je pričela razprava proti bivšemu črab- gorskemu generalu Vešoviču, ki .^e bil aretiran radi veleizdaje pred petnajstltnf meseci. Vešovič je hotel izzvati Crno^orl ustajo, da bi pripomogel bivšemu kraiju j zonet do prestola. V dosego te svoje na- | mere je bil v stiku s tujini diplomats Od Italije je skušal doseči pomoč v vojakih, orožju in denarju. Ujeli so ga ravno, ko je hotel pobegniti na Romuftsko. — Zavezniki proti povratku Habs- btffžatiov. Francoski listi poročajo, da so j poslale zavezniške vlade svojim zastop- ! nikom v Budimpešti nalog, naj vnovič ob- I vcStijo madžafsko vlado, da zavezniki j ne bodo dovolili vzpostavitve mocarhije v korist Habsburžanom. — Baltlški mortiarji so se uprli prot! sedanji boljševiški vladavini. Mornarji zahteva jo, da se jim z visa jo odmerjena ¦ ilvHa. Pöslali so v Moskvo posebno od- i poslanstvo. ki aaj bi Izv^rl--.*-;•?-j :'vi*i.rh + Prijateljfe Hsta prö^irno, da nant sporočijo Ysäk zanimiv dojfödeft Hi de- želi. Dan za drtem sfc pripeti v dcieil mar- sfl^aj žanimivega, o Ceifiör W moraK bitt točno poučehi. Včateih rfvemo za räznts dptfotjftfe §*le takrit, ko je žadeva že zä- starela. To ni v inter6šti naSe stvari. 2atÖ prosimo, naj nam vsakdo, ki mu je na- predek lista pri sreu, takoj sporoci more- bitne novice. Ni potreba, da je Bog ve ka- ko napisano; zadostuje nam. da je dopis čitljiv in da ima podpis. Vsakdo, tudi pri- prost človek, ki je dovršil ljudsko solo, zna po svoje napisati kratko pismo. Ured- ništvo potem že pripravi dopis za tisk. Dopisi naj bodo čim krajši toda jasni, da kolikor mogoče ne bodo dopuščali dvo- umnosti. -f- Volilfli odbori. One naše občinfc, ki niso še poslale imenikov zaupnikov, nar to nemudoma store. Pisma naj se naälo- vijo na tajništvo »Edinosti«. odsek Oo- rica, ulica Carducci 4. -I- V^olitve. Goriški civ. komisarijar opozarja z ozirom na notico v našem listu z dne 3. t. m., da so glasom čl. 2 kralje- vega ukaza z dne 30. decembra 1920., št. 1S61, volilci oni, ki so dovrsili 21. leto starosti dne 31. rnaja 1920. f Promocija. Koncem januariia t. 1. je bil promoviran doktorjem prava na du- najskem vseučilišču Dr. Joso Komušič. Vrlemu in dičnemu rojakii naše najprisrč- nejše čestitke. 4 Poroka. Dne 31. in. m. se je poro- čiia gčna Evzebija Korošec, hči g. nadu- čitelja Fortunata Korošca v Fojani, z g. Josipom Cotičem, učiteljem in posestni- kem v Brestovici na Krasu. Obilo srece! -f Umrl ie v Ravnici dne 8. t. in. <^. Anton Belinger, star 45 let. Zapušča vdo- vo s sestim! otročici. Bolezen je prinese! z vojne. ZaJostne posledice. Bil je skrben gospodar in vzgleden oče svoji družini. Naj v mini počiva! Preostalim naše iskreno sožalje! ^ Občni zbor »S. K. pofuičnegfa in «iosoodarskega društva za toltninski o- fcra.i«' i^o v nedeljo 20. februana ob 3. po- ijoiu-ine v dvorani gostilne »Mlkuža« pn Sv^ Luciji. — Vspored: 1). Poročilo t.ijni- ka in biagajnika, 2) Preinemba pravil. 3) \!t !:tev odbora, 4) Politics)" m .^ospodar- iki /«^ložaj, 5) Prediogi in • aCajnosti. Ra- di vc'-ke važnosti obCnega zbcra vabimo na čim mogoče večjo vdeležbo iz vseh vasi sodnega okraja. Odbor. () p o m b a. Ob tej priliki se bo unia- R-vila Kmecka In delavska Zveza 7a to\- minski okrajj. Ker bo to novo društvo vc- likcga pomena za politični in gospodar- ski rnzvoj kmctskejra in delavskega st:: nii, zato vsi na shod! Oovorili bodo na shodu priznani strokovnjaki. V razgov^r j.ride tudi vprašanje o stavbenih za- drugah. ^^^ 4- Vzgled narodne zavednosti in po- žrtvovalnosti. V neki občini v naših hri- bih se je sestavil nabiralni odbor, ki je iz- dal na svoje soobčane sledeči poziv: Ce- njeni občani! Kocka je padla! Naša dr- žavljanska pripadnost je dolocena. Ob- javljena uradna pogodba ne vsebuje nika- kršnih manjšinskih pravic, ne gospodar- skih, niti kulturnih. Opore nimamo nika- ke! Da ohranimo svoj narod in sveta tia, ki smo jih podedovali od naših slavnih j slovenskih pradedov, se moramo strniti v trdne vrste in računati Iq. sami näse. — Olavni činitelj narodne samoohrane je na- se časopisje, ki pa ni zadostno fundirano. da bi zamoglo vršiti svojo dolžnost v taki meri kakor bi morajo v danih razmerali Zato potrkamo na Vaše rodoljubno slo- vensko sree s prošnjo, da prispevate za sklad »Edinosti« in »Ooriške Straže« in daste, kolikor utrpite. Tudi najmanjš: znesek iz Vaših rok nam je dobrodošel. saj: Zrno k zrnu pogača, Karnen h kamnu palača!!! Nabiralni odbor! Kje je ta vzorna obcina? Poglejte med darove pa čitajte! 4- Požig »Lavorator!ja« v Trsto. Dne 10. t. m. je priSlo nekaj tržaških faSistov pred poslopje komunističnega lista *Lr» voratore« in skušalo vdreti v tiskamu. Da bi preprečili napad, so komuni^ti, ki so bili v h ši, pričelf streljati na napadal- ce iz samokresov. Napadalcev pa to ni odvmilo od njihove namere, temveš so se tudi oni poslužili samokresov. Tu pa je padla med nje iz poslopja bomba, ki jc ra- nila velik del napadalcev, na kar so cdšli, kolikor jih ni obležalo ranjenih na tleh. Več oddelkov kr. straž je nato zaprlo do- hode do ulice Zudecche, v kateri je ti- skarna. Komisarji, ki so poveljevaii var- nostnim oddelkom, so pozvali tele'onic- nim potom komuniste, naj se tekom Cetrt ure udajo, ker sicer naskočijo pošlopje. j Za poslopjem so me*d tern pribli'/,u!i fa- j šisti, ki so vrgli v vrt par bomb. Ko je ••r i noteči č>s. dolo^en za r»»*ednv">. so oblegaaci naznanili, da še predajo i» strainiki so zasedli poslopje. Za njimi so vdrli v tiskarno fašisti, razbili stroje. po- lili po tleh petroleja in zažgali Posiopie je pogorelo do tal. škode je 3 milijone Hr. Vse osebt, ki so bile v poslopju, so bile areHirane. Mej potoma, ko so jih peli«tt »¦ zäpore, so jih fašisti prctepali. dasi ve čina ni bila rrfč kriva, ker so bili večinoc.a sta*ci. S čim opravičuje napad? S ten; da je bil v neki rabuki ustreljen neki orož nft, obleČen v civil. Kdo ga je pravzwav uštrelil, pa se se do danes ni dognalo, ker owe štiri osebe, ki so bile prijete kot osumUene, odločno tajijo. »Era Nnora« pa j€ povedala, da napad na »Lavoratorec ni bil napcrjen proti kornunistom kot ta- kim, ampak proti komunistom, ki so -- Slovenci. — Spopad med fašisti in komiatfsd v tržlški ladjedeL-iici. Radi požiga v Trstx je pfišlo do spopada med delavci in iaSteti y Tržiču. Poslecfhjim so prišli na pomoč fašisti iz Trsta. Vsled nekega pre^nje^a spopada s fašisti so imeli namreč detarci zborovanje. Fašisti so vrgli med zboro- valce pet ročnih granat, radi česar je of>- ležal na mestu en mrtev in petnajst ran- jenih. Ko se je to zgodilo, so prišli orož- niki in vojaki, zasedli ladjedelnico in are- tiraH kakih trideset komunistov. irmmd fašistov pa nobenega. -t- Sklepno poroČ&o odbora za prire- dltev BožJcnice. Iz poročila, ki nam ga je poslal odbor, a ki ga radi pomanjkanja prostora ne morerno objaviti v celoti, po- snemamo sledeče: Odbor je bil sestav- ijen takoie: presednica ga. Milica dr Medveščekova, blagajničarka gčna. Ma- rija Rutar, tajnik g. M. Braida, ostale od- nornice in odbomiki: ga. dr. Podgorniko- va, jrčna. ZorKa Koiol, ga. LevpušČekAva. g. A. Kozman, k- Doktoric in g. Bratuž. Krozilo je 31 nabiralnih pol; nabirala se je biako in cienar. Med goriškimi tr- šovci so se j.»osebiio izkazale tvrdkc: i'cqdor Hribar Cevljarska zadruga in Andre) Mavric V denarju se je nabralo SA-upno L 88G"\50, v blagu pa okolu Lir 4o*A).— Na dc.^eli se jc nabraio: Tolmin L 200.--, S/ I ucija L 168.—. Cerkno L io7.—. Sovochije L 100.—. Vipava 161.—. Sempeter pn tiorici L 219.25 (!). Stan- örez, L 66.—. >oikan L 101.—, Brje L 91. Pivac.na L 166.—-, AjŠevica L 134.1ft, Kc!>- misarju za avtonomne zadeve goriške de- žele spomenico, v kateri zahteva. da o- | stanejo za naše pokrajine sc nadalje v ve- Üavi dosedanji lovski zakoni. Ne vemo, ali so pri tej akciji tudi slovenski lova, kar bi bilo z ozirom na slabo stanje di- vjačine zeloželeti. Mogoče bi se tudi od slovenske strani kaj ukrenilo v tern po- gledu. -r Roparskl napad. Neki bivši strež- hik iz bolnišnice usmiljenih bratov ie šel I v torek proti kolodvoru na Blanči, da bi ' se odpeljal v svojo domovino Knittelfeld. Mej potoma se mu je pridružil mladenič, ki ga je udaril po glavi hoteč ga orOpati. i Strežnik je pričel kricati, na kar ie ropar j pobegnil. | 4- Nesreča. V neki gostilni v l^ožiii j dolirJ je sedel nekega večera Andrej Fsr- j Ian, stanujoČ v barakah za gradorn. V j gostihii je bilo še par drugih pivcev, ki so j se vedli zelo sumlnvo. Ko jc Furlan plačal ? in odšel, so mu slcdili tudi oni suinl^vi j ljudje. Vsled tega se je Furlan skesai in vrhfl v gostllno. Za trim so se vrnili tudi nežnanci. Ob poli^ii>kj uri je Furtaa mo- ral zapustiti gost:!rc K; lain je zaČutil bc- znance za petami. P^.dl tega ie začei ik^ ' ??f\ nreko noli?. N?»f»nlcrat mv fe 7mpnl- kaJo tal pod nogami. Padel je v neko ia- mo ta si zlomil nogo. Sele zjutrai so slišali arinofdoci njegovo zdihovanje in ga spra- \ ili na dorn in od tarn v bolnišnico. -i- Hodajažna-Obloke. Na Svečnico se je vršila v občini prva veselica. Mislili snlo Še, da bo obisk klavern radi slabega vremena, ki se nam je obetalo, a naši vrli in aavedni hribovci in dolinci se niso zba- M nc oblaLnega neba, ne blatnih poti in cest Prihiteli so od daleč in blizu počastit nastopajoče igralce, pevke in dekleta v narodnih nošah in jih na ta način vspod- btdat k narodnemu in kulturnemu delu. Te« potom se odbor izobr. društva vsem počastilccm — bilo jih je pci.^.v/ — iskre- no zahvaljuje in upa, da so odnesli povolj- no sodbo o prvem nastopu. Sedaj, ko su bill «astopajoči tako vzpodbujeni po le- pem uspehu, javljajo slavn*mu obcmstvu da priredijo okoli Binkošti svojo Hrygo vtsefico. ki bo na vsak način nadkrilje- vafa prvo. — Odbor. •-- KoDsmnJio drnštvo v Toüninu. Pri- pravljalni odbor za ustanovitev tega dru- šiva naznanja vsem onim, ki so že vpla- odlagi, kakor je bilo namerovano. Usta- novüo se pa bo Konsumno društvo za T ohn in in bližnje kraje v zvezi s »Tolmin- sko hranilnico in posojilnico«, ki bo spre- jeta v svoje poslovanje tudi blagovni araatct, ako se bodo njeni člani na pri- hodnjem občnem zboru za to odločili. V.se stranke, ki so vplačale deleže, lahko iste dviffnejo pri Tolminski hranilnici, ako sc ne mislijo pridružiti našemu konsum- Htran društvu. — Pripravljalni odbor. Mrt vaški listi padBih vojakov se Jobijo pri „Kriegsmatrikenamt bei der 10. Verlnstlistenabteilung des Militärliquidie- rungsamtes«. Wien, VII. Stifskaserne. Pristojbina in poštnina za list znaša K 16, ki üh treba poslati v naprej. Denar naj se i>ošlje ali v nemško-avstrijskih poštnih znamkah ali pa potom kake banke (Podr. hubljanske kreditne banke v Oorici). Na prodaj je v Pevmi zemlja in hiša. Pravica do vojne odškodnine. — Naslov: Via Monache 2. Naknadne begunske podpore. O na- ^iini. kako se" je zaviačevalo izplačilo na- knadne bcffimske podpore, so nam došle /c od raznih strani pritožbe. Danes se te podpore ne izplačujejo več, le nekatere zadeve posameznikov, ki so se pritožili »a višjo inštanco. niso menda še rešene. Tako nam nekdo na dolgo in siroko popi- suje svoj križev pot. Najprvo se mu je bi- io mcseca januarja 1. 1919 povedalo, da se je pposnja izgubila; po nekoliko iskanju so je prošnja našla. Ker nakazila le ni bilo od nikoder. je stranka čez nekoliko časa zopet šla pogledat na pristojno mesto, kako in kaj. Prošnja se je bila zopet izgu- biia. tako da je stranka morala na prigo- varjanje uradnika napraviti novo. Pri po- novnem poizvedovanju je izvedela, da je njeua prcšnja odbita, ker je bila prepozno \ ioLena. Na ugovor, da je bila originalna prošnja pravočasno vložena. kar se lahko dokaže s pričami in potrdilom okrajnega vjlavarstva, je stvar romaJa zopet v Trst, od koder je došla končno meseca decem- bra 1920 ugodna rešitev. Podpora pa naj bi se izplačala le v slučaju, ako more stranka dokazati, da je bilo njeno bivali- šče — rnesto Oorica — uradno evakuira- no. Kaj je hotela stranka? Sla je in po- 1-ikala zadnjega voditelja okrajnega gla- varstva pod avstrijskim režimom. Ta je izjavil, da je poročal o uradni evakvaciji incsta namestništvu že mcseca avgusta 1. 1918. Poti sem, poti tja, pa je prišcl zadnji dan decembra 1920 in z njim je potekel ujdi zadnji dan za izplačilo takih podpor. \sled takega birokratičnega postopanja ie revna strahka oškodovana za par sto- takov, kar portieni zanjo preceišnjo svoto. Skvvčtesko kmetUsko društvo, vp. /,. z o. z. in setfezem v Öorici. idica Con- ravalle St. 7, naznanja svojim društveni- kom, da ima zdaj v zalogi iz češke tovar- ne kakib 50 oral za plitvejše oranje in vr- če za mleko, držeče po 20 litrov. Odda- jajo se izključno samo društvenikotn, onim pa ki še niso, le če pristopijo k drnstvu. 4 PrtstojWnc za biciktfe. motociklje, avtoQiobUe ltd. S 1. januarjem 1921 je stopi! v veljavo odlok glavnega dvilnega komisarijata v Trstu z dne 31.-12. 1920 542-2070 glede pristojbin na v naslovu na- v edena vozila. Žimanstva so dolžna razftlasfti in o- pozoriti ljudstvo na to, da se dne 1. mar- ca t. 1. zasežejo vsi biciklji, motocikljl itd. ˇsem onim osebam, ki bi do 28. t. m. ne placati pristojbin. Za dvokolesa pobirajo pristojbine županstva ter izročajo posa- ineznikom predpisane znake, ki se prive- žejo na dvokolo na predpisanem mestu. Županstvo naroči te znake pri pristojni «iavkariji sköpno za cek> občino z obraz- cem 22, ki ga je dobilo v to svrho. Pristoj- hine pa, havedene na tern obrazcu, so iz- ^rcšene in se morajo popraviti. Za bici- fcelj z cnim sedežem plača stranka lö lir "^ipanstrn. Od tega zneska dobi erar 7 iir. Zupanstvo plača davkariji za znake tolikokrat po 7 lir, kolikor je dvoRoles (z cnim sedežem) v občini. + Pristolbtae fa klavno kotcJo UrU po. 74n vsako grlavo klavrte goveje žfvfna je treba ptačati: pristojbino 5 L. za teleta z nedoraslimi sekavci (zobmi) 9 lir. Od prve pristojbini dobi erar 4 L 50 St., diuge pa 6 L 75 st. Te pristojbine pobira- j j občine. ' + Javne tehnice morajo posameztie 1-stke o vagi kolekovati s kolkom 5 St., predno jih oddajo strankara. ker sicer za- padejo' globi.' -f Za naše sirote. Družine, ki bi ho- tele sprejeti dečka ali deklico, ki so osi- roteli, naj se oglasijo v Slovenskem siro- tišču v Qorici. 4- Zgwbljeno. Stefan Pirc iz Vrtojbe St. 122 je zgubil dne 6. t. m. zvečer v vi- pavski železnici med vožnjo iz Ajdovšči- ne v Št. Peter knjižico z dokumenti kate- ro je dobi! nazaj. Manjka pa mu še ena pola vojnega posojila za 1000 kron in en yaien zapisnik od banke Union v Trstu. Kdor najde naj oddä na gornji naslov pro- ti pošteni nagradi. Razno. e Ljubljanska univer.*a sroji pred za- k!;:j.^kom zimskega sen estra 1920-21. V iem bemestru je bilovpisnlh na filozofski f.-tkulicti i/4, na pravni 5<3;. na medicin- ski 98, na tehniSki 318 in na teološki 97. Izrednih slušateljev je bilo 43, ženskih pa 30 rednih in 13 izrednih. Inskripcija za poletni semester traja od 15. do 20. febr. 9 Ponarojeni bankovci v Jugoslavijl. V Jugoslaviji so se pojavili v prometu po- narejeni dvajsetdinarski bankovci, ki se zelo težko spoznajo od pravih. Ljudje vsled tega po vrsti odklanjajo sprejema- nje te novčanice, tako da je bila oblast primörana potegniti jih iz prometa. Iz vseh strani dežele prihajajo ljudje v me- sto, da zarnenjajo denar. Ponarejevalnico bankovcev in ponarejevalce, v glavnem gališki 2idi, so izsledili na Dunaju. Kakor ob javljajo belgrajske »Službene No vine«, potegne Narodna Banka vse te novčanice do 1. maja t. 1. iz prometa, tzko da izgubi- jo s tern dnem veljavo. -f Ljudsko štetje v Mariboru. Po službenih podatkih o najnovejšem ljud- skem štetju šteje Maribor danes 30.739 prebivalcev in sicer 28.276 civilistuv in 2364 vojakov. Izmed vsega tega prebival- stva je priznalo nemščino kot materni jc- zik samo 6455 civilnih oseb in 54 vojakcv, ostali so Slovani. * Med fašisti in pripadniki Zanellije- ve stranke na Reki je bilo prišlo do krva vega spopada, v katerem je bil en karabi- njer težko ranjen, neki Civilist pa ubit. -f General Kuropatkin, izza rusko-ja- ponske in svetovne vojne znani ruski voj- skovodja, je, kakor se poroča iz Moskve, umrl. * Amerikansko piece je dobra hrana za liaše ljudstvo. Pripravlja se tako: celo piece se dene do 24 ur v svežo vodo, ki potegne iz mesa preobilo sol. Nato se o- besi tri do štiri dni v dim, da postane lepo rumeno. Dopro juho da za rezance, po- sebno pa za ječmenček. Bolehnim in sta- rim ljudem, ki že imajo arteriosklerozo, taka juha ne prija. Delavec pa, ki hodi in se giblje, bo imel v amerikanskem pleče- tu izvrstno hrano. Kos mrzlega se ohrani lahko do večerje, pridene se riban kruh, jajce, meso se seseka in dobijo se dobri cmoki (Speckknödel). * Prekajeno meso. Ali ste klali? (Jaz in ve'iko drugih koljemo le bukova drva). Ako ste zaklali, nasoiite meso in slanino. Sla- nina postane trda kot ploh: se je krista- lizirala. Slanina se razreže v kose po 10 kil in obesi v h 1 a d e n dim visoko štiri do pet dni in tako dobi prijeten duh po smoji (kreosot). Kreosot (kreas = meso, soter = rešitelj) obvaruje meso gnjilobe. Todi vinogradniške kole ožigajo z njim, da ne gnjijejo. Tak prijeten duh imamo tudi pri suhih češpijah itd. Meso rabno tako. Tako spravljeno blago ne bo nikdar žal- tavo. Brez prekajenja je meso izpostav- ljeno zraku. Vse tolšče so takozvani gli- ceridi t. j. tolšče, spojene s kislinami. Iz njih se dobiva giicena Ce jc tolšča pro- sta na zraku, pride žait-iva, neprijetna, ni za drugo kot za »öevlje mazaii«. Ce denes tako prekajeno meso v pa- pir in v zaboj in nasuIeS rezanice, mulia nima kam nanesti jack In se crvi nikdar ne zarede. Brici dene jo piece v vrečo in v sod. Gospodarsfao. — g Cene živflom pada|&r pravijo An- gleži. Angležki nadzornik prehrane Mac Gurdy, je izjavil, da bodo certc živilom najbrže še dolgo — paddle. Teitiu je vz- rOk svetovni trg.'Bojimo se, da bodo te cene le predolgo padale, prtdno zarCS-pa- dejo. Boji v italijanski zbornlci za poyisa- nje cen kruhu, nam dovolj o tern pričajo. — g In še enkrat obleka. Hranite o- bleko! Pisarji, trgovci, uradniki. duhovni- ki, učiteljice itd., ki veliko pišejo, si po- kvarijo najprej oba rokava. Suknja je za- nič! Napravite si rokave iz starega Waga, lahko tudi iz vreče. Ko pBete. obojte ro- kave. Ko pride kaka oseba v pisarno, lahko Vr- žete naglo rokavce proč, pa ste v lepi s«knji. Tako delijo v*t oUkane 2ettttt# u možTcI na Francoskem, Kfti&evnoBf. — k Mlad&a. Izšla je 2. številka te «aSe fepe revfje s prispfeylci dr. Fr. Detele, dr. lva Preglja, dr. löze LovreÄ«föa, Franceta Bevka, Henrika Soče, Vencesla- V2 Beleta, dr. Alojzija Oradnika, Petru-I ške Ksaverja Meška, Cirila Drekonje, I-' vana Albrechta, Iga Grudna itd. — Kdor se ni naročil, naj to sfori nemudoma, ker iist to zashlžj. Opozarjamo vse naročnike, da borno s tretjo številko ustavili list vsem, ki niso plaČalf naročnine. To na j oni, ki so morda pozabili plačati, ne smatrajo kot neza- upanje m naj oprostijo, toda priti moramo na jasno, kdo je naš naročnik in na koga ni več računati. Obnovitc tedaj naročnino takoj! — Uprava »Mladike«, Gorica, ul. Carducci 3. —k Novi Rod. Izšla je prva številka lista za mladino »Novi Rod«, Vsebina je mnogovrstna in bo nudila našim malim či- tateljem obilo lepega čtiva. V prvi številki so zastopani od nasih priznanih pisateljev C. Golar, Fr. Bevk, I. Gruden, M. Simo- nov, Karel Sirok, VI. Levstik, Fr. Loč- niškar in J. Ribičič. Zelo razveseli člove- ka rubrika »Kotiček malih«; v njem tek- mujejo mlada peresa na§lh nadebudnih šolarjev. List bo za mladino menda radi tega kotička posebno privlačen in vspod- buden.. Ilustracije je oskrbel zelo okusno akademični slikar g. A. A. Bucik. Naj bi list dobil mnogo naročnikov. Na leto sta- ne samo 12 L in se naroča pri upravni- §tvo v Trstu, ul. Ruggero Manna štev. 20, I. nadstropje. —k Naš rojak, tenorist Riiavec, se pripravlja na turnejo po Češki, Švedski, Norveški, Holandiji, Danski, Angliji in Ameriki. Z Rijavcem odhaja tudi naš ob- čeznani in uvaženi pianist Ciril Licar. Prepričani smo, da priborita mlada umet- nika jugoslovenski umetnosti v tujini do- bro ime. —k Dobrodelna prireditev učiielji- ščnikov. Kakor nam poroča vodstvo kon- vikta »Dante Alighieri« v Gorici. pride jo v nedeljo, dne 20. t. m., v Gorico gojenci tolminskega učiteljišca. Popoldne ob 16. bo v dvorani Marzini (bivša Citalnica) ddbrodelna zabava, pri kateri bodo sode- lovali gojenci obeh zavodov: goriškega in tolminskega. Na vzporedu so italijan- ske in slovenske pevske točke. Slovene: bodo peli Nedvedovo: »Veseli pastir« in Sattnerjevo: »Po zimi iz sole«. Poleg te- ga bodo Slovenci peli tudi neko italijan- sko opereto v enem dejanju E. Trelianija »In Riviera«. — Vstopnina 4 L. Vprašanja in odgovori. — o I. K. — C. Z odlokom glavnega civ. komisarijata St. 281/4970 z dne 2. okt. 1920 so bile vse begunske podpore vstav- Ijene z 31.-12. 1920. V izrednih slucajih je mogoče doseči izjemoma podporo za do- bo prvih šestih mesecev tek. leta. Pravi- co do te podpore imajo samo tisti begtmcT katerih JrivaKŠča so popolnoma umLena in je niüi m vsch nji^oyui svojeev pnotno stanje tako, da se nikakor tie morejo sanii vzdrževatL — Lahko vložite. prosnjo na civ. komisarijat v Görici. o C. M. — S. Je pač križl Vojaikekja genija danes ni več pri aas. Seveda je en odgovoren za skaieno stavbo. Naj g;o mož za enkrat k Dipartimento tecnico v Tolmin, bo yidel, kaj mu tarn porečei ?. Ce mu že ne bi hoteli poprayiti iriše, tru mpgoče povejo, kaj mu je storiti. Toiiko v naglici. Ako dobimo kako pozitivncjso {nforrnacijo, sporočimo. — o A. F. — S. Ako ste se vrnila šete sedaj iz begunstva in ako lahko dokažetc. da Vam povratek prej ni bil mogo^ « da Vam vsled tega tudi pravočasna izmenja- va ni bila mogoča, napravite prošnjo za naknadno izrnenjavo na zakladno nadzor- iilStvo v Trstu USpettorato del Tesoro). Ako nimate potrebnih dokazpv, bi kazaio kupiti blago. Da se blago vozi kot begin i- ško, Vam mora giavarstvo dotičnega ". fla daljio odpovad v«zane vloge po ddjovoru. NakRp In prodija Ygakomtneg* tuJegÄ denarja. Fakasilm vJogosUvijo In inoaemstvo po dnevnem karzu. IcrriaJ« v§# v toančno strok« spadajoče posle n^Jknlanliiefi«. Vrmdmm mrm a« obdartv« 8 ^« —12 !h od S—5. Ob soboiah popoldne •b Bod«^|«li la praxaikib sc ne urauuje. 1. «. Marija Sorli im Mariia KovactČ ste nabrali prt Sv. Luciji, Modrcjn, Mo- urcjcah in Kozmericah (žeoska zbirka) L385. 2. Josip Rakovšček nabral pri Sv. LttCiji, Modreju, Modrejcah in Kozmeri cftfc (moška zbirka) L 402. 3. g. Josip Munih nabral na Logu, Drobočniku, Selih (meš. zbirka) L 60. 4. g. Viktor Vuga nabrat na Idriji pri Baä (meš. zbirka) L 223.40. 5. g. Viljko Komae nabral v toi. in kaB. Lomu (meš. zbirka) L 257. 6. Filip Podgornik nabral na Slapu L 40. Skupaj L 1387.40. — Po odbitku poštnih troškov L 9. — Ostane čistih L 1358.40, od katerih se je nakazalo po poštni izkaznici upravi »Qor. Straže« L 679.20 in ravno tak znesek upravi »Edi- Bosti«. Nabiralni odbor se vsem nabiral- kam, nabiralcem, darovalkam in daroval- cem, zahvaljuje. Bog stoterno povrni! Nabiralni odbor je pri tej akciji zasledo- val dvoje: podpreti naše narodno časo- »isje z denarnimi prispevki in poglobit] marodno zavest pri občanih. — Za vzgled poirtvovalnosti moramo poslaviti naše vrle Lomljane, (tolminske in kanalske) ki so, čeprav po vojni hudo prizadeü, rado- voljno darovali v ta namen tako lep zne- sek. Cast in hvala jim! — Računodajalec. — d Narodno obrambeoi sklad (NOS). Prispevali so na ženitovanju O. Peršiča v Šempasu sledeči: neimenovani 10 L, A. Fornazarič 3 L, Žižmond P. 1 L. Hrovatin L. 2 L, Špacapan M. 4 L, Špacapan H. 2 L, Hrovatin I. 1 L, Peršič M. 1 L, Hrova- tin F. 4 L. Leban I. 5 L, Žižmond A. 7 L, ne- imenovani 1 L, Kralj F; 2 L, PerŠič A. 3 L. Skup Lir 46. — Med svati na poroki g. Karola Rožič in SJefanije Marinčič nabra- no Lir 133.— Neobupani iz Gorice, Bilj in Renč, ki so se slučajno sešli na pustni to- rek v gostilni pri gostoljubnem »Juštu« v Biljah, darovali Lir 324. — Stalno omizje T>ri Molarju nabralo, ker gčna. Evelina ni dobila čokolade, 200 L; za nameravan »oMub pa še 250 L, skupaj torej 450 L. Sponiinjajte se ob vsaki priliki NOS katerega pomen je zlasti danes zelo va- žen, ko nam nasrrc*ne sile vse podirajo, zažigajo, kar je pi-ncs in fundament naše- Z& človeškega, gcr-podarkega, narodne- ga razvoja. —d Za »Slovensko sirotišče« v Go- ricL P. n. gg. Pavla Koren, trgovka 40 L, Benedikt Poniž, vadniški učitelj v p. 50 L. Bog stotero poplačaj! —d Za slovenske sole v Gorici. O pri- liki poroke Celik-Kobal dne 30. januarja, mabrali veseli svatje 54 L. Hvala! —d Za sv. Goro pri Gorici. G. Franc Brecelj na Rakeku je nabral 294 L in g. ženin Janko Mlakar 20 L skupaj 314 L. — Vsem darovalcem in nabirateljem iskre- aa bvala! (Vse druge darovc smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za pri- fcodnjič.) LUtnlca nredniitva. Današ ji list je nameravalo uredništvo izdati po vse bini in obliki boljši. Vsied nepredvidnih ovir je list tak, kakor ga imate v rokah. Prosimo čitatelje in dopisnike potrpljenja. Izjava.*) Podpisani Dr. Just Bacar javlja ©bčinstvu da ne obstojajo med njim in zobotehnikom T. C Hansen-om nobeni, ne obrtni ae profesijonalni stiki, in da ne odgovarja za nobena njegova dela. Dr, Just Baöar zdravn.k v Gorici. *) Za (Unke pod tea usloroa je nredatStr« odgovorno le toliko, k-Jfcor caktera tiskorai zakoa 6opiška zueza gospodarshili zadrug in dpušfeu v Borici registrovana zadruga z omejeno zavezo Y Gorici, Corso Verdi 32, I. nadstr., «radoje vsak delavnik od 8. d« 141 •tränke se sprejemajo le do poldneva« CEPIČE Bnrgandec črni in beli in „Repač" (Refo- scone) kupi „trtnica" Forčič — Komen. Dtnaca ii loinziaii Mb iinliik streie? in dvokeles naznanja slavnemu občinstvu, da ima veliko izbero S I V a I n I h Strojev različnih sistemor za krojačc, iSvllJe. čevljarje c* c+ In sedlarje ^ «^ Iz najvecjih in najbolših :-: nemških lovaren, :-: za katere jamči do 10 let, ter dvokoles „PÜGH" in drugih znamk. Lastna mehanična delay- :-: :-: :-: :-: nica :-: :-: :-: :-: CENE BKEZ KONKÜRENCE. Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Priporoča se: Tvrdka Franc Saunig - Gorica Via Carducci it. 25 (Gusposka ulica) blizo Koma* Pozor I PozorI Redka prilika« Veliko lepo obdeiano posestvo (zelo ro- dovitne, skupaj: ležeče njive in travniki. zaraščeni gozdovi, 2 pritlični hiši z gospo- darskimi poslopji — vse na ravnimi tik kamnika v Jugoslaviji) se resnerun kupcu, vsied rodbinskih razmer takoj proda. Cena 115,000 Lir. PodrobnejSa pojasnila daje samo do 20. februarja. V. Peternel, HOTEL GRŽINA, 3t. Peter na Krain. Proda se skoro nov PISALNI STROJ predvojni materjaJ. — Kje pove uprava. SEMENA vseh vrst zelenjadi, kakor iuäi razna de- teljna, travna, pesna seraena itd. prodaja trvdka Sever & Komp. - Trst ul. Macbiavelli 13, telef. int. 22-59. Knjigarna KaLTisk. droslva :: GORICA :: MONTOVA HIŠA Bogata zaloga papirja in vseh pisarniških potrebščin Sloven- ske leposlovne, mašne in šolske kajige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za stavbene mojstre, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinfniki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo. — Sprejemarao naročila pecatov. Trgovina v ulici Carducci 2. G[ostilna :-: >: pri „BELEB ZÄJCU" ===== ˇ Gorici ===== Shajališče okoličanov in mešča- nov. Postrežba s svežimi do- mačimi, mrzlimi in gorkimi je- i\\\ ter z izvrstnim vipavcem, bricem ii s črnino. = Za obile^i obisk se priporoča JOS. MOLAR, rettavrater. PohiStYO vsakoTrstno ima vedn« v z&logi po najnižjih cenah : : : : MIZAR FRANC MARUSIČ Gorica9 Tržaika cesta it« 1. Izdeluje vsa mizarska dela in sprejema ----- Daroiila. ========= Haznanilo preselilve. Podpisani naznanjam cenj. odjemalceoa, da sem preselil svojo krojaSko deiavnico iz SemeniSke ˇ Gosposko nllco it. 1, L nadstr. — Ob enem se priporočam za nadaljno naklonjenost. 3ARC AHTOB, krojaSki mojster. 171etni mladenič bi se rad izučil mizarstva ali druge obrli. Naslov pove uprava »Goriške Straže". Proda SB žaga na vodo x mlinom vred tcr nekoliko zcinljišča in novo hišo. Naslov pove uprava lista. Posredovaliica Jodna gnida" T CELJU posreduje nakup realitet; na raz- polago ima vile, hiše, tovarne, mline, go- stilne, hotcle, velika in mala posestva. Osobito opozarja interesente na objekt z lepo trgovino, gostilno in pekarno v krasni občini v biižini Celja. Hiša ima 6 sob, 2 gostilniški sobi, kegljišče, 34/3 oralov zemljišča. ves žiti in mrtvi fundus. To po- sestvo se proda za 750.000 jngosl. K. Obrniti se na: Karol Brezrrik CELJE, Dolgopolje 3 Jugoslavija. Franc Kralj, odlikorana torarna KUa ˇ GoHei,, Kapacfnska mlica 9, se priporoča vsem starim in novim %6le- malcem z vsakovrstnim Kisom po kon- kurenčnih cenah. Pošilja po železnfci in na dom. Dražbeni oklic. Vsied sklepa z dne 5/iI I. 1921, •»ra- vilna številka VI/21 proda sc dne 21/2 1921 dopoldne ob 10. uri v Rihenberj» v „gozdu za Cukom" blizu postaje na javni dražbi Lez 500 bubik-metrov poseka* nega kostamjevesra, hrastove^a in raznega lesa^ dobrega za vsako rabo v dolgosti od 4 sežnjev naprej. Kupci si Jahko O|,ledajo vsak Cas do dneva dražbe. Kr. oirajna soöalja 7 Ajdoisčisi dne 12. februarija 1921. Zahvala. Podpisani čutim tem potom dclžnosi se zahvaliti zavarovalni družbi in njenemu zastopniku za üorisko gospod Romanu Brezigar, za njih ixvenredao tocaost pri povrnitvi škode, katero sem trpel vsied požara. Qorica, dne 10. februarja 1921. Sfiligoj Mihael :: Gorioa, ulica Coronini 30 Pri rvrdki Kuštrin 8t Karmolja =============== GORIGA, ullca Garducci 2S ------- se razprodaja dobro jedilno olje po Lir 8.— liter W W nadalje v prav konkareztčne cene. -^q ~W9 Pristne pšenične S. H. S. posevke, S. H. S. slanino, Am. šunke (pršute) in pleča, Bovški sir, sveže maslo, milo itd. Priporoča se to tvrdko naši cast, duhovščini, učiteljstvu, krčmarjem in s!av. obdinstvu v mestu in na deželi. Edina slovenska zaloga kmetijskih strojev in f zastopnika francoske zavarovalne družbe proti | škodam po požaru in streli "LA FRANCE,, I Ustanovl. r Parizu I. 1837 ^a BLAGO SOLIDNO. GENE ZMERNE. Tvrtka Blija. Omk fc GORiGA - Stolni trg 9. levo - GORIGA. Priporoča svojo bogato zalogo sedaj došlih sivalnih strojev iz ino/emskih svetovno znanih tovarn. «Pfaff Gritzner". •.Kaiser"- nKöhler", „Nennian44, wDttrkoppM in Du | naj^kih proizvod nRast & GasserM. Tvrdka f riBdi odjemalki šivalnega stroja brez plačen po- > duk v umeinem vezenih (rikamiranju) na stroj. Bopata zaloga dvokoles „Poch", wStadt4*, »f&tyrfa- in „Regent44, gramofonov. Naj- večja izbera vseh za gori ima novone stroje nadomestnih delov. Pneumatike „Dun- %_^_ lop»# „Pir«lllk<. Najbolje urejena de- ^^^ lavnica in popravljalnica. Stara kolesa ^y>2Ä cmaJ^ra in ponikla t vsaki poljubni barvi JmSS Priporoča se najtopleje ¦HP Elija Cak sodni izvedenec.