Za poduk in kratek čas. Posleduji boji za Bosno. I. V pondeljek 19. aug. t. 1. so naši hrabri vojš6aki pod slavnim vojskovodjem, generalom Filipovi6em, vzeli Sarajevo po strahovitem klanju. Trebalo je se potrtemu sovražniku za petami pritisniti do Višegrada, vsa Bosna bi bila uže nasa. Brez drombe bi se vse tudi tako zgodilo, ko bi general Szapari z svojimi Magjari ne bil tepeu pred Tuzlo in vgnau nazaj do Doboja, kder so zdivjani Turki na vso mo6 prizadevali si, da bi Bosno prekora6ili iu glavno atezo iz Sarajeva v Brod prerezali. Ob enetn sc je vnela strašna rabuka t Banjiiuki in napad na Bibac spodletel. Zdaj so na Dunaji videli, kako prav je imel general Filipovi6, ko je sprva uže tirjal 200.000 mož. Kar so mu takrat odbili, to so mu sedaj naglo, kolikor le mogo6e, dopošiljali. Od rseb strani vrelo je uovib vojakov v Bosno. Med tem je preteklo vendar mesenc dni in naši jnnaki v Sarajevn so morali mesto in okolico varovati pred rstaši, kateri so se prikazovali, sedaj ta sedaj tam. Po 10 bataljonov z 16 kanoni je našib naglo med nje udarilo, jih razpršilo in se potem zopet v Sarajevo podalo nazaj. Sredi septembra je došlo toliko pomo6i v Bosno, da se je povsod pričel odlo6ilni boj: v Krajni, v Posavini patudi od Sarajevo naprej ; 16. sept. dobil jeFilipovič pomo6i: 12 bataljonov in potrebno artilerijo ali kanone pod generalom Vec8ey-jem. Dva dni jim da odpočitka ia med tem generalu razloži navado, kako se Tnrki borijo, in način, kako se jim najleži pride do žirega. V četrtek potein mu ukaže marširati iz Sarajeva proti izhodu do Mokrega, da zgrabi vstaše in Tnrkov potrebi stezo iz Sarajeva črcz Romanjo - planino v Srebrenico, Višegrad, Rogatico, Gorazdo in Fočo. Od Sarajeva do Mokrega pred Romanjo-planino je kakib 24 nr težavnega hoda. Pri Mokrem ee začne vbajati 6rez 3600 čre?.jev visoko plan.no. V kakih 6 arab se preleze 6rez njo v Han-podromanjski, od koder je 5 ur v Glaeinac. Turki ni8o branili prelaza, marve6 ao zadi za Glasinacem poiskali jako močen in za obrambo pripraven kraj. Zadi za Glasinacem se namreč steza razkolje na droje, ena drži na levo nad Balti6 in Ognjak v Srebernico, druga pa nad Senkovi6 v Rogatico. Prostor med obema stezama je gorat, skalnat in z aancami zavarovan; tukaj je naše pri6akovalo 8000 Tnrkov z 6 kanoni; prišlo jim je tadi nekoliko tisoč Arnautov na poiuoč. Prva šanca je varovala razpotje pri Glasinacu, druga je pri Ognjaku zapirala stezo v Srebernico, tretja pa pri SenkoviCu cesto t Rogatico; na sredi med šancami visoko na skalnem vrhovju imeli so vataši svoj tabor, kder je bilo veliko streliva in živeža hranjenega. Vescey je vse to dobro poizvedel v Mokro in sklene sovražnika iznenadnoti. Še isti den, t. j. v petek 20. sept. ukaže kolikor mogo6e tiho preplaziti Romanjo planino. Celih 11 bataljonov z 16 kanoni je lezlo sedaj po plaaini po sila težavuih in nevarnib stranpotih, kder se sicer le koze in pastirji potikajo. Ko 80 na vrb prisli, jih dobi no6, mesenc jim sveti in razliva na okolico svojo bledo svetlobo. Sovražoikov ni najti nikder; nasi pa stopajo opazno v dolino in pridejo okoli 9. ure v Han-podromanj8ki v popolno dobrem redu. Oficirji in vojaki so srečno izvršili prelaz 6rez Romanjoplanino. Da pa to sovrazniku kolikor mogoče dolgo prekrivajo, uiso smeli vojaki zakuriti, ne kubati, vaak je glad tolažil s tem, kar je na hrbtu seboj prinesel. Spali so ali prav za prav dremali do 1. ure popoluoči; potem so se vzdignoli ia marširali v boj, to pa v 3 kardelib ali oddelkih, kakor jim je bil general Filipovič uže v Sarajevu ukazal. Prvo ali levo kardelo pod obristom Konigom marširalo je naprej v Glasinac, kamor je prišlo ob 3. uri zgodaj z 3 bataljoni reg. Kellner šter. 41. in 2 bataljonoma reg. nadvojvode Jožefa štev. 37. in z 8 kanoni. Desno kardelo pod obri8tom Rakasovi6eni imelo je 2 bataljoaa res. reg. Sokčevičevega žtev. 78. potem 1 bataljon Varaždinskega reg. štev. 16. in 4 kanose. To kardelo je iz ceste vkrenolo na desno v planine, da bi V8ta8em nad Mr?i6, Crkvino, Bjelosavič prišlo za hrbet in jih pri Senkoviču prijelo, kedar bi utegnili iz taborja med Ognjakoin in Glasinacem bežati. To se je tndi točno tako zgodilo. Med tem, ko je desno kardelo drapalo v planine proti Senkoviču, smuknilo je levo kardelo prav opazno mimo relike turikc aance na razpotju ter je mahnilo naravnost na sever proti Baltiču, srednje kardelo pod obristom Pittelom pa se je vstavilo na uže imenovaaem razpotju z 2 bataljonoma reg. Mollinary štev. 38. in 1 bataljonom reg. Varaždinskega in 5 kaDoni. Ko so nasi prišli do Balti6a, ukrenili 80 naglo proti izhodu, potem pa proti jngn naravnost nad Ogujak. Okoli 8. ure zagromi prvi kanonski strel iz turške šance med naše vojake, ki 80 v vojnih vrstab razstavljeni 6rez ravno polje prodirali proti znožju vrbov, na katerih so bili Turki in jibore aance z kanoni varno poskrite. Na najskrajniai Ievici biti major Grim 6rez ravan, Turki streljajo 6edalje bolj ostro in gosto, cele vrste vojakov se poderejo z oficirji vred, major sam padne ranjcn raz konja. V tej sili pomaknejo se naši kanonirji fiila predrzno naprej in mečejo grozen ogenj med Turke tako, da jim ena raketa užge zalogo streliva; bregovje se strese, obnebje prešine rudeče-žolti plamen, na stotine Turkov je raztrganih; sovražnik preplašen. V tem hipa vderejo naši pod poveljništvom stotnika Mastny-ja na vrb, nabadajo Turke z bajonetotn, kakor snope, ali jih zaženejo v pobeg, prvi del turškega taborja je naš, 1 kanona in mnogo puaek zaplenjenib, ali tudi žalostno šepetanje zašumi med zmagovalnimi vojaki, da je izmed njih mnogo mrtvih in ranjenih, zlasti oficirjev! Jednak boj se je v tem 6asu dovršil bolj na desni od Grimove čete; tukaj je komandiral obrist Kronenfela ; jegovi vojaki proderejo do 450 korakov pred sovražnikom, dalje ni mogo6e, preve6 vojakov pada mrtvih, obleži ranjenih; ena sama turška kroglja šrapuelka ubije vse oficirje 6. kompanije 37. regimenta; toda korporali obrabrijo vojake, kmalu pristopijo pripomočne 6ete iu sedaj bolj zgosteni vdrapneje navzgor v Turka z bajonetoin, ga vržejo ven iz šanc in zapodijo v pobeg. To je bilo okoli 1. ure popoldne. V tem 6asu pa je tudi srednja 6eta pod Pittelom vzela turško šanco na razpotju za Glasinacem. Ves Turek ae zdaj vali navzdol proti Senkoviču, ali o joj Turkom, tukaj uže stoji obrist Rakasorič, ki bežeče divjake pozdravi z to6o krogelj iz pušek 3 bataljonov in 4 kanonov. Kakor 6e jug ostro potegne in ajdinske snope prekupicava, tako padajo turike čete amrtno zadete od gostih krogelj. Od 8000 vstašev je le nialo živih, a nasih je palo 500, med temi tudi lajtnant Wenedikter, rojen Mariborčan. Vsled ove sijajne zmage bila je turaka sila na izbodnjem kraju Bosne zatrta, mesta Rogatica, Višegrad, Gorazda in Fo6a so se nam vdala brez boja. Smešničar 46. Nekde so hraat podirali; da bi jim na zdol ne pal, sklenejo konja zapre6i z lanci ali ketnaini, oklenjenimi za vrb dreresa; hrast se ziblje in ziblje in zavije na zdol konja pa vrže na drugi brib v gožo, da mu glavo odtrga. Zdaj pravi eden: pojdi, pojdi brat, in poglej, kde se kaj naš konj pase? Gre in, ko 86 vrne, pravi oj, za vozit ne bo ve6, ker neje kam bamota djat, za jabat pa še bo!" D. Pleterski.