Poštnina plačana v gotovini. Leto XIIL, štev. 225 Ljubljana, torek 27* septembra I932 Cena 2 Din Upravništvo: Liubliana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana Selen-fourgova ul. 3. — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. za vodili: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Lun 25.—t za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon St. 8122. 3123, 3124, 3125 lo 3126. Maribor, Aeksandrova cesta 13. Telefon St. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. St. ISO. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Herriotov opomin Nemčiji Splošno odobravanje v Franciji, veliko ogorčenje v nemški javnosti Gramat, 26. septembra, d. Ministrski predsednik Herriot je imel včeraj tukaj govor, v katerem je poudarjal, da je Francija podala v Stresi dokaze svoje doslednosti in svoje konstruktivne ljubezni do trn« ru. Z veseljem ugotavljamo, da nismo tv.li edini, ki smo izjavili, je poudarjal Herriot, da pomeni zopetna oborožitev Nemčije J-e začetek povratka k starim blodnjam, ker gre za ponovno oboroževanje. Razen tega imamo še nadaljnji povod za vznemirjenje, ki ga zbuja očividno soglasje med zahtevami. katere nekateri ljudje označujejo še za zmerne, ter javnimi spisi vojaških strokovnjakov neoporočne avtoritete, ki morajo zbuditi vero .da skuša Nemčija organizirati zelo močno moderno vojsko, ki bi bila sposobna tudi za napad. Ali ne bi nemški vojaški duh. kakor pruski v prejšnjem stoletju, poizkušal ustvariti danes vojno ali pa celo dvoino vojno z namenom, da zodcne z odločilnim sunkom svojega nasprotnika v srce, onega, za katerega je narodna obramba s?mo eno izmed oblik državljanskega čustvovanja? V tem je dramatični smisel razorožitvenega vprašanja. Res je. da so zaveznik' v svetovni vojni obljubili, da bodo zmanjšali svojo oborožitev, treba pa se je spomniti da vsebuje ■uvod V. dela versailleske pogodbe, ki ga ie Clemenseau predložil v imenu zavezni* kov. določbo, da predstavlja nemška^ razorožitev prvi korak k takemu zmanjšanju in omejitvi oborožitve Francija ne sovraži nobenega naroda ali države. Še danes bi bile lahko njene čete ob Renu. vendar r»a je pred potekom pogodbene dobe odstopila Nemčiji na svobodno razpolaganje dežele, ki jih je zasedla na podlagi pogodbe Pariz, 26. septembra s. Ves tisk odobrava včerajšnji govor ministrskega predsednika Herricta. Značilno je, da se tudi iz tabora socialistov ne čuje nobena kritika ali nezadovoljstvo in da se tudi na tej strani odobrava ostri nastop Herriota napram Nemčiji. Več listov izjavlja, da se je Franciji rodil nov Poincare. »Intransi-geants piše, da Pcincare, Laval in Tar-dieu ne bi govorili drugače kakor je včeraj govoril voditelj radikalnih socialistov. Herriot je doprinesel dokaz, da pe francoska zunanja politika ne more izpreme. niti. zdi se pa tudi, da je Herriot prevzel dediščino Poincareja v notranjepolitičnem pogledu. Okoli njega se bo kmalu pri zo-petnem sestanku parlamenta zbrala ostala velika večina poslancev. Sestava vlade narodne koncentracije se je z govorom Herriota zelo olajšala. V splošnem naglašajo listi, da je Herriotov govor tem pomembnejši, ker ga je ime1 državnik, čigar politika je bila vedno orientirana k zbližanju in spravi med Francozi in Nemci. Berlin, 26. septembra, s. Berlinski tisk včerajšnji govor Herriota odločno odklanja. Celo levičarski listi, kakor »Abend« in »Vorwarts«, označujejo govor za fa-rize.iski. »Vorwarts« viprašuje, aH služijo francoske strojnice morda samo za lov na jerebice, pristavlja pa, da se v eni točki more vsak strinjati s Herriotom, ker ie v resnici strašno, če se mlada generacija vzgaja rn trenira v umetnosti smrti. »Berliner Tageblatt« označuje kot dvomljivo, ali bodo ženevski razgovori dovedili do sporaizuma, ker se morajo izjaloviti, če se motijo z enucijaciiami, kakršna je bil Herriotov govor. »Tage-blatt« vprašuje, ali so ženevski razgovori Mer-riotu morda neugodni ali pa mu ne ugaja, da skuša Henderson doseči sporazum. Morda so Herriota, ako ni sam prišel na to, pregovorili, da mora sedaj energično udariti in napraviti konec morebitni angleški slabosti. Tudi »Vossische Zeitung« meni, da je bil Herriotov govor predigra za življenjska pogajanja. Čeprav bi bili vsi očitki Herriota utemeljeni, bi vendarle ostalo nelzpremenieno dejstvo, da je na eni strani francoska oborožena sila z najvišjo tehniko in podprta z orožjem ^vazalnih držav, na drugi strani pa Nemčija, ki je za primer resnosti navezana na nezadostne improvizacije. Še ostreje kakor levičarski listi piše desničarski tisk, »Vos-sisdie Zeittung« imenuje Herriota saboter-ja ter govori o ponovni gornji in ponovnih obrekovanjih Nemčije. »Deutsche A1J-gemeime Zeitung* vidi v Herriotovem govoru dokaz, kako ne razveseljivo se je ra.zvil zunanji politSk Herriot o katerem se zdi, da bi ga noben zastopnik skrajne desnice ne prekašal v šovinističnem razpoloženju. V splošnem so v Berlinu mnenja, da Herriotov govor prav za prav ne prinaša nikakega pove g a elementa in da ne bo v tem ne v onem zrn is lu vplival na stališče Nemčije glede na razorožitvene konferenco. Sicer na Neurath že drevi odpotuje v Ženevo in zato ne bo imel priložnosti priti v direktne stike s šeiom francoske vlade. Uradma dbjava, ki jo je vlada izdala, kritlkuje Herriotov govor, ki mu očita, da vsebuje netočne podatke. Nadalje izjavlja ta objava, da je Nemčija pripravljena pristati na ustanovitev mednarodne vojske. Volilni uspeh komunistov v Sofiji Komunisti najmočnejša stranka v sofijskem občinskem svetu - Veliko vznemirjenje v političnih krogih Sofija, 26. septembra s. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Sofiji je po doslej znanih rezultatih glasovalo izmed 65.000 samo 44.000 volilcev. za 9000 glasov manj kakor pri volitvah v parlament leta 1931. Vladni blok in meščanske stranke opozicije so ohranile svoje dosedanje glasove, dočim so komunisti dobili približno 4000 glasov več. Zato se je število njihovih mandatov pomnožilo ter so postali najmočnejša stranka, čeprav so dobili izmed 44.0i30 glasov le 14 000 glasov. Povečanje števila njihovih mandatov je povzročil predvsem volilni sistem, ki deli mesto v šest okrožij, razcepljenje med meščanskimi strankami in precejšnja volilna abstinenca. Jasno je, da število komunističnih mandatov ne odgovarja dejanskemu razmerju in da novi občinski svet ne bo prevzel uprave mesta Sofije. Sofija. 26. sept. č. V Sofilji je nastala za radi izida občinskih volitev velika politična zmeda Volilni izid je .izzval silno vznemirjenje ne le v Sofiji, marveč po vsej Bolgariji. Volitve so se zaključile z relativno zmago komunistov. Podatki so naslednji: komunisti: 16.004 glasove (20 občinskih svetnfflkov), Narodni blok 10.644 (12), Can-kovj zgovoristi 6732 (4), Ljapčevi in Buro-vovi zgovOristi 3285, Smilovovi liberalc' 2253, socialisti 1650, pristaši Madžarov a 1371, Markova 1051, Tomčeva 762, Vlkova 613, Konjčeva 147, hrišni lastniki 273, uipo koienci 268, fašisti 277, narodni zadruganji 297. Snoči so na sofijski občinsflci palači! razobesili črno zastavo. V strankarskih potl-tičn h krogih je zavladalo silno razburja nje; pojavila so se nasprotja med vocKIm- uni krogi posameznih strank. Nekateri za* h tavajo, naj policija zabrani vstop komunističnim občinskim svetnikom v občinsko zgradbo, drugi ugotavljajo, da so si komunisti po legalnem potu priborili oblast, tretji pa ngilbaoo, kakšne bodo posledic sofijskih volitev za položaj v državi, in n» kateri že napovedujejo nevarnost, da bodo komunisti prevzeli vso oblast tudi v drža-v.i. Ministrski; predsednik Mušanov se i* snoči kasno .ponoči posvetoval z notranjim ministrom Girgiinovim in sta prišla do zaključka, da oblasti v sofijski občini ni mogoče prepustiti komunistom, ker bi na ta način res nastala nevarnost, da bi pri bili-njih vsedržavnih volitvah komunisti dosegli novo, za bolgarsko državo katastrofalno zmago. Zaradii izida sofijskih občinskih volitev Mušanov tudi nj odpotoval v ženevo in še n,i znano, kdaj se bo odpravil na pot. Vodstvo demokratske stranke je Imelo snoči seijo in je sklenilo, da je treba z vso energijo pričeti s protiikomunistično akcijo. Zemljoradniki so se sestali danes. Izrazili so željo, da bi se včerajšnje volitve raz. 'veljavne. Vodstvo komunistične stranke pa je izjavilo, da bo ipognalo svota ljuidi v borbo na življenje in smrt, če oblast ne bo dovolila njihovim občinskim svetnikom izvrševanje pravic, ki so si jih priborili na legalen način. Današnji listi živahno komentirajo volitve in ugotavljajo, da so pomenile volitve v resnici borbo za sedanji vlado ali proti njej. Narod se je odločno ia-jaivil proti režimu Mušanova in je pri tem zgolj naključje, dc. so sadove te borbe želi komunisti. Policija je v pretekli r.jči in danes aretirala nad 200 oseb. Gandhi prenehal gladovati Ker je angleška vlada odobrila sporazum med indskimi nacionalističnimi voditelji in pariji Poona, 26. septembra. AA. Ker 5e predsednik angleške vlade Macdonald odobril poonskj dogovor, se ie Gandhi popoldne prenehal postiti. Ko so Gandhiju sporočili, da je britanska vlada pristala na sporazum med indskimi voditelji in pariji. so ga moraili v postelji dvigniti in mu podložiti visoko zglavje. Nato je imel kratek razgovor s svojimi prijatelji, naka.r se je odd o čil. da preneha z gladovaniem. Pozneje ie prisostvoval verskim obredom, ki so se vršili pod vodstvom znamenitega indiskega pesnika Tagorea. Po obredih je iapil skodelico oslajenega citronovega so-ka in se izmučen zgrudil nazaj na posteljo. Gam-dhijev post je. trajal šest dni in pet ur. Sinila, 26. septembra. AA. Zakonodajna skupščina je z velikim navdušenjem pozdravila sklep britanske vlade, da sprejme poonski dogovor med nedotakljivimi iti fondi o občinskih volitvah. Na predlog predsednika zbornice se je nato obsodil v posebni resoluciji teroristični atentat, izvršen 24. t. m., in izrekla simpatija ranjencem in rodbinam ubitih. ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV De Valera o nalogah skupščine Društva narodov — Za predsednika sedanjega zasedanja je bil izvoljen grški delegat Politis Ženeva, 25. sept č. Prva seja 13. zasedanja skupščine Društva narodov se je pričela danes v napol prazni dvorani. Go-spodarsika kriza je močno vplivala tudi na udeležbo občinstva in posameznih delegacij iz raznih držav, zlasti onih, katerih pomen v okviru Društva narodov ni posebno velik, delegacije velesil Francije, Anglije, Nemčije, Italije in takozvan^h tujih velikih sil pa so prišle tudi sedaj v polnem številu in delno cetlo ojačene. Za letošnjo jesensko zasedanje Društva narodov ni v političnih krogih posebno velikega zanimanja. Dejansko se je pojavila na površju ženevskeca političnega življenja očitna politična borba med silami, ki se zavzemajo za društvo narodov in ohranitev mirovnih pogodb, ter med onimi, ki zahtevano novo rešitev perečih političnih in gospodarskih vprašanj. Med poslednjimi je v prvi vrsti Nemčija in poleg raje delegacije vse-h onih držav, ki so bile v svetovni vojni premazane. Gospodarska kriza je pokazala svoj vpliv tudi v mednarodnih političnih sestankih in posvetovanjih, na katerih so izločili vsa postranska vprašanja ter vzeli vpoštev le najvažnejša. Borba je prestala za zunanji svet nekoliko manj vidna. Mednarodno politčno življenje je bilo v prvih letih Društva narodov zasnovano na viteških turnirjih besed in govorov, sedaj pa so se umaknili prvaki mednarodne politike za kulise. Doslej je bilo vsako zasedanje Društva narodov poseben družaben dogodek. V zadnjem času pa je ostra kampanja proti Društvu narodov, zaradi katere so se znatno zmanjšala sredstva, s katerimi so razpolagali posamezni instituti kakor tajništvo, haaško razsodišče, mednarodni urad za delo, in drugi, pripravila ženevsko ustanovo tudi ob ves prestiž, ki ga ie imela v mednarodnem življen-iu. Današmja atmosfera, ki prevladuie v okviru Društva naro.' v, se docela razlikuje od one. ki je daiala ženevski ustanovi v času Briandove, Stresemaraove in Curtiusove dobe poseben značaj. Dogodki v Nemčiji se občutijo kakor močan udarec proti ženevski politični ustanovi, tako da ženevski politični krogi s skrbjo vprašujejo, ali se ne bo vsa sedanja politična komstelaciia v Evropi razvila do striktne ločitve Nemčije in Francije, teh dveh glavnih evropskih nasprotnic. ale-gionarskim pohodom«. Ameriška legija, ki je še vedno izredno vpliven činitelj v ameriški politiki, je organizirala po vsej državi proti Hoovru protestne shode. Sam Hurley se je zbal svoje agresivnosti in je pred grožnjami veteranov pred kongresom umaknil neke odiozne zakonske predloge. Tudi tako zvana »farmarska stavka« v poljedelskih državah srednjega zapa-da ni dober znak za Hoovra. Sicer ji za sedaj ni uspelo, da bi izstradala velike industrijske centre na severu ameriškega ozemlja ter s tem dosegla višjo ceno agrarnim proizvodom, vendar pa je značilna za revolucionarni duh kmečkih množic, ki so sicer po svojem mišljenju skozi in skozi konservativne. Te razmere izrabljajo seveda demokratski agenti za svojega kandidata Roosevelta. Demokrati imajo veliko prednost, da so že od Wilsona naprej v opoziciji in zato nanje ne pada nobena odgovornost za hude čase, ki so prišli nad Ameriko. Roosevelt je poleg tega nastopil z odločnim čiščenjem, na vidnih mestih v stranki, ki je dosedaj zaigrala že marsikatero priliko z utemeljenimi očitki, da je njeno vodstvo zelo korupt-no. Zlasti »Tammany Hali«, newyorška centrala demokratske stranke, je uživala ta žalostni sloves. Zato se je Roosevelt tudi najprej spravil nad njenega predstavnika, sicer zelo popularnega župana mesta New Yorka Jimmyja vValkerja ter ga prisilil k dopustu, s katerega se več ne vrne na svoje me3to. Stave so za enkrat še vedno v prilog republikanske stranke, vendar sedanjega razmerja 7:6 ni dosegel še noben demokratski kandidat. Ogromno ozemlje zappdno od Misisipija stoji kot en mož za Rooseveltom, industrijski srednji za-pad in velemesta ob obali sovražijo Hoovra, čeprav to še ne pomeni, da so za Roosevelta. Borba se bo torej vršila za primeroma majhno število glasov, pri čemer bodo verjetno bolj odločali slučaji kakor pa zveneče izdelani pro- Velik mornariški škandal v Rumuniji V Italiji naročene vojne ladje neporabne — Korupcija višjih romunskih oficirjev in strokovnjakov Sušak, 26. septembra, n. Rumunsko mi- | V Rumuniji sta med tem preiskala vs° ristrstvo za vojsko in mornarico je naro- ' zadevo general Hans in kon-tr©admiral Bu oilo v Italiji tri manjše vojne iadie. m sicer eno podmornico pri la-Jjedoinicah na Reki in dva t°rpedna rušilca v Napolju. Podmornica, ki je bila zgrajena na Reki, je dobila ime »Delfin« n ;e rumunska mornariška komisija že prevzela ter eo jo v Konstanci celo že slovesno krsf;ii. Pri krstu podmornice je bil prisoten sam ru-munski kralj. Izkazalo pa se je, da ie bila podmornica tako slabo zgrajena, di ni mogla pluti ne nad vodo n.iti pod njo. Tudi oba torpedna rušilca nvrta bila >.gr«jena točno po naročilu. Za sedaj je rumunsko ministrstvo za vojsko in mornarico vrnilo podmornico reški ladjedelnici ter zahtevalo novr>ič'.c 150.661 funtov šterlingov ter odškodnino, obresti in povrnitev stroškov za komisijo. cholter, ki sta ugotovila razne nekorektnosti častnikov in strokovnjakov v rumu«» eki mornariški komisiji, katera je prevzela rumunsko podmornico. Oba visoka častn'-ka sta ugotovila, da so oškodovali državo za silno vsoto denarja in sicer general Buri eanu za 925.000 lejev, komandant Gorgiu za 897.000. admiral Soodre za 40 milijonov, bivšj ravnatelj mornariškega oddelka Ba-silescu za 31 milijonov ter poveljnik pod mornice Nestrus za 18 milijonov lejev. Bu-kareško sodišče je obsodilo reško ladjedel nioo, da Ima plačati vso materijalno škodo Rečani r>a se branijo, češ. da je rumunska mornariška kcrnisiia podmornico prevzela V Rumuniji pa tudi po vsej ostali Evropi je ta afera izzvala veliko senzacijo. Zanjo se zanimajo zlasti inozemski vojaški krogi Stalin v nemilosti Riga, 26. sept. AA. Potniki, ki prihajajo iz Moskve, zatrjujejo, da je Stalinova zvezda začela bledeti. Vzrok je v tem, ker se mu je izjalovila pjatiletka in doživlja Rusija neprestano neuspehe na gospodarskem in političnem polju. Červonec stalno pada in postaja finančni položaj države čimdal.ie slabši, zaradi česar morajo sovjeti izvažati zlato in se zatekati h kratkoročnim posojilom. Vzporedno z nazadovanjem Stalinovega vpliva pa raste ugled Politbiroja in opozicija začenja vnovič prihajati do političnega vpliva v deželi. Značilno je tudi, da je vlada poklicala domov Sokolnikova, ki je osebni nasprotnik Stalinov; sovjetski diktator mu je bil poslaništvo v Londonu namenil kot nekako izgnanstvo. Pravijo, da bo Sokolnikov izdelal novo sovjetsko denarno reformo; njegovo sodelovanje v tem vprašanju bo tem dragocenejše, ker so izginili malone vsi epecijalisti, ki so ustanovili červonec. Potniki iz Rusije tudi trdijo, da je začeJ naraščati tudi vpliv Vorošilova. Sovjetski listi prinašajo o njem vse podrobnosti, kadar kam potuje aH pa se sicer kaj zgodi v zvezi z njim. Baje zavzema Vorošilov že danes prvo mesto v stranki. Odstop ministra za javno varnost v Avstriji Dunaj 28. septembra g. Minister za javno varnost Aach je podal ostavko. Uradno se objavlja, da je cdstopil iz zdravstvenih razlogov. Politično je bil minister Aach v zvezah s Helmwehrom. Razbit shod hitlerjevcev ob meji _ Radgona, 26. sept. d. V vasi Klek, v bližini Radgone, so za včeraj sklicali narodni socialisti propagandni shod. Na shodu, ki so se ga po večini udeležili ljudje iz Radgone, je neki Herman Wolf ostro napadal krščansko-socialnega deželnega poslanca Zenza in štajerskega deželnega glavarja ministra dr. Rintelema. Zaradi tega Je prišlo med narodnimi socialisti na eni ter klerikalnimi kmeti in člani katoliške mladinske zveze na drugi strani, ki so zasedli dvorano že pred prihodom narodnih socialistov, do hudega pretepa. Zupan je mora! končno zborovanje razpustiti. Poizkuse narodnih socialistov, da bi še nadalje govorili, so preprečili orožniki. Letalski manevri nad Rimom Rim, 26. sept. d. Veliki lepaki po vsem mestu objavljajo navodila prebivalstvu, kako naj se zadrži v času letalskih manevrov od 28. do 30. t. m. Kakor hitro se bodo za-čule sirene, morajo ljudie v največji discipliniranosti izvršiti odrejene ukrepe, ker ne bo izključena možnost nevarnosti za radii eksperimentov z umetno meglo in navideznim bombardiranjem z eksplozivnimi petardami. Umetna megla sicer ni zdravju naravnost škodljiva, prebivalstvu pa se priporoča, naj išče zavetja v čim bolj zaprtih prostorih. Vsa prometna vozila se morajo takoj ustaviti in potniki jih morajo zapustiti ter poiskati zavetišča v poslopjih. Samo avtomobili Rdečega križa ki gasilcev »mejo voziti po ulicah. Proces proti dr. Jovanovicu in tovarišem Beograd, 26. septembra p. V razpravi proti dr. Dragcljubu Jovanoviču in tovarišem so se danes pred državnim sodiščem za zaščito države nadaljevali govori bra-niteljev posameznih obtožencev. Jutri dopoldne bo govoril zadnji zagovornik, nakar bo najbrž ponovno pevzel besedo še državni tožilec, s čimer bo razprava končana. Sodba bo po vsej priliki objavljena v sredo ali četrtek. Na današnji razpravi je prvi govoril odvetnik Mihajlo Milekič, ki zagovarja cb-toženca Petra Popoviča. Naglaša! je, da njegov klient ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja in zato prosi, naj se ga opro sti. Odvetnik Jovan Zdravkovič, ki zagovarja obtoženega upravnika zemljoradniške zadruge v Bec gradu Borislava Lukida, je naglašal, da njegov klient ni storil ničesar takega, kar bi bilo v nasprotju z zakonom. Zato prosi, da ga sodišče oprosti. Glavni govornik na današnji razpravi je bil dr. Radoje Vukčevič, ki zagovarja direktorja ogledne pcstaje na Topčiderju dr. Dragomira čosiča. V obširnem političnem govoru je razglabljal o krivdi obtožencev in dokazoval, da v njihovem početju ni bilo nič protidržavnega in protizakonitega. Zahteval je za svojega klienta oprostilno sodbo. Obtoženo Ljubico Kcvačevičevo je zagovarjal odvetnik Miodrag živanovič. Naglašal je, da je njegova klientka prišla na zatežno klop povsem po nedolžnem, ker ni imela niti pojma o vsebini brošur, ki jib je sprejela v shrambo, odnosno razpeča-vanje. Zadnji je danes govoril odvetnik Dušan 1156, ki zagovarja obtoženega Miodraga Miletiča. Podčrtava! je predvsem jugoslo-venrko prepričanje svojega klienta, ki je kot letalski oficir sodeloval v svetovni vojni in si zlasti na solunski fronti pridobil velike zasluge za državo. Tak človek gotovo ne more biti proti državi in zato prosi, naj ga sodišče oprosti. Ob 13. je bila razprava prekinjena. Jutri bo govoril še odvetnik Vladimir Simič, ki zagovarja obtoženo Nado Beničevo. Lepo zborovanje jeseniškega narodnega delavstva Na poziv jeseniške podružnice Narodno strokovne zveze se je zibralo v nedeljo pra.v lefpo število delavcev v godb en i divoranC Sokolskega doma, kjer se je vršil javen shod Narodno strokovne zveze. Shod je otvoniil podružnični predsednik g. Fr. Kralj, ki je pozdravil številno zbrane zborovalce, narodnega poslanca g. Karla Gajška im tajnika g. Vladimira Kravosa ter nato opozoril, da je sklicano zborovanje z namenom, da tudi delavstivo Jesenic spregovori k današnjim težkim časom in zavzame svoje stališče. Tajnik g. Kravos je v nad enournem govoru orisal položaj delavstva v Jugoslaviji in se pri tem dotaknil vseh perečih delavskih vprašanj. BaA'il se je z vprašanjem socialne zaščite ln zavarovanja delavstva, ki zahteva izpopolnitve, ker sedanji zakoni ne odgovarjajo več stvarnim potrebam. Nacionalno delavstvo zahteva dalje revizijo dosedanjega poslovanja uprav Delavskih Zbornic. Izvrši naj jo državna oblast in razpišejo naj se volitve v Delavske zbornice Govornik je naglašal, da se ljubljanski Delavski zbornici ni treba bati revizije, ker so v sedanjem upravnem odboru zastopane vse tri strokovne organizacije in so tu vsa-vsake zlorabe izključene. Prepričan pa je, da bodo revriizije po drugih enakih institucijah dale prav onim, ki zahtevajo revizijo. Govornik se je dalje bavil z razmerami na Jesenicah in pojasnil, zakaj mi NSZ sodelovala pri volitvah v Bratovsko skladnrico. Svoj govor je govornik zaključil s pozivom, naj se delavstvo organizira v Narodno strokovni zvezi. Narodmil poslanec g. Gajšek je podal nato zborovalcem pregledno sliko o današnjem stanju v Jugoslaviji s posebnim ozirom na delavstvo. Naglašal je, da ima nacionalno delavstvo vso pravico zahtevati, da se ga upošteva, ker je skozi vsa leta pokazalo iskreno voljo, sodelovati v nacionalnih vrstah in je tudi pri volitvah storilo v poln-i meri svojo dolžnost. G. poslanec se je bavil tudi z vprašanjem zaposlenja tujcev pri nas, katerih je vedno več, dočim domači delavec nima zaslužka. Obljubil je, da se bo resno zavzel za vsa pereča vprašanja delavstva, ker izhaja tudi sam iz delavskih vrst in pozna delavstvo v dno duše. Pozval je končno delavstvo, naj se oklene nacionalne delavske organizacije, ki edina vo^li poraltivno delavsko politiko, če 'bo nacionalno delavstvo enotno in močno, bo lahKo izvojevalo marsikaj dobrega za vse delavstvo. Sedanja doba zahteva zrelih mož in naoionalno delavstvo naj pokaže, da je kader zrelih mož. Izvjanje g. poslanca je zbor pozdravil z viharnim ploskanjem. G. Markovič je poročal o izidu volitev v krajevno bratovsko skladnico in konstati-ral, da se narodno delavstvo volitev ni udeležilo, ker se ni snremenil volilni red Po predlogu NSZ. Volitev se ni udeležilo nad 400 delavcev, kar dokazuje, da imi NSZ prav lep Kader pristašev na Jesenicah ln Javomiku. Shod je trajal nad dve uri in je končal v najlepši slogi zborovalcev. Angleška vladna kriza London, 25. sept. 5. Včeraj so se angleški vodilni politiki trudili, da preprečijo nameravani odstop nekaterih liberalnih ministrov. Pri posvetovanjih je sodeloval tu di ministrski predsednik Macdonaid. Ka kor pravijo, je Macdonaid izrecno zahteval, da morajo liberalni ministri ostati v vladi vsaj do zaključka svetovne gospodarske konference, ker bi v drugačnem primeru sam izvajal posledice. Zdi se, da je bila kri za angleške vlade res zopet odgodena. Liberalci se bodo bržkone zadovoljili z Macdo-naldovimi pogoji, vendar pa vztrajajo pri svoji zahtevi, da tudi Snowden ne sme Iz vajati posledic. Na sodelovanje liberalnih ministrov v vladi, v kateri ne bi bilo Soow-den a, ni niti misliti. Med tem so se v tisku že pojavile razne verzije o izpremembah ▼ vladi. Politični krogi menijo, da bo sedanji zunanji minister Simon prevzel angleško notranje min! strstvo, vodstvo angleške zunanje politike pa bi prevzel lord Lomdonderry. Prebivalstvo Italije Rim, 26. septembra AA. Po podatkih osrednjega zavoda za statistiko je Štela Italija 30. avgusta 42,211.000 ljudi. Delo in naloge ministrstva za socialno politiko Pomemben govor ministra Pudja o priliki polaganja temeljnega kamna za novo palačo tega ministrstva Beograd. 26, sept. p. Danes dopoldne je bil v ulici Miloša Velikoga na slovesen način položen temeljni kamen nove palače ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Svečanosti ie prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja general Pavle Pavlo-vič, nadalje skoro vsi ministri, zastopniki raznih kulturnih, humanitarnih in gospodarskih organizacij in ustanov ter delegati raznih delavskih društev. Navzoč ie bil tudi beograjski nadškof dr. Rodič. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucolj je imel pri tej priliki pomemben govor o delu in nalogah ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje- V svojem govoru ie med drugim dejal: Današnja svečanost je svečanost vsega našega naroda, ker predstavlja razumevanje našega naroda za velike družabne ideale, za idejo solidarnosti, bratstva in ljubezni do bližnjega. Iz tega našega bodočega poslopja bo izhajala inicijativa in pomoč ?a vsako plemenito in samaritansko delo in se bo vodilo v splošno korist dobro premišljeno posredovanje za samoobrambo družbe in naro la. Ministrstvo socialne politike in narodnega. zdr.a< ja jc v vsaki državi morilo kulturne zrelosti in napredka. Njegova naloga je, a!~ na vprašanja v večji meri zainteresirajo poleg državnih ustanov tudi samoupravna in privatna humanitarna in dobrodelna društvo. Prepričani smo. da bomo iz tega našega bodočega d°ma lahko pokazali večjo živahnost in več življenja ter da nam bo uspelo izpopolniti in povzdigniti nažšo socialno zakonodajo. Silno me veseli, da se mi je izpolnila davna želja, da pride tudi ministrstvo za. socialno politiko in narodno zdravje, bi 90 ga mnogi smatrali za pastorko in mu od> rekali raison d' etre, čeravno je po svojih nalogah eno najpotrebnejših in najvažnejših ministrstev, do svojega lastn«ga doma in ponosen sem. da morem v imenu kraljevske vlade izjaviti, da bo vlada tudi v bodoče neumorno delala za izboljšanje socialnih in zdravstvenih prilik v državi. Po govoru ministra Puclja, ki so ga sprejeli vsi navzoči z velikim odobravanjem, je minister g. Pucelj položi? temeljni kamen. vzida! ustanovno listino in med udarci kladiva dejal: »Na'jbednejš;m in na#>olj potrebnim!« Nova palača bo dograjen« do jeseni prihodnjega leta. Kongres zdravnikov Beograd, 26. sept. p. V Vrnjački Banji se je danes nadalieval kongres jugosloven-skih zdravnikov. Po sprejetju običajnih poročil ie bila izvoljena nova uprava. Za predsednika je bil izvoljen ugledni ljubljanski zdravnik profesor dr. Alojzij Zsloka r. Obširna razprava se je razvila o predlogu glede reforme zakona o bolnicah. Bolniški zdravniki smatrajo, da bi predlagana reforma poslabšala njihov polržaj in so zaradi tega predlagali posebno resolucijo, v kateri izražajo svoje želie in predloge. Po poslovnem delu so sledili refprati o Posameznih znanstvenih vprašanjih sodobne zdravniške vede. Kongres se bo še jutri nadaljeval. Seja Narodne banke Beograd, 26. sent p. Pod predsedstvom guvernerja Bajlonija se je vršila danes šefa upravnega odbora Narodne banke. Na početku je'bil prečitan ukaz, s katerim je zopet imenovan za guvernerja Narodne banke g. Igniat Bajloni. Nato je sledilo poročilo o tekočih zadevah. Posebni odbor je oodal poročilo o delu Narodne banke v drutfi polovici avgusta in prvi polovici septembra. Direktor Narodne banke dr. Protic je poročal o konferenci v Stresi, kjer je zastopal našo državo. Obširna razprava se ie razvila o vprašanju razdolžitve kmetov, pri čemer so posamezni govorniki nagla-šali važnost tega problema za vse naše de-narstvo. Upravni odbor Narodne bancebo zavzel k temu problemu svoje stališče in ga sporočil merodajnim krogom v obliki posebne resolucije. Iz poštne službe Beograd, 26. septembra p. Z odlokom prometnega ministra je premeščena Ljudmila Baje s pošte Bled I. na pošto Bled n. Vlom v beograjsko redakcijo Beograd, 26. septembra p. V pretekli noči so doslej še neznani storilci vlomili v redakcijske prostore ilustriranega tednika »Nedelja« ter odnesli iz blagajne 90.000 dinarjev. Samomor avguštinskega patra Dunaj, 26. septembra d. V samostanu Klosterneubnrgu se jenripetnl pretekli petek krvaiva tragedija. Z dvema revolversH-ma streloma se je usmrtil 67 letni avguštin-ski pater Ildefons Pasler, ki je vodil že 2o let samostansko gospodarstvo. Patra so našli v petek dopoldne mrtveca v postelji. V rokah je držal revolver. Zapustil je poslovilno pismo, naslovi1!en o na predstojnika samostana prelata Klugerja. v katerem pravi: >že leta sem se boril, kalkor vedo vsi moji bratle. zaman nroti grozečemu duševnemu omračenjn. Prišel sem do konca srvo-jlh moči«. Samomor je zbudiil v samostanu veliko razburjenje. Kakor zat.rjujeio, le živel pater Pasler v fiksni domnevi, da je samostan pred finančnim polomom Jn da nI mogoče preprečiti njegove gospodarske nropastl. V domnevi je toliko trpel, da se 'e vidno nosIn-bSevalo njegovo zdnvle Zaradi naraščajočih težkoč v Izvrševanju eo ^o^a.rskih poslov je tudi pričel telesno hirati, kar ga je še bolj potrlo. Bazen te?a je obolel še na očeh in ker bi bila vsaka zdrajvmiška jpomoč zaman, 1>1 (prej ali sfej oslepeL Uspeh francoske konverzije Pariz, 26. sept. AA. Finančni minister Germain-Marfcin je zastopnikom listov Izjavil, da bo definitivni rezultat konverzije francoskih rent znan šele v četrtek ali petek. Minister sodi, da bodo znašale zahteve po izplačilu okoli 2 milijard frankov od 85 milijard v konverzijo predloženih rent. Lastniki papirjev so namreč zahtevali v Izplačilo 4 milijarde Trankov, zato pa so takoj pod ni s al i 2 milijardi novega posojila. V ponedeljek so ljudje zahtevali v plačilo 60 milijonov, v terek, sredo in četrtek pa skupno 200 milijonov, obenem pa so že podpisali novo posojilo. V petek so znašale zahteve po izplačilu 1 milijardo, v soboto pa so dosegle 2 milijardi. Minister je izjavili, da je ta finančna operacija dosegla celo večji uspeh kakor na Angleškem in izrazil veliko zadoščenje francoske vlade nad tolikšnim uspehom, ki ga niti največji optimisti niso pričakovali 22 . • • Štirje nepridipravi Zavrč, 26. septembra. Orožniki v Za vrč;: so imeli v soboto izredno srečo, ko so izsledili kar Štiri ptičke, enegi njih že starega. V klet Stajersike hranilnice v Gradcu, ki Ima na Gorenjskem vrhu svoje posestvo, je bilo r noči na 10. avgusta vlomljeno in odnešena iz kleti nova škropilnica. Iste noči je bilo tudi vlomljeno v stanovanje viničarja Kokota Jožefa, kateremu so odnesli vlomilci 30 kg svinjske masti in 4 škarje za rezanje trsja. Orožniki so takoj šli na zasledovanje vlomilcev, ki so jih izsledili v osebi delavca Kokota Antona, viničarja Belšaka Antona in delavcev Kranjca Jožefa in Kranjca Franca, -vseh iz Gorenjskega vrha. Kokot Anton je tatvino takoj priznal in še Izpovedal, da so ga ostali trije 9. avgusta, ko se je vračal po občinski cesti v Gorenjskem vrhu domov okoli 23.. ustavili ter ga pregovorili za vlom z grožnjo, da gi sicer ubijejo. Ostali trije so tatvino zanikali, a so prišli v razma protislovja. Vlomili so pri kletnem oknu s tem, da so z 2 m dolgim drogom odstranili okensko mrežo. Kokot je že star grešnik, -ker je leta 1931. ukradel iz zaklenjenega hleva kravo in jo nato prodal svoji priležnici, pri kateri so žival tudi našli in jo vrnili lastniku Jožefu Vidoviču na Gorenjskem vrhu. Vsi štirje vlomilci so bi!i privedeni v ptujske sodne zapore. Nov grob Snoči ob pol osmih je preminila na Viču ugledna posestnica. gostilničarka in trgovka Uršula R o b e ž n i k. Podrobnosti glede pogreba bodo objavljene jutri v mrtvaškem oznanilu. Vrempmka nanovecf Zagrebška vremenska napoved za danes: Vreme toplo, izpremenljivo. mestoma vetrovno- Možno je ponekod prehodno deževje. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija z več centri prehaia čez severni kontinent Ponekod sega tudi čez severne dele naš države. Samo na iugu kontinenta prevladuie višji pritisk. Pritisk je v južnih krajih in zla9ti v južnem Primorju padel za 0.1 do 3 mm. Na severu je porastel za 0-1 do 1.5 mm. Temperature so večinoma padle za 1 do 5 stopenj, posebno v centralnih krajih, ponekod pa so ostale nespremenjene. Dunajska vremenska napoved za torek: Nekaj dni še hladnejše vreme, pri prihodu mrzlega zraka tudi dež. Naši krafi in ljudje Slomšek in Maribor Povod m dolžnost, spominjati se Antona Martina Slomška, ima ves slovenski narod in njegova dolžnost je to zlasti letos, ob 70. obletnici njegove smrti. Anton Martin Slomšek, ki je izšel iz preproste slovenske kmetske hiše in je že od svojih dijaških let nosil v sebi zavest, da je sin svojega naroda, takrat malo znanega in še manj spoštovanega, je šel »ko bog pred Izraelci« m se je boril za svoj materni jezik in njega ravn op ravnost. Spomin na njega, učitelja im vodnika, je dragocena lastnina vsega slovenskega naroda. Ko je vstal Slomšek, ni bilo strank, pa tudi še ne zavednega naroda. Njegov nastop v narodni probuji je tudi lasten vsemu narodu brez razlik, kakršnekoli bi jim morda dajala različna partijska mentaliteta. V krogu onih, ki se morajo s posebno globoko hvaležnostjo spominjati Antona Martina Slomška, je v prvi vrsti Maribor. Mesto je bilo do Slomškovega prihoda malo provincijalno središče ne velikega kmet-skega okrožja. Od časov Marije Terezije je bil sicer Maribor sedež male politiano-Iokal-ne oblasti, ki pa ni obsegala današnjega mariborskega zaledja. Glavni centrum prejšnje Spodnje Štajerske je bilo Celje, ki je bilo sodno okrožje tudi za ves okoliš današnjega mariborskega okrožnega sodišča, ki se je ustanovilo leta 1898. Prvi večji pomen je dal Mariboru šele prenos škofijskega sedeža iz Sv. Andraža. Značilno je, da se je v isti meri, kakor Maribor jemalo v poštev kot sedež lavan-tinske škofije z enako mero tudi Ptuj in Slovensko Bistrico. Slomšek je bil, ki se je odločil za Maribor in s tem dvignil pomen mesta visoko nad takratno stališče. Mesto Maribor je na mah postalo središče visoke cerkvene oblasti in s tem tudi centrum šolstva, ki je bilo žarišče narodnega razvoja. Zgradila ali vsaj dogradila se je škofijska palača in ves knezo-Škofijski dvorec, ustanovilo se je duhovno j učilišče —• mariborska teologija. S tem se je povzdignil tudi pomen srednjega šolstva. Ni čuda, da je izkazalo mesto Maribor ob tem najvažnejšem mejniku svojega razvoja globoko hvaležnost do svojega dobrotnika. Razumljivo je, da je mariborski mestni župan leta 1858. zapisal: »Tmeni Tar-noczv (takratni solnograški nadškof) tn Slomšek bosta pri nas in pri naših potomcih nesmrtni«. Toda že isti občinski odbor mariborski, ki je pooblastil svojega žunana za to pismo, je pozabil na te besede. Z oktobrsko diplomo in februarskim patentom se Je začela v slovenskih delih Avstrije »ustavna doba«, ki pomenja ob enem začetek zavestne germanizacije. Slomšek pa je bil zaveden Slovenec im tega tudi kot škof nt pozabil. Iz socialne in ekonomske podlage, ki mu jo je bilo mariborsko mesto dolžno. Je nastalo strupeno sovraštvo. Seveda, Slomšek je uvedel v šole slovenski jezik, bil je član mariborske čitalnice, zapisal je še v zadnjem letu svojega življenja pretresljivi oklic: »Prjatelji, ne pozabimo, da smo Slovenci!« Postal je deležen prave nemške hvaležnosti — kaj nemške — nemšktutar-ske! Tisti prebivalci Maribora, ki so se zaradi povzdiige pomena svojega mesta imeli prvemu svojemu škofu zahvaliti v velikem delu za svoje zvišano blagostanje in nadaljnje ekonomike možnosti, so začeli grdo gonjo proti Slomšku. Prirejale so se celo osebne demonstracije in padalo je proti škofijski palači tcdi kamenje. In to s toleranco občinskega poglavarstva, ki je imelo takrat vso policijsko oblast. Vse to proti možu, ki je povzdignil mariborsko mesto na višjo storpnjo, kakor bi to moglo tucat Reiserjev. Seveda tudi ni mamlkalo denim-cijaeij, ki so dale pač dovolj dela nem-škoa vstrijski politični upravi, niso pa dosegle svojega namena, da bi oplašile Slomška. Kajti Anton Martin Slomšek strahu ni poznal. In se ni uklonil. Ukloniti pa se je moral najvišji instanci. Smrt je zamahnila s koso in Slomšek je —-mnogo prezgodaj — zatisnil trudne oči. Ali niti smrt ni prekinila sovraštva. Naravno je, da so hoteli štajerski Slovenci ohraniti spomin na svojega voditelja tudi v trajnem liku. Sestavil se je odbor za postavitev s^ornemika in zbral — v sedemdesetih letih, kljub motorični slovenski revščini — potrebno vsoto za spomenik. Mariborski občinski »vet pa je željo, da se postavi spomenik na javnem prostoru, odklonil. Tista nesmrtnost, ki je bila v pisma mariborskega župana leta 1858. Slomškovemu imenu zagotovljena, je bila deset let kasneje že pozabljena. Spomenik se je postavil Slomšku v stc4ni cerkvi. Ali tudi to mariborski občini ni dalo pokoja. Zanimiv je tozadevni akt mariborske mestne občine. Ker v dnevnem časopisju seveda ne moremo objavljati zgodovinskih izsledkov, ki so deloma že opisani po strokovnjaku, žalibog pa premalo pristopni, posnemamo le glavna dejstva.. Maribor je prepovedal ob priliki odkritja spomenika vsako javno in tudi društveno zborovanje. Poskusil je celo na ta račun razpust i ni mariborsko »Slovansko čfitalni-co«, češ, da je prekoračila svoj delokrog. Najlepše pa je, da je mariborska občina celo prepovedala cerkveno slavje. »Proti vsaki, kakršnikoli politični demonstraciji« v prostorih mestne župnije. »Pri odkritju Slomškovega spomenika se mora omejiti na slovesnosti katoliškega rita in izostati mora vsaka pridiga ali nagovor.« Sledila je še grožnja: »O aefinitivnem odobren Ju za postavitev spomenika v mestni župn. cerkvi bodo sledil' še sklepi mestnega občinskega odbora odnosno cerkveno-konku-rencnega odbeia«. Z veseljem lahko kon-ststiramo, da je takratni stolni prošt v primerni obliki zavrnil ponižujočo insinuacijo. Slomškova proslava se j« dne 24. junija 1878 dostojno izvršila. Nič ni pomagalo, da je moral mestni uradnik Pengov podajati detektivska poročila. Slomškov spomin je živel in je bil ukoreninjen v vseh srcih današnjih severnih krajev. Slomškov spomin še vedno živi. Živi pa v narodi^, v najširših plasteh našega ljudstva. Prebolel je avstrijsko preganjanje, njegov pomen pa bo tudi preživel vse »partijske« ekspioatacije. Maribor svoje slave ni ovenčal s policijskim sistemom, ki ni mogel zajeziti prodirajoče slovenske reke. Tem bolj pa se mora spominjati Antona Martina Slomška današnji Maribor, ki bi ga brez njega v mejah naše svobodne države ne bilo. Z glavo v zid odgonskega zapora Žalostna zgodba o Tonetu Gregorcu, Id so ga potegnili lz Gradaščlce Ljubljana, 26. septembra. Belezfli smo, da so v soboto popoldne (potegnili iz Gradaščice pri Vojnovičevi tovarni na Glincah 521etnega, brezposelnega -delavca Antona Gregorca, rojenega na Brezovici. Z reševalnim avtom so reveža vsega mokrega prepeljali v bolnico, nato pa osušenega na odgonsko postajo. Tone, nekoč marljiv in vesten delavec, je prehodil ■v mladih letih mnogo sveta, delal je pri večjih stavbnih in drugih podjetjih kot akordamt in preddelavec. Zdaj je topo in brezbrižno sedel na slamnjači v odgon-skem zaporu. Zmenil 9e ni za ničesar. Ko ga je ječarjeva žena vprašala, če želi kaj jesti, ni odgovoril, samo pozneje Je za-.momljal: »Župco, župco!« Pokrepčala ga je z dobro zakuhano juho. Ni dosti govoril, venomer je molil rožni venec in očenaš. Začel je zmedeno pripovedovati, da ima družino nekje na Koroškem in da ga sinovi te-po. Kolikor so mogli ipo delavski knjižici in drugih dokumentih dognati, je bil Teme že dalj časa brez posla. Tone Gregorc je noč mirno prespal. Okog 5. zjutraj je izpil čašo lipovega čaja. Kmalu nato se je izačulo iz zapora votlo bobnenje, kakor da kdo z vso močjo buta ob staro zidovje. Ječar Jezovšek je pohi- tel v zaipor in tu se mu je nudil pretresljiv prizor. Tome se je zaletaval z glavo v zid in je bil že ves krvav, po obrazu nra Je v curkih lila kri. Ječar je prijel oburpanca tn ga posadil na klop, kjer je obupno zdiho-val: »Moja sina me tepeta!« Ko ga je zdravnik pregledal ter nra obvezal rane na glavi, so Toneta odpeljali z reševalnim avtom v domovinsko občino na Dobrovo. Po prvi maši so bili občinski možje prav zbrani na seji. ko je okoli 10. prispel avto s Tonetom. Možje so se branili Toneta sprejeti v občinsko oskrbo: češ: »Mi ga ne poznamo!« Tone pa je dokaj jasno dopovedoval: »Jaz sem ta in ta. Rojen sem v oni-le vasi!« Pokazal je dokumente in naposled so se morali udati ter ga prevzeti, čeprav je bil Tone v mladih letih pustil svojo kri daleč v tujini. V soboto zvečer so na odgonsko postajo pripeljali tudri 241etmega slaboumnega kmečkega fanta iz Prekmurja. V umobolnici ga niso hoteli sprejeti. Bile so težave, da je ječarjeva žena še pozno zvečer preskrbela prisilni potni list. Šlo je in so fanta odpremili proti Murski Soboti. Grenčica Hnnyadi Jan os je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Žalostna kronika noža in smrti Oklan v ljubljanskem vinotoču — Krvavo maščevanje dekleta ■ Ljubljana, 26. septembra. Ljubljanska bolnica je v zadnjih dveh dneh morala sprejeti več žrtev noža. Danes popoldne se je tak obžalovanja vr&den dogodek pripetil v vimotoču blizu železniškega viadukta na Martinovi cesti. Tam je okrog 17. popivala večja družba moških. Vsi so se pridno zalivali z alkoholom, nenadoma je nastal prepir, beseda je dala besedo in že so se zabl iskali noži. Žrtev pretepa je postal neki delavec, ki so ga Bosanci hudo obdelali z noži po vsem telesu. Nezavestnega ranjenca je šofer nekega pol-tovornega avtomobila, ki je slučajno prispel mimo, prepeljali v bolnico. Ker s« ranjenec deloma zaradi poškodb, deloma pa zaradi pijanosti ves čas ni zavedel hi ker pri sebi tudi ni imel nobenih listin, njegove identite niti niso mogli ugotoviti. Več Bosancev, ki so sodelovali pri pretepu, je bik) aretiranih. Sv. Lenart prt Vel. Nedelji, 26. septembra V soboto zvečer je skupina fantov lič-ka'a koruzo pri posestniku Nemcu. Proti polnoči so krenili fantje v gostilno m st privoščili precej pijače. Nastal ie prepir med 181etnima Klamerškom im Toplakom in je Toplak baje sumil Klamerška z možem v prsi. Ta je zakričal: »Ti mane. laz tebe!« — im že se je zabliskal nož v nle-govi roku Sumil je z vso silo Toplaka v levo stran vratu. Ta je imel še toliko moči. da je stekel k sosedu po pomoč, tam le pa sedel za peč na klop im takoj nato izdihnil. O zločinu so bili takoj obveščen« veliiko-nedeljski orožniki, ki so tri ure pozneje ubijalca prijeli v neposredni bližini kraja, kjer je bil zločin izvršen. Klamerška so preoeljali v ormoško boLnioo, kjer so zdravniki ugotovili, da njegove poškodbe niso nevarne. Domnevajo, da se je morda namenoma sam sunil v prsi, da se lahko zagovarja s silobramom. Danes popoldne se je vršila sodna obdukcija pod vodstvom sodnika dr. Svetka m ob navzočnosti zdravnikov dr. Hrovata in dr. Čarfa. V zveri z zločinom je bil tudi aretiran neki Ivan Preac. Klamersek trdovratno taji uboj. Ptuj, 26. septembra. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju sta posestniški sin Tome im Nežika že dalje časa ljubimkovala. Počasi pa je Tome pričel zahajati tudi k drugim dekletom, česar niti ni skrival. Maščevalna Nežika je zatorej Smrtna žrtev na Dravskem polju - Sodba pred malim senatom iz maščevanja pričakala Toneta iz ostrim kuhinjskim nožem v gozdu in ga napadla. Tome se je sicer še pravočasno umaknil, vendar pa je dobil več lažjih poškodb. Ker Nežika ni izvršrila, kar je bila nameravala, si je hotela vzeti življenje ter si je prerezala žili na Obeh zapestjih. Oba ranjenca so morali naglo odpeljati k zdravniku, ki jima je zašil in obvezal rane. Maribor, 26. septembra. Dopoldne se ja zagovarjal pred malim senatom 36!etni posestnik Stanko Stergar iz Ruperč pri št Petru. 2. junija zvečer je poškodoval delavca Franca Krambergerja in s strelom iz samokresa zadel Famca Ber-liča, ki je nekaj minut nato izkrvavel. Obtožnica pravi, da je bil Stanko Stergar zaposlen v vinogradu svojega očeta v Ru- Eerčah. Med kopači sta bila France Kram-erger in Stankov brat Ludvik, s katerim pa Je Stamko živel v velikem sovraštvu in se je Ludvik zaradi tega že letos pomladi preselil v neko drugo vas, da bi se tako izognil vsakodnevnim prepirom. Ko so se kopači po delu zbrali v Stergar j evi hiiši k večerji, je nastal med bratoma spet hud prepir, v katerega je pomirjevalno posegel tudi oče F"- 5.10 iz St. Petra na Vransko in od tod ob 5.50 nazaj na vlal? proti Celju, se danes 27. t. m. zopet ukine. ♦ Nova pasta za zobe Je »Diana«. Cisti", odlično, varuje emajl, je izvrstnega okusa, desinfidira usta Jn zobe. Cena normalne tube 5 Din, dvojna 8 Din. ♦ Jugoslavija: Kdor Jo Ima — Je proč ne da! Lutz. ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. ReitK Iz LfuMfane u_ Premestitev češkoslovaškega pod- konzula g. Cihelke. Kakor izvemo, je bilo na tukajšnjem češkoslovaškem konzulatu zaradi štednje ukinjeno mesto, ki ga je v zadnjih dveh letih zavzemal splošno znani in priljubljeni podkonzul g. Alois Cihelka. G. Cihelka je bil zaradi restrinkcije premeščen in se bo z .novim letom preselil r Prago. Odhod g. podkonz/ula bodo obžalovali vsi njegovi številni znanci in vsi ljubljanski prijatelji! jugoslovensko-češkoslova-ške vzajemnosti, ki ima v g. Cihelki vnetega zagovornika in sodelavca . u— Danes krstna predstava Tauberjeve. ga filma v Jugoslaviji. Elitni kino Matica je prvi kino v naši državi, ki prinaša danes premiero najnovejšega Tauiberoevega ffttma »Simfonija ljubezni*. Film je krasen po svoji vsebini, najzanimivejše pa je, da podaje Tauber vlogo Cavaradossija iz ope re »Tosca«. Z divnim glasom zapoje božan sko arijo >Ko so zvezde sijale«. V filmu namreč predstavlja Tauber slovitega opernega pevca, kii je oboževan od svoje operne pTabor«. Penfel odsek tona skupno vajo drevil oto 20. Bliža se akademija, zato vsii in točno! u_ Esperantski tečaj za začetnike se bo otvoril v torek 4. oktobra ob 19.30 r šentjakobski šoli. Vršil se bo dvakrat na teden in bo traoal 3—4 mesece. Učnina minimalna u_ >Sočanl« pntaesite zanesljivo naiblral-ne pole na sestanek, ikl bo v toreik 27. L m. ob 20. pri »Levu«! človeka, v zrcalu svojih doživetij je analiziral njihove vrednote. Posvetil se je človeku, od katerega zahteva tudi vnanje doslednosti. Tabo je naštel v fantastičnega borca za odkritosrčno podobo človekove notranjosti. Lopez je njegov junak, ob katerem ne more zatajiti simpatij. Ne bilo bi prav, Se bi jih poskušaj, ker je njegovo delo vendarle bojevita napoved. Sam priznava, da ga je pisal s strastjo. Ta strast je borbenost lastnega življenja rn je časih malce slepa za okolnoo. Grenke preskušr je podžigajo ostro sodbo, ljiidje in življenje izgubljajo zunanjo barvitost in kaže jo le golo ogrodje. V strastnem i.jtenju pozablja Človek na svojo notranjost, način življenja se izpremmja v smoter. Tako stoji Lopez v borbi. Idealist t napetim lokom zoper vse nedoslednosti v laži človeške natu. re. Brigantri in lopovi, ki ee pritajil jejo, so mu ljubši od farizejskih znar»ikov obče morale. V gnilih razmerah sodobne literarne družbe ga boli tepreminjasto obličje značajev, samoobljubntih in zavratnih, pritlikav« človečnost z bombastičnimi frazami Borba za kruh mu šele prikazuje človeka v pravi podobi. Verni in vestni prijatelji se v hipu izpremtnjajo r tigre in leve, ki ee besno grizejo, kakor so se prej prijazno 'i-aali. V slehernem Človeku tK sum ničen je in nezaupanje do svojega prijatelja, ki se rake j izpreminja ali v podlo obrekovanje ali v peklenske načrte, kadar se je sanoljirbje razbolelo. Za kruh se oznanjajo in prikra4-jajo nazori, morala, ustvarjajo se nove zre- ti— Lepo uspela vaja barjanskih gasilcev. V soboto ob 20. se je vršila vaja gasilnega društva na Barju pod spretnim vodstvom društvenega načelnika g. občinskega svetnika Vrbinca Ivana. Vaja je bila alarmirana, ne da bi o tej nameri kaj vedel kateri član društva. Kot fingiran požar je bila Hamova šu/pa na Galjevici blizu -Ižanske ceste, k? je oddaljena od Gasilskega doma nad 1 km. Točno ob 20. se je oglasi! gasilski rog — znamenje da gori. Po 5 minutah je že drvel trenski voz z motorno brizgal-no na kraj dozdevnega požara, pet minut za njim ,pa drugi voz z ročno brizealno. Ko je prispel prvi voz z motorko na mestb požara, je že po 1 in pol minute briz>ea!a motorita vodo ilz dveh cevi na omenjeno, šrapo. Za reservo je bila takoj napeljana ena cev fe hidranfa in ena cev iz roč^e brizgalne, tako da so bile v teku četrt ure napeljane štiri cevi in brizgale vodo na pogorišče. 0F;igovca«; v sredo 28. t. m.: izlet na Ljubelj Jezersko z enakimi pogoji v četrtek 29. t. m. izlet na Vršič 120 Din, odhod ob 7. zjutraj izpred »Figovca.?, povratek ob mraku (195 km), drugi izlet Istega dne v Logarsko dolino, 125 Din s prehrano, odhod ob 5. zjutraj od »Figovoa^ v petek 30. t m.: izlet na Ljubelj in Jezersko 69 Din, odhod od >Figovca« ob 13. povratek ob mraku; v soboto 1. oktobra: ob 16. odhod ob »Figovea« v Logarsko dolino, povratek prihodnji dan ob mraku, 120 Din, priložnost za ture na Okrešelj, Kamniško sedlo in Ojstrico; drugi telet v Bakar preko Sušaka, odhod zjutraj ob 5. od Figov-capovratek prihodnji dan ob mraku, cena vež reji 120 Din (300 km); vožnja bo trajala nekaj ,preko 4 ure, ker bo vozil tja nov avtobus prvovrstne konstrukcije; prehrana in prenočišče okrog 70 Din; v nedeljo 2. oktobra: telet v Logarsko dolino 125 Din, s prehrano, odhod ob 5. ur.i od >Figovca«, povratek ob mraku; drugi izlet na Vršič 120 Din (195 km), odhod ob 7. uri od »Fi-govca«, povratek ob mraku; tretji izlet na Jezersko, odhod ob 7. uri od »Flgovca*. povratek ob mraku. — Ker letos ni pričakovati mnogo lepih in toplih dni, porabite zadnjo priliko. Podrobne informacije in vozovnice se dobe pri >Putnifcu« za nebotičnikom v Ljubljani. u— Stanovanjske odpovedi v mestnih hišah. Stanovanjski odsek je sedaj načel prav pereče vprašanje, kako napraviti v nekaterih mestnih hišah pošten hišn.i red. Znano je, da stanujejo v nekaterih mestnih hišah prav prepirljive stranke. Večne tožb« prihajajo na mestno načelstvo, a tudi; soba št. 28 na okrajnem sodišču dostikrat odme. va teh prepirov. Stanovanjski odsek se bo najbrž odločil, da bo notoričnim zgagarjeni stanovanja odpovedal in naselil tja mirnejše stranke. u_ Preprečena požarna katastrofa. Nn Novem trgu (prej Turjaškem) je včeraj okoli 8 nastal požar v starodavni Pogrant-zevi hiši, kjer se v I. nadstropju nahaja Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt. Dimnikarski mojster Rihard Kernc je dobil od gasilskega urada nalog, da po hišah na Novem trgu, ki so starinske, zažiga dimnike, kjer se je nabralo mnogo smole. Dimnikar je v omenjeni hiši smolo zažgal že v soboto. Včeraj zjutraj pa je v »II. nadstropju stanujoča stranka Marija Predovntk začutila silen smrad po dimu. AvteiraH so takoj dimnikarja in poklicne gasilce, ki so ukrenili vse, da so preprečili Pa če v žepn ni »kovača«, hm. to meni je igrača. Dinar — dva še skupaj spravim, In se b Slamičn odpravim. 11635 Dr. Lado Vavpctič vljudno naznanja, da je OTVORIL svojo ADVOKATSKO PISARNO v LJUCLJANI Sclenbnrgova ulica štev. 6. Telefon 2458. 11745 hujšo požarno nesrečo. Goreti je že začela tramovje stropa med I. in IL nadstropjem. Les se je vnel tiik dimnika, ki je zidan še po starem načinu, škodo bo ugotovila po sebna komisija, cenijo jo na približnih 15.000 Din. u_ Sličice izpred okrajnega sodišča. V sobo št. 38 okrajnega sodišča je bil včeraj ob 8.30 velik naval. Stranke so se gnetle okolil sodnika in v mali sobi je zavladala soparica. Sodnik civilnega oddelka IV. g Jože Baričevič je za včeraj razpisal I. narok za 87 tožb, pri katerih gre za zneske do 6350 Din. V pol ure so bile zadeve ab-solvirane. Culi so se samo medklici: »Predlagam zamudo!.. Kontumac!« -In tako je bilo do 80 tožencev kontumaciranih. Bili pa so tudi komični prizori. Sodnik tožencu: »AK se boste pravdali? Ali priznate?« Toženec: »Priznam!« Sodnik: >Ali boste plačali?« Toženec žalostno: »Nimam denarja!« Drugi so kratko izjavili, da se hočejo pravdati, češ, da niso toliko dolžni. Neki krnet je ljudem potožil, da ne more plačati hranilnici obresti, ker bi moral imeti posebno mašlno za pitanje Ln rejo živine. Zrediti bi moral kar štiri mastne vole, da bi dobil toliko, kakor poprej za enega samega Civilne pravde na ljubljanskem okrajnem sodišču bodo letos gotovo dosegle rekord, že sedaj beleži samo IV. civilni oddelek 1580 večjih pravd, dalje 814 oooml-nijevalnih tožb in 31 bagatelk. u_ Poškodovanci v bolnici. Zdravstveno stamje ranjenega stražnika Ivana Rutarja, o katerem smo v ponedeljskem »Jutru« poročali, da ga je na Viču brez povoda sunil z nožem v trebuh in hrbet neki delavec, je razmeroma povoljno. Zdravniki sodijo, da bo kmalu okreval, če slučajno ne nastopijo kake komplikacije. Napadalca 26 letnega tapetnika Janeza Prislana je policija že izročila sodišču. — Včeraj zjutraj j« na Celovški cestj padel pod tramvaj 37 letni delavec Florijan Cerer in dobil precej resna notranje poškodbe. V Zdenski vas" je krava nabodla krojaškega pomočnika Ignaca Vidriha in ga občutno poškodovala. V bolnico so nadalje morali prepeljati Antona Judeža, 31 letnega posestnikovega sina iz Gore pri Kamniku, ki sta ga drva fanta hu do obdelala z noži. Njegovo stanje je res no. Lutz peči, kopirane, a ne dosežene! Nemčija: Lutzofen iiber alles! Jugolntz, Ljubljana — šiška u_ Zveza bivših salezijanskih gojencev na Rakovniku bo ,imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 2. oktobra ob 9. na Rakovniku. Vabljeni so tudi tisti tovariši, ki še niso včlanjeni v Zvezi. u— Pouk jezikov francoščine, angleščine, nemščine, španščine v skupinah in za posameznike. Prijave od 6.— 7. zvečer Beethovnova nlica 7, pritličje. — Prof. S. Je-■ras-Ouiinot. u— Večerni tečaj na Cbrlirtofovem mčneim zavodu se prične 1. oktobra. Vpisovanje 28., 29. in 30. t. m., Domobranska cesta št. 15 (nova vila) od 6. do 8. zvečer. — Istočasno vpisovanje tudi za strojepisni pouk. u_ Plesne vaje na Taboru. Začetek 2. oktobra. Vstop samo z vabili. Reklamacije vabil v pisarni Sokola L Tabor, vsak dan od 17. do 20. Urbas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865 u_ Plesr>i zavod Jenko v Kazini-Zvezda PTične s svojimi tečaji in posebnimi urami v prvi polovici oktobra. Natančnejše bo objavljeno takoj, ko se g. Jenko vrne z inozemskega študijskega potovanja u_ Česalni salon E. & H Fettich-Frank- heim frlzira.nje, manikura, masaža barvanje. vodna in trajna andnlaolja. Pri najboljši izdelavi globoko znižane cene. Is Maribora a— Dva lepo uspela shoda narodnega poslanca g. Krejčija. V nedeljo, je imel narodni poslanec za Maribor — desni breg g. ravnatelj Anton K rejci v Framu in v Ponovi dva shoda, ki sta bila oba izredno lep% obiskana, zlasti od kmečkega prebivalstva V Framu se je vršil shod v prostorih Tur-nerjeve gostilne, v Podovi pa v Lašlčev« gostilni. Obeh shodov se je udeležil tud.1 sreski tajnik JRKD Primec iz Maribora V obeh krajih so po končanih shodih ustanovili krajevni organizaciji JRKD in se je takoj vpisalo veliko število članov. a_ Mariborsko gledališče. Rok za prijavo novih abonentov je bil podaljšan do so bote 1. oktobra. Abonentl se plačujejo v sedmih zaporednih mesečnih obrokih. Otvoritvena predstava, Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« v režlij.i Joška Koviča bo v soboto 1. oktobra cb 20. V tej kome dlji nastopijo gospe Zakrajškova, Kraljeva, Starčeva, Dragutinovičeva, Savinova, gg. Grom, Pavle Kovič, Rasberger, Joiko Ko-vič, Skrbinšek, Gorinšek, Furjan, Harasto-vlč, Tovornič, Nakrst in Blaž. a_ Najkrasnejši v EvrOp; presto živeči ptič, zlati fazan, samec, je razstavljen v izložbenem oknu g. Strnada, puškarja na Aleksandrovi cesti. Res mojstrsko je fazana nagatil g. Pajtler, znan mariborski pre-parator. Priletel je iz Avstrije, kjer jih redi že več let v Brunnseeju g. grof Parma, sorodnik bivše cesarice Zite. Ker ni imel »letalske« listine v redu, ga je ustrelil g. Vaupotič na Ceršaku ob Muri. Ta divem eksemplar je vreden, da si ga vsakdo ogleda. a_ Pozor na gobe! V soboto zvečer sta jedla na Pobrežju 28 letni delavec Ludvik Ozimič in njegova 22 letna prijateljica Ana Lesniko v a gobe, ki pa jih nista dobro poznala. Gobe so bile strupene in so oba ne srečneža kmalu popadli hudi črevesni krCi Reševalci so ju nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so jima izpraznili želodec in re-šili življenje. a_ Dve žrtvi gostilniških pretepov. Reševalni postaji so zada
  • d-nijska steca št 3. I. nadstr. e— Prijatelj kokoši. Celjska policija je včeraj zjutraj aretirala nekega P. in nekega olkrcg 14 let stareg?. dečka, ki sta kradla v Celju in okclici kokoši. Pri obeh so našli 10 kokoši. ze, nova prijateljstva, ki pa se v bistvu stvor ja jo le v skupnem sovraštvu ali \ hre« panenju po življenjski udobnosti. Sredi te družbe stoji idealist, ki ni naprodaj ne >a denar, ne za čast, ki ne opravlja svojega dela v perspektivi udobne prehrane ali jolo oblasti nad duhovi. Stoji in je uverjen, da iz takega življenja ne zraste drevo, ki bi narodu rodilo sadove. Fanatična je njegov vera, fanatičen njegov boj. Bridka sablja mu je simbol. Idealist postaja tragičen. Kakor mu smrdi gnila okolica, v kateri v;di plešoče egocentrike, tako pozabida mu je lastni pogled zastal notranji egocentri-zem, ki taste v bolne privide. Navdaja ga trpka bolest, d« je brez moči do podlosti, ki mu zastruplja življenje, mu krade poštenost in terlaj prične otepati krog sebe z bičem sovraštva. Svet se mu izpreminja v groteskne privide, nad katerimi raste sam od trenutka do trenutka v namišljene višine. V njegovih prividih zrno resnice ne kali, temveč ee rrapfhuje v strupeni zemlji, v brezoblično podobo in se potem ne ve več, da je hrla resnica vsejana. Resnica je lik z mnogoterimi glavami, kdor vidi in prikazuje fe eno liee, ne bo upodobil resni s ce. Fanatična strast idealista viidfi le sence, človeka ne. Med temi sencami izgub'ja tudi pravilni odnos do sebe in stoji naposled med sencami sam brez eence. Bartolova drama je grenka borba za etično prerojen je družbe, za odkritosrčno i pt« ved človekove nravnosti. Prerastla mu je življenje, kS ga ni oblikoval, temveč le na- kazal njega sence rn izrastke, zoper katere se bori. Polna očitnost glavnega junaka je povzročila, da ne vidi krog eebe značajev, ampak lastnosti. Ti pogledi ustvarjajo vtis neprekvašenega, malce naivnega gledanja na življenje. Nekateri prizori so verno zrcalo skoraj bolestnih prividov človeških lastnosti. Glavni protivnik Perez (Skrbinšek), pimboliziran v »Bonusa«, je inkorpori-rana človeška slabost, nenaturna v svoji bitnosti. Santa Fe (Jerman) je privid tipič« ne mlačnosti m lažnive morale. Miranda »Volpina« (Gabrijelčičeva), je senca Lope-zovega etičnega erosa. Tako nekako je z drugi mri značaji, med katerimi sta najbolj vidna Hasdrubal in Stenica, ki sta jih Kralj in Lipah, kolikor je bilo možno, plastično prikazala. Skrbinšek je reševal Bonusa z masko, ki jo je prikrojil dosledno po predpisanem vzoru. Priznati je treba, da so v^i it*ralci poskušali oživiti sence ljudi in se j;m je posrečilo, da so pritegnili občinstva, ki je z zanimanjem opazovalo spretno 'n včasri slikovito drseče vrvenje. Režiser Sest je občutil potrebo po zanimivosti in pestrosti in je prikrojil mikavno konstrukcijo. ki je bledi podobi življenja dajala ilustrativno in dekorativno ozadje. Lahkotno menjavanje številnih slik je frlo tehnično dobro izvedeno, eksotični okvir je zcstrl marsikatero hibo. Sredi tega sveta je stal Lopez (Greporin) ves čas v borbi zoner sluzasto družbo rn je vihtel 6 krepko mko svoj najboljši meč, dialog. J. K. Poljski pisatelji in slovanski jeziki. V organizaciji poljskih pisateljev (Zwiazek zawodowy literatow polskieh) je včlanjenih 696 književnikov vseh vrst. Ta zveza ie iz-v-šila med svojimi čiani obsežno anketo, čije rezultati eo zbrani v kn;igi >Lycie i orača pisarza polskiego« (Warsa*va 1US2). ■^Prfger Presse« je objavila iz tega zbornika nekoliko zanimivih podatkov o jezikovnem znanju poljskih pisateljev. Izmed 603 članov jih je Sicer odgovorilo samo 193, vendar so med temi najodličnejša inv>na, tako da lahko smatramo nabrano in objavljeno gradivo za izjavo pisateljske elite. Med poljskimi pisatelji prevladuje znanje netnšČ'ne (180 pisateljev ali 91n V na dn: n;estu je francoščina (179 pisateljev ali W\>). na tretjem pa rusč!n* (122). 90ft/» znanja ruskega jezika odoa.Je na "n? p-sa-t°l,e. ki so se rodili na ozem "u nekdan;e kongresne Poljske. Angleški ie,:ik obvl.idv:-j<; 82 pisateljev, italijanskega V, španskega 12 itd. Izmed slovanskih jezikov ie orvi za ruskim ukrajinščina. ki jo iDozna 24 pi-saUliev, rojakov iz vzhodne Galicije in drugih pokrajin, kjer se Poljaki ^tikalo z Ukrajinci. Češki jezik obvla.bije 20 pisateljev srbskohrvaškega in bolgarskega po dvs f?ov«Mi«kega in lužiško-srbskega pa noben. Anketa je potemtakem pokazala, da se elita poljskih pisateljev porazno ma'o zanima za južne Slovane. Slovenski poročnik 'z časov Rndeckcga — jnnak avstrijskega romana Pri Kiepen-heuerju v Berlinu je pravkar izšel nov roman priznanega nemškega prip »vednika Josela Rotha: >Radetzkrmarsch«. Josef prvi slovenski fotografski list „FOTOAMATER" Urednika profesorja Hrovat Bogomil in Mušič Rudolf. Izdajatelj drogist Benon Gregorič, Ljubljana. Uredništvo: Fotografska posvetovalnica, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Zahtevajte, da se Vam pošlje prva številka brezplačno na ogledi e— Razveseljiv uspeh celjskih Sokolov v Beogradu. Sa veznih tekem za prvenstvo v odibojlki, ki so se vršile v nedeljo 25. t m. v Beogradfu, se je med 16 postavami ud&iežil tudi sotkolski naraščaj iz Celja in zasedle! drugo mesto. Čestitamo! e— V celjski bolnici so umrli: v soboto 24. t m. 49ktni mesarski pomočnik in bivši celjski gostilničar g. Peter Bračič s Sp. Hudi ni e, v nedeljo 25. t m. 531etni vladni kamclist v p. g. Fric Presinger i z Celja, v ponedeljek 26. t m pa> 861etni občinski revež Jemej Avbelj iz Grušoveli nri Rečici ob Savinji. e— Otroka ne morejo preživljati. Včeraj dopoldne se je pojavifla v celjski ekspozituri OUZD neka ženska s Teharja z dojenčkom. Rekla je, da ie otrokova stara mati in da za.radi revščine ne more preživljati otroka niti ona niti njena hčerka. Otroka je pustita v uradu in odišla na policijo, kjer je javila vso zadevo. Stražniki so se ženske usmilili in ji dali 18 Din. Nato i« odšla zopet v ekspozituro OUZD, vzela otroka in se vrnila ž njim domov. e— Nezgoda pri cikkmiziranju. K notici, ki srno jo objavili z g orni lun naislovom v nedeljo, smo še zvedeli, da je akflotiizbrano sabo odprl desin-fektarjev pomočnik. Ker mu je postalo slabo, je pustil vrata odprta im zbežal po stopnicah, kier se je zgrudil nezavesten. Gospodinja, nien mož tn domači pes, ki so hSteli nato mimo odprte sobe po stopniicah za pomočnikom, so zaradi zastrupili enja s plinom tudi omedleli. Vsi ponesrečenci so se k sreči k nalu opomogili, a še vedno čutijo posle-d ce zastrupljeni a. e— Poskus Samomora po prepiru. Na Bohovem pri Šmarju se je 74!etni hlapec Ju-li>i Taborne spri z domačimi. V razburjenosti je pograbil koso ter si ž njo odrezal tri prste na levi roki in se porezal po obeh rokah. Taborne ta so prepeljali v celjsko. bolnico. e— Žrtev nesreče. Včeraj opoldne je padel 38 letni železniški ključavničar Ivan Valenčflč pri popravilu ogrodja na železniškem podvozu pri hotelu »Pošti« z lestve. Pri padcu je dobil notranje poškodbe. — Poses-tmik Ivan Zobec iz Št Vida pri Grobelnem si je v nedelljo pri padcu zlomil levo nogo. — V Lande-ku pri Dobrni je padel 51 letni tesar Martin Raizgof z lestve, ki ie biila prisloni ©na k skednju. Pri padcu si ie zlomil levo roiko in si io obenem spahnil v komolcu. — 67 letnega, nočnega čuvaja Štefana Hojnika iz Celia ie v nedeljo podrl neki kolesar. Hojnik i e dobil poškodbe po vsem telesu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celiš ki bolnici. e— Mestni k!no predvaja dane« ob 20.30 izvrstno razikošno zvočno opereto »Ena noč na rivijeri* in najnovejši zvočni žiur-nal. e_ Mestna kopališča ob Savinji se bodo zaprla v petek 30. t. m. Kopalci, ki tmalo shranjeno oblefto 'In sl-ično, se pozivajo, da pridejo do 30. t. m. po njo h kopališki strež niči odnosno h kopališkima mojstroma., ker mestna občina ipo poteku tega roka ne bo več Jamčila za shranjene predmete. e_ Trgovska nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1932-33 bo 26. ln 27. L m. vsakokrat od 18. do 20. Vpisnina znaša 25 Din, priložiti pa je treba tudi zadnje šolsko spričevalo. V to šolo se morajo vpisati in jo obiskovati vsi vajeno! in pomočniki. ki so mlajši od 18 let v mestu Celin in naslednjih krajiih okoMee: Babno, Breg, Gaberje, L,ava, Leveč, Lisce, Medlosr, Ostrožno, Polnle, Spodnja Hudinja, Spodnja Ložnica, Trnovlje, Z&grad, Zavodma 7-Hradlnija, Buikovžlak, Cret, Dobrava, štore. Teharje. €!o§podar§tvo Kako razdolžlti kmeta? Prejeli smo: Tudi pri nas v Sloveniji ee je v zadnjem času razvila prav živahna diskusija o vprašanju razdolžitve kmeta. Zal pa opažamo, da se ta diskusija vrti preveč okrog vprašanja, ali je kmet zpscI v dolgove zaradi zapravljivosti ali ne, kakor tudi okrog dokazovanja, da je kmet v sila težkem položaju. Pogrešamo razprave o tem, kako naj se breme dolgov kmetu olajša. Glede na bližajoči se 20. oktober, ko poteče veljavnost sedanjega zakona o zaščiti kmeta, bi morali vso prizadevnost osredotoči ti okrog načina pomoči. O tem, da je tu treba nekaj ukreniti, menda ne bo nasprotujočh si mnenj. Danes gre sicer vsem slojem več ali manj slabo, vendar pa gre kmetu (če izvzamemo kader brezposelnih delavcev) najslabše in je v številnih primerih njihov položaj nad vse resen. Pustimo tudi vprašanje krivde, lahkomiselnosti in zapravljivosti, kajti ni je poklicne panoge, kjer se ne bi našli številni primeri zapravljivosti in lahkomiselnosti. Eno pa ie vsekakor gotovo: kmet je v normalnih razmerah najštedljivegospodar, ne samo pri nas, temveč na vsem svetu. Ostane torej vprašanje »kako« in »v kak* snem obsegu« naj se izvrši akcija za pomoč kmetu, ne samo zadolženemu in morda pre zadolžen emu kmetu, temveč tudi enemu kmetu, ki še ni v dolgovih, ki pa bo zašel v dolgove in v bedo. če ga pre» pustimo usodi. Teh kmetov, ki še niso zadolženi, je celo več kakor ortih, ki iščejo olajšave glede na svojo zadolžitev. Zato je razumljivo, da jc vprašanje razdolžitve razvnelo živahno debato tudi med kmeti samimi. Ker ni možna nikaka rešitev tega problema, ki bi enemu prinesla koristi, ne da bi komu drugemu škodovala, zato mora pri reševanju obveljati načelo: način in obseg pomoči zadolženim kmetom mora biti tak, da bo prinesel maksimum koristi za skupnost. Ne smemo biti torej preozkosrčni i? obzirnosti do onih, ki bi bili oškodovani, ne smemo p« iti tudi predaleč, ker lahko 7 nepremišljenimi ukrepi napravimo narodnemu gospodarstvu, to je gospodarski skupnosti vseh 6lojev, mnogo več škode, kakor pa koristi Ureditev dolgov vsekakor ne sme bit' taka, da bi povzročila nelikvidnost denar niih zavodov ali pa izgubo. Odkloniti je torej vnaprej vsako rešitev na ta način, da bi država odkupila kmečke dolgove z obveznicami. kii bn jih dobili upniki, s katerimi pa sami ne bi mogli poravnati svojih obveznosti (n. pr. nasproti vlagateiem). Posledica take ali slične rešitve bi bila skorajšnja potreba proglasitve splošnega moratorija, ki bi še bolj zaustavil gospodarsko življe» nje in bi prinesel hudo in neootjrebno po ostritev gospodarske krize. Tako je bjlo n. pr v Rumuniji, kjer so morali kmečki moratorij kmalu razširiti na druge panoge gospodarstva, kar je imelo težke posledice za vse gospodarstvo. Ce pa hočemo kmečke dolgove odkupiti pretežno v denarju, je jasno, da se da to izvesti le v ožjem okviru, ki zOpet narekuje individualno postopanje. Seveda pa tudi v takem primeru ne sme bv*i izvzeta drav« eka banovina, kakor'bi bilo to v praksi po načrtu, ki ga je sestavila posebna komisija, izvoljena na nedavni anketi interesentov v trgovinskem ministrstvu (v to komisijo je bil za Slovenijo izvoljen dr. Slokar), kaiti če sploh obstoja prezadolženOst kmetov, tedaj je gotovo v dravski banovini, kjer je ena petina vseh kmečkih dolgov v državi. Sploh je problem pri nas v Sloveniji povsem drugačen kekor v ostalih pokrajinah države, kajti naše kmetovalce teži predvsem višina dolgov, dočim povzročajo insolventnost kmetov v ostalih pokrajinah v prvi vrsti visoke obresti. O vprašanju, ali je kmet sploh preziadolžen, se je v zadnjem času mnogo razpravi ialo zlasti v beograjskih listih in časopisih. Te razprave, pni katerih so bile upoštevane 6eveda le razmere v jrižnih kraiih. so pokazale, da je izvor vseh težkoč zadolženih kmetov visoka obrestna mera. ki gre do 20 odst. in celo 30 odst., in tolika višina dolga. Univ. prof. dr. -Bajkič dokazuje (v »Narodnem blagostanju«'), da kmetijstvo v Jugoslaviji sploh ni prezadolženo, ker zaradi pomanjkanja kapitala in visoke obrestne mere sni oh ni imelo možnosti, da bi se toliko zadolžilo. On argumentira takole: Če vzamemo. da znašajo vsi kmečki dolgovi v Jugoslaviji 4 milijarde Din. pomeni to 5 odst. današnje vrednosti kmečkega premoženja (računano z 80 milijardami dinarjev), če pa izračunamo odnosno med vredn ost io vse obdelane in pogo^dene zemlje (20 milijonov hektarov po 2000 Dm povprečno za hektar), tedaj znašajo kmečki dolgovi 10 odst. te vrednosti kulturne zemlje. Skupni krediti naših privatnih in javnih kreditnh ustanov znašajo 18 milijard, od tega pride 22 odst. na kmetijstvo, 78 odst. pa na ostale dolžnike. Trgovina, obrt in industrija dolgujejo 3 in pol krat toliko, kakor kmetovalci, čeprav jih je po številu 4 in polkrat manj. Dr. Bajkič primerja nadalje dolgove naših kmetovalcev in dolgove kmetovalcev v Nemčiji (po statistiki iz 1. 1928) ter prihaja do zaključka, da so v Nemčiji leta 1928 znašali doU gova kmetov 35 do 75 odst. vrednosti zemlje, dočim znašajo pri nas povprečno 10 odst. V Nemčiji dolguje 30 milijonov kmečkega prebivalstva 162 milijard dinarjev (12 milijard mark) pri na« pa 11 milijonov kmečkega prebivalstva 4 milijarde dinarjev. Morda ima dr. Bajkič prav, da v pokrajinah izven dravske banovine problem res ni v tem, razdolžiti kmetovalce, kakor osvoboditi jih težkih pogojev in visokih obresti. Drugače pa je v dravski banovini. Če bi pri nas primerjali višino dolgov z vrednostjo kulturne zemlje, bi morda dobili skoro enako razmerje kakor v Nemčiji. Podobno je tudi 6 predlogi o uvedbi prisilne poravnave za kmeta. To bi koristilo morda kmetu na jugu, ki ima dolgove pri zelenaših ali zelenaških malih bankah, re pa našemu kmetu, ki ima predvsem hipoteka rne dolgove n dolgove garantirane 9 poroki pri zadrugah in regulativnih hranilnicah. Institucija prisilne poravnave se ne more razširiti na vknjižene dolgove, ket bi s tem za vedno diskreditirali smisel vknji-i* be in bi kmetu vzeli vsak kredit. Enako je s poroštvom, če bi ga z zakonom analizirali. Problem postaja, kakor vidimo, vedno bolj zamotan. Čim bolj ga sučemo. tem bolj spo-navamo, da ga ne moremo reševati po enotnem kopitu in da nam interesi države in gospodarstva narekujejo mnogo preudarnosti in opreznosti. Ker pa čas hiti, bi bilo že-elti. da bi se vsi. kii želijo dobro kmetu in pa tudi vsemu narodnemu gospodarstvu, bolj intenzivno pečali z vprašanjem, kako pomagati kmetu. Puhtimo vse očitke na strani in iščimo le zadovoljivo formulo. Izogibajmo se vseh parni in demagoških gesel in imejmo vedno pred očmi interes celote ter omejene možnosti rešitve, sicer zaidemo na nevarnsi in kriva pota. S. Pred novim; vinskim pridelkom Naš krnet rad dela. Obdeluje zemljo z veseljem, seje v nadi na bogato žetev, pridelke prodaja, da z izkupičkom zadosti svojim vsakdanjim potrebam, predvsem pa, da od račun a javne dajatve, ki niso majhne. Kmet vinogradnik je bil nekdaj vesel človek, po vinorodnih krajih je odmevala njegova pesem od hriba do hriba. Danes vinogradnik sicer pridno dela, v redu drži :-voj vinograd kakor preje, toda ne poje več. Pesem, ki jo še slišimo po vinorodnih krajih, to ni pesem vinogradnika, kajti on že davno več ne poje, on hodi zamišljen okrog in kalkulira; poje pa še njegov vini-čar, ki ni tako tenkočuten in se zanaša, da se bo preživel, četudi slabo, na stroške gospodarja vinogradnika. Toda tudi vinl-čarjeva pesem pojenjuje. Kakor gospodarju, tako je tudi viničarju vzela letošnja dolgotrajna suša vse poljske pridelke. Kako bosta v vinorodnih krajih čez zimo preživela gospodar in viničar sebe, svoje m živino, ne vemo. še obupnejše so razmere v krajih, kjer je poškodovala toča poljske pridelke, vinograde ?n sadovnjake. Sena je bilo malo, otave skoro nič. zanašali snno se na bogato pašo v jeseni, ki pa je tudi izostala zaradi suše. Vino, sadje in živina so pa edini vir dohodkov v naših vinorodnih krajih. Zaradi pomanjkanja krme in kupcev so čez poletje ogromno število živine poklali doma in po malenkostni ceni razprodali ter razdali meso med sosede. Haska od tega ni imel nikdo, ker je dotok denarja od zunaj izostal. Posledice decimiranega števila živine bomo občutili prihodnja leta. Sadi" je po nekaterih vinorodnih krajih bogato obrodilo, je sicer tudi trpelo po suši. pa vendar bi se še kaj dobilo zanj, če bi cene ne bile tako zelo nizke, da se prevoz sadja šolski otroci so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust in grla vam bodo najbolj pomagale priljubljene Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikem zavojčku Din 15 Koti) pripoveduje zgodbo avstrijska uradni-?ko-oficirske rodbine Trottov, čije začetnik je bil Slovenec Josip Trotta (?), ki je v bitki pri Solferinu rešil cesarju življenje. Skozi tn rodove zasledujemo usodo te rodbine, njen vzpon kvišku in njen propad, v ozadju tega rodbinskega romana pa stoji o^eba cesarja Franca Jožefa, tega predstavitelja vzpona in propasti avstrijskega b'rokratič-no-vojaškega sistema v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja. Roth riše v tem romanu. ki mu ne manjka prikritih vzdihov po stari Avstriji, slikovite prizore cesarskih avdijenc in bleščeče pojedine na grofovskih gradovih, telovske procesije in vojaška parade. skratka: iz knjige vstaja ve9 potopljeni blesk in sijaj »apostolskega cesarstva«« ki se ne bo vrnilo nikdar več- Hans Waihinger, znani nemški filozof, pisec slovečesa spisa »Die Philosophie des Als Obt, ki je nekoč močno razgibal vodilne duhove, je slavil minule dni osemdesetletnico. Iz naše matematične književnosti. Mi-lutin V. Stepanovič v Beogradu je pravkar izdal knjižico »Logaritamske tablice najno-vijeg sistema za logaritme dekadnih bro-ieva«. 52 strani obsegajoča knjižica izpopolnjuje piščevo »Nauko o logaritmima sa loga ritamsko-trigonometri jskim tablicama«, ki je bila upeljana v srednje šole kot učbenik. Zbornik za umetnostno zgodovino, Z znatno zamudo je izšel Zbornik za umetnostno zg-odoviro, celoten letnik 1931 v enem zvezku. Pricbčuje Armičeve spomine na Groharja, Polčeva »Pisma Franca Pu-stavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu«, Steletovo razpravo o stenskih slikah v minoritski cerkvi v Ptuju in drugo razpravo istega avtorja: »Strahlova oporoka in naše ustanove« ter razpravo dr. Fr. Vidica »Ponarejevalska afera Leopolda Layerja«. Po poročilih o varstvu spomenikov (dr. Štele) sledi nekrolog dr. St. Vurniku. Slebingerjeva bibliografija in vrsta knjižnih ocen in raznih beležk. O Zborniku bomo še priobčili podrobnejši referat. Repertoarji Drama. Začetek ob 20 Torek, 27.: zaprto. Sreda, 28-: Celjski grofje. Red Sreda. Četrtek. 29.: zaprto. Petek, 30.: Roksi. Red C. Sobota 1. okt.: Marij. Oper* Začetek ob 20. Četrtek, 29-: Hlapec Jernej In njegova pravica. Premijera. Izven. Abonente reda B Opozarjamo, da imajo drevi ob 20. uri za svoj abonma prvo dramsko predstavo v letošnji sezoni, Vprizori se Bariolova izvirna drama vLopez«, ki ie imela v soboto pri premijeri prav lep uspeh. Dejanje samo se vrli v Španiji v majhnem baskiškem mestu v 9edanjem času. Zasedba ista kakor pri premijeri. Režija ie prof- Šestova. »Celjski grofje«. Druga repriza Kreftov« izvirne drame »Celjski grofje« bo v sredo dne 28. t. m. za stalni abonma Sreda. Kref-tova drama je veleinteresantna in je imela na obeh dosedanjih vprizoritvah v resnici lep uspeh. Obisk najtopleie priporočamo. Koncem lanske sezone je bila z zelo lepim uspehom igrana pri nas drama »Marij«. To delo pride tudi v letošnji repertoar in bo prva vprizoritev v soboto dne 1. oktobra- Štiridesetletnica našega opernega gleda lišfa. V četrtek dne 29. t. m. preteče 40 let. odkar je bilo otvorjeno naše sedanje operno gledališče, ki je imelo do prevrata naslov Deželno gledališče v Ljubljani. Novo poslopje, ki ga je z velikimi žrtvami postavil takratni deželni odbor kranjski, je bilo slavnostno otvorjeno s slovensko otvoritveno predstavo, pri kateri 90 bili navzoči zastopniki zagrebškega In praškega gledališča. Od takrat naprej so se vršile stalne slovenske gledališče predstave v tem poslopju. V proslavo 40 letnice se otvori v četrtek 29- t. m. operna sezona. Vprizorila wo bo opera »Hlapec Jernej«, ki jo je na pod-laei Cankarjevega teksta komponiral skladatelj Mahowski. Zasedbo posameznih vioir javimo jutri Panps že opozarjamo na to predstavo, ki bo izven abonmaja. Druga premijnra v novi operni sezoni bo »Fra Diavolo« v popolnoma novi zasedbi in insoenaciji. iz krajev oddaljenih od prometnih točk, skoro ne izplača. Edini uip za našega kmeta vinogradnika so njegove z grozdjem lepo obložen® vinske gorice. Stanje vinogradov sicer nI povsod zadovoljivo, nastavek v splošnem ni bil tako bogat, kakor je bil lani, pa tudi suša in toča sta ponekod napravila škodo. Manje pridelka m sušna letina pa govorita v prid isfoorni kvaliteti letošnjega vinskega pridelka. Novi trošarinski predpisi so pripomogli k temu, da so se cene vinu v gostilnah »nižale, konsum vina pa »e je povečal. Vinske zaloge so letos vsekakor manjše, nego so bile v tem Času lani. Pa kaj čujemo? Da bosta letos vinski mošt in vino zelo po ceni. Slišijo se cene, ki bi nikakor ne krile niti polovice stroškov, kri jih je vinogradnik imel z obdelovanjem vinograda. V tem pa je njegov propad, če ne krije niti pridelovalnih stroškov. Glede na male vinske zaloge starega vina in v pričakovanju izborne kvalitete letošnjega vinskega pridelka cene letošnjemu vinskemu moštu oziroma vinu ne morejo biti nižje nego so bile lani, ravno nasprotno, bi morale biti višje. Mnogo se letos prodaja grozdja, kar je vsekakor hvalevredno in za vinogradnike prodajalce grozdja koristno, ker pridejo takoj do denarja. Potom prodaje grozdja bo pa tudi znatno olajšan vinski trg, kar spet govori proti nizkim cenam za mošt in vino. Vinogradnika! Iz navedenih izvajanj, ki dovolj jasno prikazujejo današnji splošni položaj glede našega vinskega gospodarstva, razvidimo, da nimamo pričakovati nič dobrega. Če bomo složni, si vsaj deloma lahko pomagamo sami. Pomoč leži v nas samih v tem, da kolikor mogoče dobro vnovčimo naš vinski pridelek. Predvsem h morali biti vsi vinogradniki složrni ln organizirani v Vinarskem društvu, ki edino ščiti interese našega vinogradništva. Glede na ta dejstva priporočamo: Prodajajmo namizno grozdje za zoba-nje v kar-največjem obsegu. To je možno posebno v bližini mest in trgov. S trgatvijo čakajmo do skrajne možnosti, da grozdje popolnoma dozori m da bo kvaliteta vinskega pridelka čim boljša. Ako je morda zaradi slabega vremena močno nastopila gniloba, podbirajmo gnilo in odpadlo grozdje. Vinski mošt po preteku 24 ur razslurzi-mo, to je pretočimo, da čistejše poikipi in ostane zdrav. Trgajmo in prešajmo po možnosti vsako vrsto zase. kajti za sortna vina dosežemo vedno boljše cene. Vsem vinogradnikom brez izjeme, ki 90 primorani vinski mošt od preše prodajati, svetujemo, da ga, in to najslabše kvalitete, ne dajo ceneje od 4 Din liter iz mešanih vrst. za sortirano blago in boljšo kvaliteto pa naj zahtevajo primerno večjo ceno.^ Na nižjih cenah nima nikdo interesa, najma-nje pa vinogradniki sami. Vsak vinogradnik bodi član Vinarskega društva. Vinarsko društvo ra dravsko banovino v Mariboru. Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banike od 22. t m kaže v primeri z Izkazom od 15. t m. naslednje spremembe. Na strani aJctiv se je zmanjšala podiaga za 1.9 na 2006.4 milijona Din. Tuje valute so narasle za 0.3 na 2.9 milijona Din, devize so pa padle za 22 na 240.6 milijona Din. Devize, ki ne spadajo v podlago, so se pa dvignile za 1.4 na 85.5 milijona Din, Stanje kovanega denarja v blagajnah se je ponovno zmanjšalo za 17.7 na 116.7 milijona D'm. Posojila nadalje naraščajo. Menični portfelj se ie povečal za 20.1 milijona Din in je dosegel že 2.101.7 milijona Din, lombard pa je padel za 0.9 na 355.4 milijona Din. Stari dolgovi države so se zaradi zaračunavanja obresti blagajnikih bonov Narodne banke povečali za 233 tisoč Din na 1809.6 milij. Din. Na pasivni strani beležijo razni fondi porast za 0.22 na 3.9 milijona Din. Obtok bankovcev se je pri tem zmamjšal za na-daRmivIh 44.2 na 4.727.2 milijona Din. Tudi preteki! teden je padel obtok za 95.4 milijona Din. Zmanjšanje obtoka prihaja največ od porasta obveznosti na pokaz za 45.7 milijona na 758.9 milijona D i«. Žirovne naložbe države so padle za 4.0 na 14.6 miljona Din, dočim so se depoziti na žirovni račun še povečali za 33.6 na 421.6 milijona Din. Kakor tudi razni žirovni računi za 16.1 milijona Din na 402.7 milijona Din. Razni računi so, kakor vidimo, prekoračili že četrto stotino milijonov. Na koncu juniia letošnjega leta so le-ti znašali v celoti še 151.2 milijona Din, dočim so se v teku avgusta podvojiHi in dosegli 308.2 milijona, po 15. t m. pa so se zvišali na 386.5 milijona. Stvar je prav in-teresantma jn tudi misteriozna, kakor to označuje beograjsko »Narodno blagosta-je «ob priliki zadnjih analiz stanja Narodne banke. Obveznosti z rokom so se zmanjšale za 17.9 na 1.431.8 miflijona Din. Kritvetio razmerje je ostalo v'glavnem nespremenjeno. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in devizah znaša 36.03% (v zadnjem izkazu 36.08°M kritje v samem zlatu pa 31.66®/» (31.67®/»). Stanje na dan 22. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din: v oMepajfti razlike nasproti stanju od 15. t m.): aktiva: podlaga 2006.4 (—1.8). od tega v Zlatu 1762 9 (_), v valutah 2.8 (+0.2) M v devizah 240.6 (—2.2); devize, ki se ne Stetejo v podlago 85.5 (+1.4); kovani denar 116.6 (—17.7); posojili a na m ©rtiče 2.101.7 (+20.1); lombard 355.3 (—0.9); stari državni cSo 34. V bančnih vrednotah je prišlo do prometa v delnicah Priv. agrarne banke po 221 in 223. Devize. Ljubljana: Amsterdam 2309.29—2320.65, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 796.63 do 800.57, Curih 1108.35—1113.85, London 198.53—200.13, Newyork ček 5726.31 do 5754.57, Pariz 225.29—226 41, Praga 170.01 do 170.87, Trst 294 35—296.75. Curih: Pariz 20 32 in tri četrt. London 57.96. Newyork 518 in tri četrt. Bruselj 71.90, Milan 26.60. Madrid 42-47 in pol. Amsterdam 208.35. Berlin 123 40. Sofija 3 73. Praga 15-34, Varšava 58.13, Bukarešta 3.06. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 184—186, za oktober 187 bi-, za dec. 180 do 186; 7®/o investicijsko 50—53. 4°/o agrarne 24 den.. 7°/o Blair 46—48, 8"/o Blair 41—42, 6®/» begluške 33.50—34.50: bančne vrednote: Narodna banka 4200 den., Priv. agrarna banka 221—223. Beograd. Vojna škoda 180 zaklj.. 4"'» agrarne 24-25—25-25. 60/o begluške 34, 33.50 zaklj.. Narodna banka 4000 den., Priv. agrarna banka 227, 226 zaklj. Dunaj: Staatseisebahnges. 17.80, Trboveljska 23.50, Alpina-Mont 13-60. Blagovna tržišča ŽITO- + Winnipeg, 26. sept Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 51.25, za dec. 63.25. -f- Chicago, 26. sept Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 52.125, za dec. 54-875, za maj 60.375; koruza: za dec. 29.375, za maj 34-625; oves: za dec. 18.125, za maj 21. + Ljubljanska borza (26. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljiva v 30 dneh): sremska 76 kg po 187-50—190, baška, 76 ke po 190—192.50; sremska stara. 78 kg po 192.50—195: baška stara. 79'80 kg po 197.50—200; moka: (slov. postaja, plačljivo v 30 dneh!: baška »0« po 310—315, banatska »0« po 320—325: koruza: baška stara. 9lov. post- po mlevski voz-nini, plačlj. v 80 dneh po 145—147.50. + Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 41 vag. Pšenica (nova. 76 kg)* baška, okolica Novi Sad, okolica Sombor. srednjebaška. gornje-baška 142.50 — 145: baška. potiska 145 do 147.50: ladja Tisa 147.50 — 150: gornjeba-natska 137-50 — 140; banatska. pariteta Vršac 135 — 137.50: sremska 192.50 do 145. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg 90—9d. Koruza: baška 91—93: okol. Sombor 92—94; banatska 89—91, sremska 92 do 94; sremska. okol. Šid 94—96. Moka: baška in banatska »0e« in »Ogg« 225 — 235; >2« 207.50 — 215- »5« 185 — 195; »6« 155 do 165; »7« 135—145; »8« 82.50-86.50. Otrobi; baški in sremski, v jutastih vrečah. 57.50 do 60; banatski. v jutastih vrečah, novi 52.50—55. Fišol: baški In sremski. novi. beli. 102-50—107.50. + Budimpeštanka termmska borza (26. t. m.) Tendenca slabša. Pšenica: ra okt. 12.64—1265. za marc 14-06—14.08. Ri: m okt. 8.05—7,95. Koruza: za maj 9.20—9.22, za julij 9.60 bL Iz življenja In sveta Nevsakdanje trčenje Velocar Neki Parižan je skonstruiral to svojevrstno kolo. ki se poganja z rokami in nogami fckratu. Ker potrebuj« dvakrat toliko pogona kakor bicikelj, je tudi dvakrat urnejše od njega Piccard morskih globin Kakor poročajo iz New Torka, je dosege* ameriški prirodoslovec dr. Wiffiam Be-be, mož, ki mu v Ameriki pravijo »Piccard merskih globin«, nov potapljaški rekord v batosferi pri Bennudskih otokih. Posrečilo se mu je pogrezniti se v jekleni krogli 750 m globoko. Pod vodo se je spustil med koralnimi čermi in prvotno je domneval, da bo prišel mogoče še globlje, do Dr. Wililam Beebe 0 zločinskem tipn Vprašanje, da-li se da po potezah obraza razbrati človekov značaj, je znanost zanimalo že davno, zlasti pa od časa, ko je Lavater 1. 1770. izdal svoje znamenito delo »Fiziognomične študije«. Določne opore za to ugotavljanje značaja v samih zunanjih potezah seveda nimamo. Ljudje s prijetnim obrazom nikakor niso vedno prijetni po značaju in narobe, to ve vsakdo. Sloviti italijanski kriminalist Lombro-So je v svojem glavnem delu, ki je izšlo 1890., trdil, da živi poseben zločinski tip, Po njem imajo vsi pravi zločinci celo vrsto telesnih znakov, ki jih karakterizirajo neodvisno od njihovega socialnega in drugega položaja. Ti znaki so pred vsem tako zvani degeneracijski znaki, n. pr. abnormalna oblika lobanje, »bežeče« čelo itd. Po Lombrosu imajo tatovi v sploš-nem zelo gibčne obrazne poteze in roke, majhne, negotove, često škilaste oči, krive ali tope nosove. Morilci imajo leden, strm pogled, močne čeljusti, široka lica itd. Te trditve so zlasti nemški učenjaki že davno zavrgli. Berlinski jetniški zdravnik dr. Baer je n. pr. dokazal, da nahajamo ta degeneracijska znamenja često tudi pri navadnih ljudeh in določnih zločinskih tipov ni. Vsak izkušen kriminalist ve, da dela zločinec na zunaj često prijeten vtis, da, marsikakšen zločin je bil že mogoč samo na podlagi zločinčevega prijetnega obraza. Spomnimo se samo na poklicne sleparje, ženitbene sleparje itd. So pa zločinski specialisti, ki si utegne, jo izdelati svoj »tip«, n. pr. žeparji, ki kažejo neke posebne znake v obrazu in na rokah. Sploh so roke za karakterizacijo človeka morda važnejše nego obraz, ki se da spreminjati z vsakovrstnimi sredstvi. Gorgulov po smrti Zadeva morilca Gorgulova je za javne st rešena. Za morilčeve sorodnike pa je šele zdaj nastopilo vprašanje, kaj naj se zgodi z usmrčenčevim truplom? Po starih določilih francoske ustave se mora truplo justificirancev poke pati najprej na pokopališču Irvy. šele po pokopu morejo svojci — v konkretnem primeru Gorgulova vdova — vložiti prošnjo za izkop in prenos trupla drugam. Pokopališče je tako urejeno, da na njem vobče m mogoče spoznati, kje ležijo justifici ranči. Na grobovih počivajo težke kamnite plošče. Na kamnih ni nikjer nobenega napisa. S tem je zadoščeno na-ziranju, da ne sme ostati za morilcem nobenega sledu ljudje pa imajo pravico dobesedno »hoditi po njem«, t j. po njegovih ostankih. Dovoljenje za ekshumacijo mrličev-zlo-čincev se v Franciji doseže le po zvezah z vplivnimi osebami. Doslej je dala pariška vlada takšno dovoljenje v treh primerih. Seveda ne gre to brez taks, a takšno odškodnino si bo Gorgulova vdova lahko preskrbela, kajti za morilčevo glavo ji že sedaj ponu ja io visoke vsote razni posamezniki, med drugim tudi znanstvene institucije, ki bi rade proučevale morilčeve mrž-gane. V ostalem pa je Gorgulova vdova vložila oro^njo za snrememb® svoiega priimka. Nosila bo poslej svoje dekliško ime. Uradni konjiček V Parizu je te dni policija odkrila mrtvega igralca .Tulesa Mondosa, ki je umrl, kakor se je naknadno ugotovilo, že 22. maja. Organizacija noklicnih igralcev ie takrat naznanila oblasti, da 6e Mondos nikjer več ne ooiavlja Uradni spisi pa so tako dolgo romali od instance do instance, da so sosedi pokoinika nrej začu+fli smrad rarnadajo^e^a tnmla Va.Vor je polici?* dala odpreti stanovanje. da b' se n*»-v«rila, oe se je Mondosu morda ka/j zgodilo. 40 mladih Angležev pri Bat*i V Zlin je odpotovala skupina 40 mladih Angležev, ki so se tako navdušili za metode »kralja čevljev«, da so vložili prošnjo za triletno učenje pri Bati. Po triletni učni dobe se bodo angleški čevljarji vrnili domov in bodo zasedli glavna mesta v podružnici Bat'ovega koncema v Vzhodnem Tilburyju. Telesna odpornost proti elektriki O odpornosti človeškega telesa proti elektriki doslej nismo imeli točnih podatkov, ker so razkroji v telesu po dosedanjih enosmernih tokih in nizkofrekvenčnih izmeničnih tokih kvarili merilne rezultate. Profesorja Malov in Bševkin pa sta napravila poskuse na novi bazi, z visokofrekvenčnimi toki, in sicer s skoraj popolno merilno natančnostjo. Poskusne osebe so dobile v roke elektrode z 19 cm* površine. Kot povprečne rezultate odpornosti sta oba profesorja dobila za moške 535 ch-roov, za ženske 655, deklice 980 in dečke 1000 ohmov. Večja odpornost mladine je po njiju mnenju v zvem s strukturo tkiva in Je razumljivo, da se njegova odpornost z naraščajočim odporom zmanjšuje. Z merjenjem sta učenjaka tudi ugotovila, da znaša odpornost odvodnicam odvzete sveže krvi 164 ohmov na cm3 in domnevata, da nima kri na celotno vrednost telesne odpornosti nobenega posebnega vpliva. To sta ugotovila tudfi z drugimi poskusi. Zanimivo je, da neke bolezni zelo spreminjajo odpornost. Pri pacientih z boleznijo Ba-sedowa je bila n. pr. za 35 % večja in se je z uspešnim zdravljenjem manjšala, dokler ni postala normalna. To daje mož-nost zasledovati po novi metodi ' učinek kakšne zdravilne metode. Na ženevskem letališču se je zaletelo neko letalo v avtomobil letalske policije. K sreči je minila nesreča brez človeških žrtev Fotografija nevidnega 1000 m. v globini 750 m pa je opustil to namero, ker bo ga navdajale zle slutnje, da bi se mu utegnila primeriti nesreča, pri kateri bi lahko izgubil življenje. Jeklena krogla, a katero se je dal spustiti v globino morja, je merila 1.40 m v premeru, jekleni plašč, ki je Beebeja ščitu pred nevarnostmi od zunaj, pa je bil debel 3.13 cm V krogli je bil učenjaku na razpolago mikrofon, ki je bil po kablu v zvezi s svetom. Po tem kablu je bil Beebe ves čas v zvezi z radijsko mrežo Zedinjenih držav. V morskih globinah je doživljal raziskovalec čudovite prizore, kakršni se drugače porajajo le v razgreti domišljiji V glo-bc&l temi več sto m pod morjem ga je obdajala fantastična razsvetljava belosi-njih ln zelenobelih fosforescujočih luč, ki so migljale kakor zvezde na nočnem nebu. Nekatere ribe so razširjale tako močno svetlobo, da je videl Beebe konture njih telesa posebno v trenutkih, ko so se približale kremenčevemu oknu jeklenega potapljaškega zvona. Beebe je izkoristil svojo navzočnost v veliki globini z vso prisotnostjo duha in je napravil serijo fotografij, ki bodo odkrila čudesa morskih globin todl drugim občanom. Učenjak pravi, da je pri tem potrpljenju spoznal na tisoče in tisoče prebivalcev morskih globin, o katerih se človeškemu duhu niti ne sanja. Ves čas je sporočal vtise po mikrofonu opazovalnici na ladji, ki je imela v oblasti njegov potapljaški zvon. Dr. Beebe je slovit raziskovalec in je zbudil svojčas velikansko pozornost s tem, da se je spustil v Karaibskem morju do globine 500 m. To je bilo L 1930. Njegov sedanji poizkus je bil seveda mnogo težji, saj je moral potapljaški zvon prenesti vodni pritisk 5000 ton. Ford napoveduje boljše čase V ameriški »Prct°ra! Rewiew« je cb javil kralj avtomobilov Henry Ford več člankov, v katerih napoveduje" skorajšnji začetek boljših časov. Med drugim pravi, da je depresija dosegla vrhunec in da smo tik na prelomu dobe, ko se bodo odprle nove možnostii za zashržcK. Depresija, ki je silno potlačila ves svet, je povzročila revolucij-sko preobrazbo tudi v življenju Amerike. Na koncu veli Ford, da je kupičenje denarja dokaz najnižje stopnje človeške inteligence. Denar je za to tu. da kroži Denar je mrtev, če ni v obtoku. To so več aH manj spoznali vsi, ki ga imajo in zato ga bodo dali zopet v promet. Edina ženska na razorožitveni konferenci Kakor znano, je mogoče v novejšem času fotografirati tudi v temi, in sicer s pomočjo infrardečih ali toplotnih žarkov. Navadna fotografska plast je zanje neobčutljiva, in sicer toliko časa, do jo rensibili-zirajo s snovjo, ki ji je ime neocianin. Fotografiranje v temnem prostoru se vrši na ta način, da se iz luči s specialnimi siti (filtri) izločijo vsi vidni žsrki, tako da morejo v prostor le nevidni infrardeči žarki. V prostoru so nameščeni tudi aparati s primerno sensibiliziranimi ploščami. Na te plošče se brez nadaljnjega snemajo potem predmeti ali osebe, ki se v temnem prostoru ne vidijo Za znanost je ta novi način fotografiranja zelo važen, ker se dado z njim n. pr. snemati drugače nevidne zvezde ali pa na spiritističnih sejah vse dogajanje, ne da bi bilo treba prekiniti temo. Toplotni žarki imajo tudi to lastnost, da Jim ozračje ne postavlja skoraj nobenih ovir. Skozi kilometrske plasti saj, megle ali dima prodirajo do fotografske leče in omogočajo snemanja, kakor da je zrak čist ln sončen. Ladje v megli, vojaške postojanke v oblakih umetne megle se dajo tako fotografirati, že v svetovni vojni so infrardeče žarke uporabljali za skrivno signaliziranje. Prodirljivost teh žarkov za razne snovi Je v ostalem tako velika, da je mogoče fotografirati celo pisma v zaprtih kuvertah in raddrano pisavo. Tudi v boju proti vlomilcem že rabijo te vsevid-ne žarke, kajti nič ni lažjega nego fotografirati vlomilca, ki si je utrl pot v prostor, kjer »sijejo« njemu nevidni infrardeči žarki in vplivajo na sensibilizirano ploščo v skritem fotografskem aparatu. Gdč. Marta Vergara je zastopala v ženevi južnoameriško republiko čile Tildenu je bil kos Francoz Martin Plaa zmagovalec pri teniških tekmah profesio-nalov v Berlinu Nevšečna parada V Rčmu so imeli te dni parado 50.000 bersaljerjev, vojakov, s katerimi se h bo ril rame ob ramenu Mussolini v svetovni vojni. Odkrili so jim spomenik tik vrat Porta Pia. Spomenik stoja na mestu, kjer so 1. 1870. navalili bersaljeri v papeževo državo. V ranih jutranjih urah je Mussolini zapOvedal defile pred svojim stamvan;em v vili »Torloniji«. Bersaljeri so defiliraia v diru. Odkritje spomenika prod vrati PoTta Pia je zelo razburilo vatikanske duhove m in »Osservatore Romano« piše, da Vati>fcan po spravi med Vatikanom in Kvirinsi-im I. 1929. ni pričakoval takšne nehvaležnosti, kakor se mu zdaj izkazuje z one strani rimske meje. Serum proti otroški paralizi Tovarna za barvila v Hochstu je začela izdelovati sedaj serum proti otroški paralizi, ki ga pridr biva iz krvi obolelih otrok. Ker pa je le malo staršev, ki dovolijo odvzeti otrokom kri med boleznijo, je serum zelo drag. Vendar pa ni drugega boljšega lečila proti tej nevarni bolezni, ki se je razširila, kakor znano, tudi že na ozemlju naše države. Maeterlinck — veliki častnik Častne legije Po imenovanju dirigenta Toscaninija za častnika Častne legije je francoska vlada te dni irnenovcia belgijskega pesnika Mauri-oea Maeterlinoka za velikega častnika Častne legi ie. Kralj Belgije pa je pesnika že pred nekaj časom povzdignil v grofovska stan. Kakšno višino je dosegel Piccard? Prof. Piccard se je te dni vrnil v Bruselj in izjavil, da je švicarski Aeroklub pred kratk im sporočil mednarodni letalski zvezri, da je dosegel njegov balon pri drugem vzletu v stratosfero letos 18. avgusta 16.201 m višine. Nov komet Iz Capetowna javljajo, da je angleški astronom Forbes odkril v ozvezdju Ken-tavra nov komet desete velikosti. To je že tretje odpritje v zvezdnem sistemu, ki te je posrečilo Forbesu z njegovim teleskopom. Motorizacija zmaguje Letošnje jesenske vaje francoske vojake so pokazale, da motorizirane čete visoko nad kril ju je jo druge oddelke. Divizija, ki so ji bila na razpolago motorizirana voziila, tanki in najmodernejše izdelano orožje, je premagala sovražnika na celi črti Pokazalo se je tudi, da napredujejo čete z motorji znatno hitrejše kakor oddelki s konji in vprežmo živino. Generali, ki so vodili manevre, so se izjavili o m°torizaci ji vojske nadvse pohvalno. Njih sodba bo pomenljiva 7A bodoči ir-eustroj franooske vojaške brambe na kopnem. Odkritelj južnoafriških zlatih polj - berač Te dni se bo vršil v Johannesburgu slavnostni banket Južnoafriških pionirjev, ki se ga bo udeležil tudi George Honeyball, mož, ki je pred 50 leti odkril prve zlate poljane v tem ozemlju. HoneybaH je bil po poklicu kovač in Je v neki gostiln« kot potujoči pomočnik čul, da Je neki moški v Transvaalu našel zlato. S svojima spremljevalcema je poiskal tega moža, ki mu je tudi pokazal najdišče. Hbneyball al Je mislil, da mora biti tu večja «la to Je začel kopati. Kopal je dolgo časa med boleznijo in pomanjkanjem, končno se Jo dokopal do nje. Tedaj se je začelo nezaslišano romanje zlatokopov v te kraje, žila, ki Jo Je odkril Honeyball, navzlic vnetemu izkoriščanju še danes nI izčrpana. Največji kos zlata, ki ga je našel bivši kovač, Je tehtal 2850 g. A ni imel sreče s svojo najdbo. V najbližji beznici Je priredil veliko gostijo in se je tako napil, da Je vse izgubil. Pred nekaj leti so ga na&l ▼ oddaljenem kraju Transvaala vsega propalega to brez beliča v žepu. žila, Id Jo Je odkril, pa Je do danes vrgla preko 270 milijard Din — približno 27 odstotkov vse svetovne zlate zaloge. Drobne zanimivosti Poroka sina francoskega predsednika Sin fnanooskega državnega predsednika Lebruna, po poklicu inženjer, se bo prihod« nje dnd poročil v Rambouilletu s hčerjo nekega kape ta na, vojnega invalida. Usoda španskih pučistov Španska vlada je poslala z ladjo »Espa-nja V.« 134 španskih pučistov v Eisneros v zapadno afriško kolonijo Eio del Oro. Med deportiran-ci je pr&oej španskih ari-stokratov. Figovo pero na umetnostni akademiji V Budimpešti imajo zadnje dni veliko razburjenje. Madžarski prosvetni r. inister je namreč izdal odlok, ki stirogo prepoveduje upom bo nagih živiih modelov na ondotni umetnostni akademiji. Narcdba pravi, da morajo vsi modeli za slikanje nositi trikotažo. Rektor«t umetnostne akademije je n« ta ukrep odgovoril s protestno noto. nakar je prosvetna minister odredbo omilil. Utemeljeval je sivo j ukrep z izgovorom, da je praksa z nagimi modeli žalila posebno čut sramežljivosti pri ženskah, ki so morale slikati moške modele pri sprejemnih skušnjah in so prišle pri tem v zadrego. Povratek Burbonov z Dunaja v Gorico Zadnje dni so odnesli iz nekega skledli-šča v dunajskem Schdnbronu šest rakev, pet mramornih in eno železno ter naložili vse skupaj na vlak. V rakvah so trupla francoskega kralja Karla X. ter francoskih princ«v in prices burbonskega rodu. V začetku svetovne vojne so prepeljali krste iz kostanjeviškega samostana na Dunaj, kjer so jfh dali v shrambo kanmeliičanskega redu. V Gorico prispeto krste prihodnje dni. Položili! jih bodo v kostanjeviško grobnico z velikimi častmd. Gospodarska kriza in vojaščina Po poročilih iz Prage se javlja dan na dan več prostovoljcev za vstop v čsL vojsko. Večinoma so to mladi ljudje, ki ne morejo najti zaslužka. 2e zdaj je naval na vojaške urade tako velik, da je prošnjikov za f prejem v vojsko trikrat večje od dejanske potrebe. Vojno ministrstvo ima polne roke dela z odbijanjem prošenj za vstop v armado. Poškodovani ledolomilec Ledolomilec »Sibirjakov« se je na progi med Arbangelskom in VladivOstokom poškodoval t oddaljenosti 200 km od Berin-gove ožine. Zlomil se mu je vijak, ki je izgini?! v valovih. Ladja je zdaj izročena na mikwt in nemilost morskim s tru jam. Turški milijonar izginil Pariški »Journal« poroča o senzacionalnem izginotju turškega državljana Ikmet be-ja, ki ga pogrešajo že od letošnje spomladi. Sled za izginolim se je zabrisala takoj čim je Ikmet bej dvignil dedščino v zn«$loi 50 mili jonov frankov. Izginoli Turek je nečak turškega diplomata Miikdarja paše, k? re igral v Turčiji veliko vlogo. Ikmet bej ie odpotoval v Pariz, da bi uredil zadeve z dediščino. Iz Pariza se je nameraM v Švico, toda že na postaji Laroche je izstopil. Od tam dalje manjka sleherna sled. Ker je izginila z Ikmet bejem tudi visa go'ovfna. je vzela zadevo v roke kriminalna policija. BojSje se, da je Ikmet bej postal žrtev zločina. Trenchcoaf- in Hubertus plašči za Jesen in zimo, precizni domači izdelki pri tvrdki Drago Schwab, Lfnblfana KARIKATURA Boksar Maks Schmeling (K njegovemu spopadu v ponedeljek) ANEKDOTA »Naše gibanje mora korakati!« pravi pri-digar na sestanku neke ameriške sekte, »Mora korakati!« vpije vsa občina navdušeno. »Naše gibanje mora teči!« — »Mora teči!« — »še več, naše gibanje mora leteti, leteti kakor veter!« — »Kakor veter mora leteti!« kriči občina. »A za letanje potrebuje denarja!« zakriči sedaj duhovnik. »Pustite jo korakati!« zatuli občina. Vsak dan ena »Micika, kdaj je že umrl Peter Veliki?« »Gospod učitelj, tega pa ne vem, takrai sem ravno imela ošpice.« MJcbel Zžvaco: 153 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Da, fi si ga sovražil, siromak,« Je rekel Concini, kakor da bi ga hotel tolažiti. »Eh, vaša svetlost, zal fant sem brl, kakor pravijo... In ta razbojnik mi je skazil obraz, ogrdil me je za vedno! Menda ga imain za kaj sovražiti!« »Nam trem ni skazil obrazov,« se je oglasil Eyrraus, »a sovražiti ga -nismo nič manj od tebe!« »Kaj delaš tu?« se je zdajci spomnil Concini »AR ni bilo rečeno, da ostaneš dama, ker si zaradi svoje rame nezmožen za boj?« »Res je, vaša svetlost. A bil sem ves obupan, da vam ne morem pomagati. In rekel sem si, da to še ne pomeni, da ne bi mogel z doma. Nekaj sijajnega mi je prišlo na um... M tako sem tudi storil, vaša svetlost. Prinašam vam maščevanje, da si boljšega želeti re morete.« »Kaj hočeš reči?« V tistem trenutku 90 bili prišli prav do vraft zale Perretbe. »Stojte, gospoda,« jih je ustavil SaM-Jufien. »■Ali poznajte ta ■vrata?« »Kaj jih me bi poznal,« je rekel Roouertaflle. Tod mi je onAm ušel ta razbojnik, baš v trenutku, ko sem ga hotel prebosti!« »Tako je... Ali vidite to živo mejo? Za njo sem prefbčl vse popoldne. In dobro se mi je obneslo, -vaša svetlost.« »Govori jasno.« »Kaj ne, vaša svetlost, tisti gospodični, Id Je iščemo po vašem nalogu, je ime Bertille?« »Da!« Concini je kar vztrepetal od nenadnega trpamja. »Ali si jo mar našel?« »Potrpite, vaša svetlost,« se Je nasmehnil Saint-Julien. »Visoka je, jelrte, vitka, plavolasa, kakih šestnajst let ji utegne hiti? Višnjeve oči rma in...« »Da, da! Ali si >0 videl?... Kje? Kdaj?... Oovod že!« »Vaša svetlost, dekle je tukaj!e!« je rekel Saint-Julien in pokazal na vrata. Concini je vzdthnfl, kakor da bi zarjovel, in brez besede krenil proti vratom. A Saint-Julien mu je zaskočil pot in spoštljivo dejal: »Kaj mislite storiti, vaša svetlost? Ne pozabite, da ima to dekle ljudi, ki jo varujejo... Ce se pokaižete, je nevarnost, da jo spet izgubite. In kdo ve, aH bi jo tudi sipet našli?« Concini se je takoj umaknil od vrat. »Resnica je!« je zastokal. »Prav iimaiš, oorpo di Bacoo... A kaj mi je storiti?« »Počakajmo nekaj dni,« Je hladno odvrnfl Saint-JtrBen. »Dajte md časa, da vse pripravim. Kolnem se, da vam oddam ptičko v roke.« Z glasom polnim divjega sovraštva je dodal: »Žal mi je samo nečesa: da je razbojnik mrtev! Kakšno krasno muko bi mu lahko pripravil s pomočjo njegove ljube!... Dajte mi samo dva ali tri dni...« »Živeti mi ne 'bo, če bom tako dolgo čakal!« se je stresel Concini. »Eh, svetlost, kako ste pa živeli ves mesec dni, ko sploh niste vedeB, kaj je z njo! Dan ali dva boste že potrpeli, ni vraga!« »Prav!« je rekel Conriini, ki se je bil nekoliko ukrotil. »Ukreni, kar sam veš in znaš. Toda obljubi mi, da jo čez dva dni...« Šport v Trbovljah Nedavno je prirednl SK Amater svoj VL športni dan. Prvi dan se je vršil nogometni turnir, na katerem so sodelovali nekateri klubi MO Trbovlje. Na prvo mesto so je plasiral SK Amater, a na drugo mladi, agilni SK Zagorje. SK Amater je pc klonil drugo pdasi ranemu lep kap nogometaša. Tekmi sta zadovoljivo in obejktivno sodila gg. Božič in Rajtmajer. Obisk je bil povoljen. Drugi dan dopoldne se je vršil lahkoatietski mitisg z zavidljivimi re scuitati. Tudi teki na 10 km in štafete so ee dcbro obnesle. Rezultati so: Teik na 10 km: Podjed Vinko (SPD Zagorje) 37:9, Grebene Karoi (SK Retje) 38:5, Pikš Iv. (SK Amater) 38:9. — Štafete: SK Zagorje — Kolenc 1:47 (Koleno ASK Primorje), SK Amater — Guna 1:50, SKJ Trbovlje — Bec 1:54. — Skok v daljavo: Piki (SK Trbovlje) 5.55, Kolenc (ASK Primorje) 5.47, Pušnik (SKJ Trbovlje) 4.95, Pijanski (SK Amater) 4.85; tekmovalcev 22. — Skok v višino: Piki (SoKol Trbov-Ije) 1.48, Pisanski (Amater) 1.40, Kolenc (ASK Primorje) 1.37; 17 tekmovalcev. Tek na 100 m: Kolenc (ASK Primorje) 12.1, Hribar (Amater) 12.8, Piki (Sokol Trbovlje) 13.1, Jordan (Amater) 12.9; 22 tekmovalcev. Največ točk. so dobili: Kolenc (ASK Primorje) 1332.25, Piki (SokcJ Trbovlje) 1155.15, Hribar, (Amater) 867.55. Popoldne se je vršila nogometna, tekma Amater IL : Dobrna H. Napad amaterske rezerve je pokazal nekaj krasnih potez. Sigurno je zmagal SK Amater v razmerju 5:2. Sodil je rigorozno in objektivno g. Božič. Nato so nastopili kompletni Atletiki proti prvi garniture Amaterja. Spočetka je bil Amater nervozen in so nekaj časa do-minirali in blokirali vrata Amaterja Atletiki, a sčasoma se je Amater znašel in je bravurezno odbijal in taktično napadal Rezultat 2:1 za Atletike. Občinstva je bilo mnogo. Sodnik g. Pečar v splošnem zado voljiv. Preteklo nedeljo se je odigrala na igrišču Amaterja prvenstvena tekma SK Trbovlje : SK Dobrna, ki se je končala z rezultatom 4:2 (2:1). Boj med obema klu, borna se je vršil v znamenju dveh pik. Ostri in hitri tempo igre tudi proti koncu ni ponehal, tako da je športna publika v celoti prišla na svoj račun. Moštvo Dobrne se je to pot izkazalo. Tvori homogeno enoto, vsi igralci se odlikujejo z občudo-vanja vredno b:rbenostjo. Obvladajo tehnično žogo popolnoma, treba jim je le sistematičnega treninga. Moštvo je disciplinirano. Najboljša igralca sta brez dvoma vratar in desno krilo Kotar, ki sta moštvo rešila večjega peraza. Moštvo TTbovlja je zmago sicer zaslužilo, a le zaradi boljše rutin«. V golu je briljiral kot navadno Milovan, ki je dokaj uspešno braail svoja svetišče. "Napad je pokazal zelo raztrgano Igro. Pač pa je bil zelo dober Beline na desnem kri"u_ Krilska vrsta je razen Lopana odpovedala na vsej črti. Krilska vrsta je zakrivil?, da je bila Dobrna v prvem polčasu sikoro 20 minut v absolutni premoči. Pri Trbov-Iju pogrešamo dušo moštva — dobrega srednjega krilca. Sedanji ne spada na to mesto in potrebuje daljše pavze. Tekmo je sodil strogo in nepristransko g. Ciniperman. V predtekmi je rezerva Trbovlja porazila rezervo Dobrne s 3:0. Mladi dečki so zaigrali lepo in borbeno, a so skrajno ne-disciplinirani. Prvenstvena tekma Amater : Zagorje, ki se je odigrala v Zagorju, se je končala z rezultatom 3:2 za Amaterja. V Hrastniku pa je v prvenstveni tekmi Retje podleglo Rudarju z 2:1. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija), Ker tekmovanje v metu kopja ni bilo v nedeljo zaključeno (zlomilo se je kopje), se po odredbi vrhovnega sodnika g. Win-diseha vrši zaključek tekmovanja v sredo, dne 28. t. m. ob 17. na igrišču Primorja. Pozivajo se tekmovalci: Slamič, Putinja in Slapar (ASK Primorje) ter Zupančič, Stepišnik in Lejka (Ilirija), da pridejo ob 16.45 na tekmovanje. Naprošajo se savez-ni sodniki gg. Luin, Kermavner, Grllnfeld, Baltič, Cek. Windisch, da tudi prisostvujejo temu tekmovanju. Dva nova JahkoatIetska rekorda. jV soboto je znani sprmter HaSka Jamnitzky postavil dva nova jsigoslovenska rekorda,, i-n sicer na 100 m z 10.9, a na 200 m 22.4. Prvi rezultat je merilo sedem sodnikov, štirje so Stopali 10.9, po eden pa 10.7, 10.8 in 11. Rezultat 22.4 so zabeležile skoraj vse štoperice. Prav razveseljiva vest z ozirom na bližnje balkanske igre. — Na izbirnem mitingu je Novakovič (BSK) skočil v daljavo 6.65. Kovačevič (Ooncor-dia) je vrgel kreglo 13.06, a kopje. 50.9 ter se s tem kvalificiral za reprezentanco za Atene. SK Ilirija (nogometna sekcija). Važen sestanek L moštva bo danes ob 18.30 v »Evropi«, točno in vsi! Trening bo v sredo, četrtek in petek od 16. dalje ob vsakem vremenu. Vsak igralec I. skupine mora ahsolvirati dva treninga. ŽSK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. važna seja. Naprošajo se naslednji, da se seje udeleže: Ciglar, Marinko, Hvala, Sterle, Sernec. Pride naj tudi g. Erlih zaradi nekaterih informacij. — Vsi, ki ima-jo veselje do kegljanja, so vabljeni na sestanek v sredo ob 20. v »Reininghausu«. Smučarski klub Ljubljana. Letošnji redni občni zbor bo v sredo 12. oktobra ob 20. v damsiki sobi kavarne Emona. Dnevni red: čitanje zapisnika lanskega občne-ga zbora, poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, gospodarja koče v Planici, tehničnega referenta ter revi. zorjev, gradnja doma Smučarskega kluba Ljubljana, samostojni predlogi in slučajnosti. Samostojni predlogi se morajo 7 dni pred občnim Zborom javiti odboru, sicer se obravnavajo le, če to občni zbor sklene. Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora udeleži v čim večjem številu, kajti nudil bo marsikaj zelo zanimivega. Posebnih pismenih vabil letos ne bomo razpošiljali. Mirn&ko sokolsko okrožje. 3200 kresovom, ki so zažereli v spomin stote obletnice rojstva Miroslava Tyrša v Češkoslovaški v 9oboto 17. t m. se je priključilo tudi naše sokolsko okrožje. Vseh 7 društev je ob 20. tega večera zažgalo Tvrševe spominske kresove. V nedeljo 18. t. m. pa so o v telovadnicah ob okrašenih slikah Tvrša izvajali programe, posvečene Tyr5u. — Vsa društvena načelništva in prosvetarje ponovno opozarjamo na redno sejo okrožje, ki bo v nedeljo 2. oktobra v Sokolske m domu na Mirni, in sicer ob 10. dopoldne zb<>r društvenih prosvetarjev, ob 13. pa seja društvenih načelstev z že določenim programom. Udeležiba obvezna za vsa bratska diruištva okrožja. Okrožni načelnik. Iz življenja na deželi Iz Tfl&evelf t— Rezervnim oficirjem. V nedeljo 2. oktobra ob 9. dopoldne bo v Sokolskem domu sestanek rezervnih oficirjev iz laškega sreza. Na dnevnem redu je razgovor o razširitvi trboveljske sekcije UROIR zia laški srez. Sestanka se bo udeležil tudi zastopnik ljubljanskega pododbora. t— Cene mesu. Sresfco načetetvo v Laškem je določilo do nadaljnjega mesu naslednje cene: goveje meso I. vrste 8 Din, IL vrste 6 Din, telečje meso 10 Din, svinj-jnna 14 Din, domača slanina 13.50, cista mast 17 Din, črevesni loj 3 Din, jedilni loj 6 Din. Cene za jezik, jetra, ledvice in možgane so enake cenam mesa istih živali Cene vampov in pljuč ne smejo presegati oene mesa istih živali. Navedene oene veljajo za meso s privago. Goveje meso brez kost se sme prodajati za 25%, telečje pa za 40% dražje. Ceniki morajo biti izobešeni v mesnicah na vidnem mestu, vmsta mesa pa tako označena, da je kupcu vidna. Iz Ljutomera tj— Obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje v oba razreda bo v nedeljo 2. oktobra Vilko J.lazi: Z avtom v Alpe in. Zgornja dolina Tr.na je še mnogo pestrejša od spodnje. Tudi tu vozijo samo električni vlaki. Pod strmo Martinovo steno se vije cesta preko Zirla na Imst in Landeck. Z leve pritisnejo Stubajske in Ctztalske Alpe, z desne skupina Miemin-ger in za njo Lechalske Alpe, da se ti zdi, kakor da te zajemajo gigantske klešče, čiste, bele vasice se razgledujejo z zelenih teras, včasih zakipi samotna cerkev nad drzno pečino, z druge strani koketira z njo slok stolp gradu. Nekaj hudih klancev se hoče upirati avtomobilu, zlasti tam okrog Imsta, toda naš »konjiček« ima dobro sapo in jih prevali s posmehom. V Landecku "se zamudimo toliko, da brzojavim v Innsbruck po svoje umbralne naočnike, ki da sem jih poza.bil v hotelski sobi. Prebrskal sem namreč vse žepe in obrnil ves kovčeg brez uspeha. Ko pa sem se vrnil s pošte in odmaknil sedež, kamor se mi je bil zakotali1 pokrovček z objektiva filmske kamere, so ležali tam tudi moji naočniki. »Ta je pa čisto profesorska«, se je nasmejal Vili, »škoda le, da jih nisi imel kar v roki, ko si brzojavil ponje.« V Landecku je spet mrgolelo avtobusov, večinoma nemških, ki so pripeljali cele procesije turistov preko Arlberga, zato pa je bila dolina proti Finstermiinzu kakor izumrla. Samo razposajeni Inn je motil veličastno tišino. V pol ure smo bili na vratih Švice. Avstrijski carinik je dremal na klopi pred svojo tesno kolibo. Skoro začudeno nas je pogledal. Tri dni že ni bilo nikogar, ki bi hotel Čez mejo. In sploh, da je letos tako vražje slab promet. Tudi švicarski carinik v Martinsbrucku je tožil v svojem čudnem narečju enako. Sedaj so odpravili drage cestne takse, ki jih je še pred par leti tirjal vsak kanton v svoji odmeri. Videli so pač, da s takimi nadlegami samo ubijajo tujski promet. Zadnje solnce je oblivalo drzne vršace Engadina, ko smo se bližali Schulsu, veliki hotelski koloniji, I 1244 m nad morjem in izhodišču v mame-7^ niti nacijonalni park. Z leve in desne so stali hotelski sluge in nas vabili vsak v svoj hotel. Tudi v Švici kriza! Glede pre- nočišča torej nismo imeli skrbi. Izbrali smo si ga bili po hotelskem seznamu, ki smo ga imeli s sabo. V takem seznamu, ki ga dobiš v vsaki prometni pisarni, so razporejeni vsi švicarski hoteli glede cen v kategorije. Lahko si' pa prepričan, da dobiš v hotelu najnižje kategorije nad vse točno in solidno postrežbo, samo morda nekaj manj luksusa. Toplo in hladno vodo, tekoče milo in posebno brisačo imaš na razpolago celo na straniščih, švicarska kuhi-' nja, pa tudi švicarska vina slovijo po svoji odlični kvaliteti. Zlasti dobro te postrežejo s postrvmi, ki jih znajo pripraviti z največjim okusom. Napitnina je že vračunje-na. Vsak hotel ima lift in poštni nabiralnik, domaČ orkester v intimnem salonu, bogato knjižnico in Čitalnico, da se tudi v slabem vremenu ne moreš dolgočasiti. Seveda, frank je drag. Najmanj dvajset pa jih skoro potrebuješ na dan, če si še tako skromen. že razglednice s poštnino jih požro nekaj. Pa kak albumček si moraš seveda tudi kupiti za spomin, švicarske razglednice so precej širje od naših. Ako ne napišeš nanje več kakor pet besed, jih lahko odpošlješ kot tiskovine z izdatno manjšo poštnino (5 rap namestu 20). Naslednje jutro smo vozili mimo ogromnih zdraviliških palač Tarasp-Vulpera, preko starodavnega Ardeza visoko nad Innom proti Slissu, kjer smo pustili dolino Inna in se začeli vzpenjati v ostrih serpentinah na Fliielo, tretji najvišji prelaz v Švici (2389m). Krasna je ta vožnja ob divji Susaski in v objemu silnih gorft, med katerimi ni nobene izpod 3000 m. škoda, da je bila mogočna Silvretta (3912 m) skoro vsa v meglah. Koj onkraj hospica, obranega še z velikimi zalogami snega, se nagne cesta mimo dveh malih, še z ledom pokritih jezerc in skozi silna granitno goli-čavo v dolino Fltiele. Skoro tja do prvih eslišč te spremljajo škrlatne preproge rodo-dendrona. Včasih za vrešči kje med skalovjem svizec, prav tako, kakor sem ga poslušal prvič ob tatranskih jezercih. Kmalu pod Tschuggenom, alpinska gostilna z lično kapelico, se začenjajo gozdovi s temnimi smrekami, tam za njimi pa se že prikazuje Davos na podankih Schiahorna. Cez nekaj minut si že ogledujemo ta paradiž smučarjev, ki pa je zdaj ves obdan od zelenih brd in temnih vencev gozdov, sega- jočih visoko pod pečine gorskih velikanov. To vam je zrak v teh krajih, da ga vdihavajo pljuča kakor balzam! Pravijo, da je Davos znan tudi po svojem solnčnem bogastvu. No, nam ga ni pokazal kaj prida. Bali smo se celo, da nas bo zopet napralo in smo zato kmalu odjadrali mimo Davo-škega jezera v dolino PrStigan. Globoko pod gozdnato sotesko leži prijazno mestece Klosters, znano izhodišče v Silvretto in zimsko športni kraj. Dolina se niža in širi proti Landquartu. Med obsežnimi sadovnjaki in travniki teče lepa asfaltna cesta, preseka par divjih sotesk in preskoči že precej široki Ren. Gore se odmaknejo precej daleč, pa se tudi nenadoma zatemniio. Silen piš pripogiba drevje v Sargansu. Od Wal-lenškega jezera sev leče nevihta in hajdi zopet s streho čez glavo. Od Wallenstadta vidimo samo par mokrih ulic. Jezero bičajo valovi. Silno visoko se vijuži cesta nad njegov breg. Za trenutek se vseeno odgrnejo strašne pečine Churfirstna, ki padajo navpično na drugi breg in mečejo preko sebe divje štrene slapov. Zares škoda, da si teh lepot ne moremo ogledati v ugodnem vremenu. Čaka nas še dolga pot na Curih, ki ga moramo vsekakor doseči do večera. Spustimo se v dolino Lintha in zavijemo mimo Nafelsa proti prekopu, ki veže Wallenško jezero s Curiškim. Gore so izginile. Pohlevno gričevje valovi okoli nas, pregrnje-no s sadovnjaki in vinsko trto. Vasi, ki se vozimo skozi nje, kažejo blagostanje. Ponosne domačije stoje ob cesti, obdane od obsežnih vrtov. Tovarniški kamini se mno-že. Velike svilarne so tu, samo, če imajo kaj dela? Evo, tu je že Curiško jezero. Ampak do Curiha je še dobrih 30 km. Seie od Rapperswila postaja jezero zanimivo. Tam pelje preko njega skoro 1 km dolg nasip. Potem se močno razširi. Zmerom gostejše naselbine na obeh bregovih. Naposled prehajajo že druga v drugo. Krasne vile v razkošnih vrtovih se vrste že od Ktlss-nachta. Procesije limuzin se srečavajo na široki asfaltni cesti in napovedujejo bližino velemesta. Visoke palače so zagrnile jezero, dolgi tramvajski vozovi križajo Široke ulice, prometni redarji se obračajo kakor petelin na strehi, evo, tu Je že tudi hotel St. Gotthard te cela rajda slug okrog avtomobila, kakor da so nas že vse popoldne. ob 10. t meščanski soli. Zglasiti se morajo vsi vajenci(ke) brez izjeme, ki se uče pri mojstrih v ljutomerskem okolišu. Na novo se uvede po odredbi mrinistTa trgovine in industrije telovadba. Pouk se bo po odredbi banske uprave vršil samo ob delavnikih popoldne. Prispevek za učila znaša 20 Din. lj— Legar. V zadnjem času zaznamujemo v Ljutomeru in okolišu dva primera trebušnega legarja, ki pa nista hudega zna* čaja. Iz Ptufa »Čez dva dni 60 krasotica v va52i rokafi. Vetja! S pogojem, 'da dotlej ne boste hodih okoli hiše.« »Hude so tvoje zahteve!« je zagodrnjal Concini. »To niso moje zahteve, ampak zahteve vaše koristi, svetlost. Če se pokažete, vas bodo gotovo spoznali. In potem bo gnezdo prazno, ko pridemo ponjo...« »Prav imaš! Ne bom 9e kazal tod okoli. Samo, za Boga, ne daj mi predolgo čakati!« . . »Ne bojte se, svetlost,« Je porogljivo odvrnil Saint-Julien. »S tem, da pomagam vam, delam za svoje lastno maščevanje. Prav toliko mi je do uspeha, kakor vam.« Concini je vedel, da govori resnico. Pokimal mu je, češ, da se zanese nanj. Molče so se vrnili v mesto. Concini je krenil domov. RoquetailIe, Eynaus in Longval so šli nato skupaj po svojih potih. Vsi trije so bili nekoliko ljubosumni na Saimt-JuKena. Le-ta se je bil pred vrati Concinijevega dvorca poslovil, rekoč, da ima še veliko opravkov. Tisti dan je imel Concini službo v Louvru. Okoli osmih zvečer je stopil n svoje hiše in malomarno odkorakal proti kraljevskemu gradu. ~ . Za njim se je v spoštljivi razdalji plazila človeška postava, kt ves čas ni odvrnila oči od njega. Ta postava je bil Saint-Julien. Ko je videl, da je gospodaT res v Louvru, jo je urno ubral nazaj ▼ Concinijev dvorec. Čez dve minuti je že stal pred Leonoro Galigai. Globoko se je priklonil in takoj odgovoril na nemo vprašanje, ki ga je bral v njenih očeh: »Njegova svetlost se ni niti za trenutek ločil od svojih ljudi. Izpod montmartrskega samostana se je vrnil naravnost domov. Odtod je šel v Louvre, kjer je tudi ostal. Razbojnik Jehan Hrabri...« Ne da bi se hotel b a vit i s splošno umrl j t vostjo v naša prestolnici, katera, kakor znano, daleč presega umrljivost v drugih krajih naše države, naj iz vseh visokih številk, ki mri plešejo pred očmi vzamem samo eno, ki je gotovo najstrašnejša med vsemi,- V mesecu avgustu je umrlo v Beogradu nič manj ko 79 dojenčkov za boleznimi v prebavilih! In večina teb mrličkov ni dosegla niti leta dni starosti! Resmica je. da je poletna vročina zelo nevarna za dojence, ziasti pa tiste, ki se ne hranijo z materinim mlekom, ker se mIctko v hudi vročini kmalu pokvari in je mladi organizem tako izpostavljen trajni opasno-sti. Toda ista nevarnost obstoji tudi povsod drugod, kjer pa vendar umrljivost dojence v dosega komaj 6 do 8. odstotkov, dočim pa v Beogradu gre celo nad 20 odstotkov! V Beogradu potemtakem umira vsak peti otrok, preden doseže teto dni starosti m tu se pač ne more iskati vsa krivda za to strašno umrljivost samo v poletni vročini in pokvarjenem mleku. Največ vzroka, da propada toMko beograjske mladine v najinežnejši mladosti, bo pač v dejstvu, da so v mnogih beograjskih mestnih predelih, zlasti po periferiji, a žal tudi še prav v središču mesta, naravnost neverjetne stanovanjske razmere. Kako naj otrok uspeva v lesenem brlogu, kjer ni ne zraka ne svetlobe, pač pa kupi nesnage tn celi roji mrčesa! In v takem duplu toliko ljudi, odrastiih in otrok, da se niti prav ganiti ne morejo! Jatagan Mala, Sava Mala, Kareburma, Gubura, pa Lomina ulice sredi mesta, vzporedno z ulico Kraljice Natalije, pa razni kraji na Dorčolu in v Pa-liluJi: tu so taki brlogi, da ne zaslužijo imena človeških bivališč, pa eo vendarle, polni in prepolni stanovalcev in med njrrnj otrok več ko povsod drugod. Tu so potenj legla vseh mogočih bolezni in ni čuda, da dojenčki umirajo tu kakor cepajo muhe v jesena. Mestna občina beograjska stori res mnogo, da bi se zboljšale te strašne razmere, in tudi privatna inicijativa, zasebne dobrodelne ustanove, je pridno na delu, toda vse to .je daleč premalo. Poleg individualnega zdravstvenega varstva dojenčkov je pač predvsem potrebno, da zlasti matere iz ne-imovitih slojev, ki so ravno navezane na taka nehigijemska stanovanja, vsak čas morejo dobiti svetov in navodil, kako naj ravnajo z otroki, obenem pa tudi, če je treba, primerno dejansko pomoč. Poleg že obstoječih dispenzatorijev, ki se morajo v&eka-ko pomnožiti, da ga bo imel vsak okraj, je treba tudi v vsakem okraju svetovalnice za matere in dojence, kamor se more mati, pa naj je njen gmotni položaj kakršenkoli, obračati za svet. Seveda pa je pri vsem tem prav posebno gledati na to, da se priporoča materam, naj same doje, ker je dokazana stvar, da so dojenci, dojenci z zdravim matemim mlekom mnogo odpornejši proti boleznim kakor pa otroci, ki se hranijo s katerimkoli nadomestilom. Beograjsko mestno občino tu kliče na nujno, neodgodljivo odpomoč težak nedo-„ statek, ki bi znal, če te odpomoči ne bi bilo, postati usoden za naravni porast prosto! ničnega prebivalstva. -v Računski zaključek mestne občine za upravno leto 1931. je dogotovljen iti je razgrajen pri mestnem knjigovodstvu od 23. septembra do 8. oktobra ter meščanom na vpogled med uradnimi urami od 9. do 12. ure. j— Iz notarske službe. Iz Ptuja je premeščen v Ormož notar g. dr. Ivanšek, iz Ormoža v Ptuj pa notar g. Lavoslav Sevaik. Notarski namestnik g. Viktor Skraber pa je imenovan za notarja v Rogatec. j— Mostovi se popravljajo. Kljub finančnim težkočam se trudi sreski cestni odbor, da postavi vse mostove zopet v dobro sta-nje. Sedaj se vrši popravilo mostu čez Pesnico v Paoinjah. Za pospravilo tega mo6tu je bil že skrajni čas. Postavile se bodo nove koze, izmenjali se b«do tudi slabi nosilci blazine in mostnioe. V Zavrču 6« pa popravlja pristaniški most za brod, ki prevaža ljtšdS in tovor preko Drave. Nujno potreben je popravila tudi most pri Boriti. j— Pasji zapor. Sresko načelstvo razglaša da se je v večjem delu sreza razveljavil poostreni pasji zapor, Id se je odredil ▼ vseh občinah desnega brega Drave in za okraj Ormož. V občinah levega brega Drave pa ostane poostreni pasji zapor še na* dalje v veljavi. Za ves srez ostane Se v veljavi odredba z dne 28. januaria 1931. o evidenci psov. j— Zanemarjena rana. V ptujsko bolnico 60 popeljali llletno Petkovo Marijo, hčerko zidarja iz Drstelje, ki se je nedavno pičila s trnom v nogo. Rani niso posvečali doma posebne važnosti, in se je naposled inficirala ter je nastopilo zastrupi j en. je krvL j— Cele kolone voz, naloženih z jabolki, je bilo videti v s<*boto na SAsScem trgu. Kmetje dovajajo dnevno vse ogromne množine jaibotk in grozdja. Pritožujejo pa se, da je cena zelo nizka, saj dobijo za kg jabolk, postavljenih na kolodvor, komaj 60 par, grozdje pa prodajajo si letos lahko orivošSjo sadja tudi siromašni slo # v oMlni meri. Nezadostno otroško skrbstvo v prestolnici Beograd, sredi septembra Govor, ki ga govore suhe številke, postaja včasih res silno krut, naravnost grozen. In ne pomaga nikakršno opravičevanje, nikakršno olepšavanje. Številke govore neizprosno resnico — in resnica je včasih tako bridka! Govore pa tudi številke v mesečnem izkazu zdravstvenega urada mestne občine beograjske o gibanju bolezni na področju mestne občine in umrljivosti njenega prebivalstva. Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« trenutek In tudi Ti se odlično brifete Samo 1 trenutek se milite s specialnim antiseptičnim milom za britje »HABO« in Vam postane brada tako mehka, da jo obrijete z idealno lahkoto brez bolečin. Kozmetično delovanje »HABO« mila stori, da sta galun in krema odveč, desinficira kožo, preprečuje njeno pokanje in podaljša dela-možnost britve. En komad mila »HABO« zadostuje za 100-kratno britje. Zahtevajte v parfum erijah, drogerijah in lekarnah Izrecno »HABO« milo! —• Zahtevajte brezplačen vzorec! Zastopstvo za Jugoslavijo: ERIKA" tovarna mila SUBOTICA 99 Vata v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalas± Zahtevajte vzorce in cenik! TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 11343 ki krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVKO SEBENEK Ljubljana VIL 100 od te .vojte* sMke. Trboveljski premog suha drva, angleški koks dobavlja na dom Kurivo uti Dunajska c. 33 Telef. 34—34 Cene malim oglasom tenttve * dopisovanja: r*aU *«X-44 Brivskega vajenca »prejme K^cibel, Fl«vi;am-ejo Jostrukoije, pla-čajo vsak« besedo 50 par; n iifro aH ia dajanje naaferra S Dia. (4) Po najboljši češki metodi prof. JSraneka poučujem klavir in teorijo na rvo-jem stanovanju. Na ieljo *iidč nemška k-onverzacija. ReHektamti (začetniki in veibanr) naj pošljejo »veje naelorve na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra pedagoginja«, da jih oaebno obiščem. 3806B-4 Ga. Orthaberjeva sprejmo ie nekaj obrok za dopoldanski porik nemščine. Gosposvetska 12, dvoriš?^ 10—IS; 14—20. Isto-tam vodijo kompetentne moči tečaje francoščine, amgleččine in nemščine za odrasle. 38647-4 Franooščino in klavir ponB&rjs mfflteljiiea, diplo-v Parizu. Informacije daje med 1. an 5. uro — A. Potočnik, Woifov« trliea št. 10. na dvorišču, druga, higa n. nadstropje. 35)036-4 Miklošičeva 7/II Predavatelji s vičjo »tro-kxms teofcraffibo vodijo tečaje tramcosčiine, angleščine, nemžčine io ruščine Uspeh zajamčen. Prijave med 10. im IS. ter 18. im 20. uro. 39075-4 Prodam Ogiasi trg. soačaja po 1 Dia beseda; ta dajanj* aaskrva ali aa iifro • Dia. — Oglasi socialnega mačaja vsaka beseda SO par: aa dajanjo oaoleva a« sa iifro p« 8 Dia. «) Mallnovec prtstem te naraven, i čistim sladkorjem vkuhan. se dob: os malo ia veliko v lekarni dr. Q. Pioooli. Ljubljana, Dunaj ska eesta 6. 226 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Slov en ska 18. 144 Daljnogled prodam, popolnoma nov ia eno oko, 16-kratna povečava (Te>lsexormo), ce-na 500 diina.rjev. Ogleda se lahko pri Fr. Tekarvc, krojač, Poljanski nasip 8. 38987-6 Razna oprava postelje, omare, ogledala, šiv. stroj, pupo za krojače ln mnogo drugih predmetov in še nekaj starinskih stvari poceni naprodaj. Ogleda se lahko vsak dan med 10. In 12. uro dopoldne ter od 3. do 6. popoldne. Siegl, Reslje-va c. 20/1., levo. 38854-6 Dve železni peci prodam. Nasi-ov v o-glas. oddelku »Jutra«. 3CHM5-6 Novinarsko SpregeJrefle* Kamero Zeiss Tessar 1:4.5 F = 15, Schliteverschln-ss, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39085-6 Vinsfke sode ma?v> rabljen«, v najboljšem s+airaju. od 1—(16 bi proda Paionik v Laškem. 39001-6 Staro pohištvo porceHam, stare obleke, ure itd. kupi Mariji Golob, Ljubi iaraa, Gallusovo nabrežje 20. 39H15-6 Vaaka beseda 00 par; n dajanje naslova ah' sa Iifro p* 8 Din. (Z) Šivilja samostojna, išče nam«S!o-nje v modnem salonu ta takoj ali pome je. Naslov pnstiti v glasnem oddelku »Jutra«. 38536-2 Revizor knjigovodstva ln bilanc m priporoča trgovcem, to-diuatrijcem, obrtnikom, zadružnim zavodom in regu-lativmim hranilnicam, za vse v knjigovodstivv spadajoče posle, proti zmernemu honorarju. Zaposlitev »prejme kjerkoli rn takoj. Prvovrstne reference. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bilanca«. 38269-2 Postrežnlca srednjih let, pridna, poštena, Išče zaposlitve za popoldanske ure. Gre tudi za hišnico. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38894-2 Šivilja ]§fm dražbo sobarice, natakarice aii kaj primernega. Ponudbe na ogla.sn-1 oddeiek »J-utra« pod šifro »Šivilja«. 39068-2 100 Din nagrade dobi tisti, ki nri preskrbi stalno siužlbo peka »W kakšno drugo mesto. — Gu^eflj Alojzij. K-optTvmk št. 37, pošta Gorenja vas. 39047-2 Postrežnica 8Be delo ra popoldanske ure. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 36041-2 Postrežnica bs popoddamske ure rapoolenje v kaki pisarni, ali kaj sličmega. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Sila«. 30039-2 Vrtnar vor^raB v vseb panogah v i tinaretma., z d-o>lgoletno prakso im večletnimi spri-6ečem. — Eiventuelno prodam tudi poed-ina stanovanja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna lega«. 386Ž2-20 Dvostanovanj. hišo ob glavni oesti v najlbližj! periferiji mesta prodam. N-aislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39034-20 Iščem družabnika z« zgradbo hiše, po vzorcu zgrajenih hiš mes4ne občine celjske no Sp. I-i-novšu. Dopise na podružnico »Jutra« v Olju pod značko »Laistna streha«. 38676-20 Posestvo v bliBini Celja. Prager-skega, Sl"v. Bicatrice ali Maribora, s 40—50 orali dobre zemije, 20 orali gozda, z dobro ohranjen-o stanovanjsko hiPo im gospodarskimi peslopjij kupim proti plačilu v gotovini. Ponudbe na o.g'as. oddelek »Juitra« pod šifro »Kupim takoj«. 30060-20 Posestvo v Noivem mestu, 8 m%iut oddaljeno od kolodvora, oddam takoj za 3— 5 let v najem. — Ponudbe mi oglas, oddelek »Jutra« ped »Dolenjsko«. 30O7P.-5O Kupim večjo hišo z obrtnimi lokali, v centru Ljubljane, ali na prometni točki, v vrednosti od 800.000 do 1.200.000 Din. — Ponudbe s točnim opisom in plačilnimi po-gofft na osrlasni oddeiiek »Jutra« pod »Gotovima«. 390S7-I?fl gnojem. Vsak* besnte | Din: m dajanj« asotono sa a. fcitro pa 8 Dia. (17) Večjo trgovino z meša.rnim blagom oddam v najem. Zaloge je za cca 900.000 Din. Potreben kapital 100.000 Din. Ostanek pod jamstvom v primernih mesečnih obr-oknlh. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglasmi oddelek »Juitra« pod značko »Na Goreinjiskem«. 30048-17 V$.»k.» Posedla l Liin za dajanje naslova ali ! &a šifro pa 5 Din. (33) Suhe in sveže gobe stalno kupuje Peter Šetina — Radeče • Zidani most. 236-33 Sladkega sena vsako množino, si morete nabaviti. Al. Lakner, Planina pri Rakeku. 37865-33 Fižol clpro, koks, krompir, čebulo ln drage deželne pridelke, franko vagon nakladalna postaja kupi Nabavljalna zadruga usl. drž. žel. Ljubljana. Reflektira se samo na ponudbe z navedbo cene in količine blaga. 38907-3? Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali u 5if.ro pa 5 Din. (15) Suha drva prvovrstna bukova v po lenih, žagama in cepijt-na ter mehka v kolobarjih ima vedno v zalogi »Ar-bor« d. d., Dunajska cesta štev. 50, telefon 2546. 293-15 Stanovanje Vsaka beoeda t DVu: as dajanj« ustom aH aa Iifro pa f Dia (M) Trisob. stanovanje s pritiklinami, pripravno tudi za pi^a-rno, oddam z oktobrom. Istotam odidam lokal in skladišče Ponudbe no oglas, oddelek »Jutra« pod »Najem«. 38302-31 Trisob. stanovanje 9 pritiklinami oddam s 1. novembrom na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 38267-21 Trisob. stanovanje z vsem modernim komfo-r- tom oddam 3 1. novembrom v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3S0C0-31 Sobo in kuhinjo z oktobrom za 280 Din odda Suštaršič, lesna trgovina, Dolenjska cesta. 30042-21 Trisob. stanovanje solnčno, s kopalnico in plinom oddam z novembrom — Bežigrad. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39109-31 Dvosob. stanovanje in opremljen trg. lokal j inventarjem, na prometni točki takoj ugodno oddam. Naslov v og.as.nnm oddelku »J-ut-ra«. Ixki44-.il Mesarju ivldntm nasproti klarmirie v Ljubljani d-vos-obno stanovanje s kub'n:o, dela.vni-co. sušilnico, h!«v za ko-rra im šujpo. Vprašani na poljameki oesti št. 771. 30O6&31 Več stanovanj r ku/himija.m? "ddarn. Po- izrre se v gostilni Krattki, St. Vd pri Ljubljani. 30066-21 Dvosob. stanovanje lepo, v novi hiši oddam v R-eižnr d o! kii, cesta VUI št. 13. 39076-21 Več stanovanj mofiobno za Din 260.— dvosobno za Din 500.— tri-sobno za Din 725.— štirisobno za Din 1300.— im petsobno za Din 2000,— odda Realitetna pisama Grašek, Kolodvorska 24. 39033-21 Stanovanje »nbe im kuhinje takoj oddam odraslim osebam na Ka/vškovi cesti štev. 5. 39007-21 Stanovanje S sob. kabineta in priti-k-lim, taikoj oddam v nori hiši na Dolenjski cesti — nasproti Rakovnika. 39ll08-eB Stanovan?e s«obe in kuhinje odda mirni stranki brez otrok A. Grebene, Vel, čolnarska št. Io. 301H3-31 Stanovanja Vsaka beseda aa fejaaja u »Uro I Dia. I Dvosob. stanovanje s kuhinjo im pritiklinami iščem za takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dve odrasli osebi«. 3S64S-21/a Dvosob. stanovanje b pritiklinami išče 8 1. novembrom zelo mirna stranka treh oseb. — Pomidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najemnina do 800 Ddn«. 39061-31/a Stanovanje drvo- ali enosobno, s pri-tiklima.mi išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Šentjakobski okraj«. 30023-3!/a Dvosob. stanovanje s pri-tiklimamn ii š č e m za takoj v Šemitpeterskem okraju. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 39067-21/a Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta iifro pa 5 Din. (18) Pozor! Zaradi izpraznitve kleti ponovno znižane cene naših prisitoih dolenjskih vin s Trške gore: cviček na 10 Din liter, črnina na 12 Dim liter, belo vino na 12 Din liter. Se priporoča gostilna pri »Blagaj.u«. Sv. Jakoba trg 3. 38862-18 Dijaške sobe Vsaka beseda BO par; aa dajanj« naslova aH aa iifro 8 Dia. (22) Dijaka sprejmem na dobro domačo hrano in v prijaizno sobo. Naslov v ogl asm em oddelku »Jutra«. 38833-22 Na Dunaju oddam visokošolcu komfortno sobo s prehrano. — Pojasnila na Miklošičevi cesti št. 36, vraita 6. 38775-22 2 visokošolca (ki) ali srednješolca sprejmem v dobro oskrbo. Velika in eoinčma soba ter kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39103-22 Dijakinjo ali visokošolko bor'^M> rodbine, sprejmem v centru mesta v prvo vrstno oskrbo. Naslov v ogla-sn^m oddelku »Juitra« 39:01 -32 Sobe išče Vsaka beseda 80 par: aa dajaajs naaloia aM aa iUrm 8 Da. (S«) Sobico s posebnim vbed-^m iščem blizu Starega trga. Naslon pove oglasni oddelek ».Juitra «. 39074-23/a Sobo odda Vaška beseda SO par. sa Jajaaja si.li a aH aa iifro 8 Din. (23) Solnčno sobo z elektriko, zajtrkom in perilom za 350 Dim tak-oj oddam pet minut od banske uprave — Mi-rje. Ri-harjeva ulica 4. 38621-33 Sobo s posebnem vhodom oddam dveuna dijakoma ali gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36935 23 Sobo oddam boljšemu pospodu. Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra«. 38878-5» Gospoda kot sostanovalca sprejmem k mlademu uradniku v prijazno sobo in na dobro domačo hrano. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 38833-33 Kabinet poceni oddam čez dam odsotni osebi na Poljanski cesti št. 31/1. 39928-23 Zračno sobo lepo im solnčimo, s posebnim vhod om. v centru mesta odda Faninger. Sv. Petna cesta 22. 30027-23 Veliko prazno sobo zračno, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39068-23 Svetlo sobo z elektriko in postrežbo oddam za 350 Din. Na slov pove oglasni oddelek »Juitra«. 89037-28 Lepo sobo nomoopreml i-eno, s posob-nim vhodom, v enodružinski vili za 350 Din takoj oddam v Prulajh — Sredina 5. 30035-23 2 gospodičnama oddam leno opremilj«no sobo na Mi-rjn. Bogišičeva ulica 4 (ob Rimskem zidu) 30080-28 Opremljeno sobo solnfino — Miru glaivnega kolodvora oddam solidnemu gospodu z vso oskrbo v Livarski ulici šterv. 6. 89081-23 Dva gospoda . ali gospodični sprejmem na h-ramo in stanovanje v krasno opremljeno in seiparirano sobo s kopalnico. Poizve se na Vodnikovi cesti ^P- tik tramrrajiskega posta iališča. 39072-23 On«-emHeno «nho v sredini mesta, zelo primerno za uradnice ali dijakinje, oddam z vso oskrbo. Naslov pove oei. oddelek »Jutra«. 39078-23 Sobo z dvema posteljama odda-m takoj pri kolodvoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30097-23 Onremlieno sobo oddam solidni osebi s 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30099-23 Ooremljeno sobo z vhod-om g stopnji«, elektriko in parketi, oddam takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30111-23 Opremljeno sobo e hrano ali brez oddam v Slomškovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 39106-33 Prazno sobo lepo in -solnčno. s popolnoma sepa-riranlm vbodom v novi vili oddam gospodični. Karlov v og'asn*m oddelku »Jutra«. 301-12-23 Izgubljeno Vsaka he.seda 50 par: ta dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Majhna aktovka (torbica) z raznimi predmeti se je izgubila 6. septembra od Ljubljane do škofje Loke. Pošten najditelj, ki jo Je našel ali v škof j i Loki ali v vlaku, se prosi, da vrne vsaj tozadevne dokumente (potni list ln indeks) in sicer vratarju ljubljanske univerre 38835-28 Manjša vsota denarja j« hfla najdena. Lastnik ;o dobi v Židovski stezi št. 4'I. 39100-28 Dopisi Vsaka beaeda 8 Dia; ta dajan jo našteva tU iifro pa 5 Dia. (»O Patt-Patachon Naskxv isti, Bled. 39<»56-34 Slepa kii je po malih oe^ih prosila za ciit.re, jih dobi v oglasnem oddelku Jutra v Selemburgovi ulici. Obenem pa tudi dobi njej darovan znesek. 39079-24 Gdč. plesalko družabnih plesov, prijetne zunanjosti, ki Ima veselje do poučevanja kot asistentka, išče ln uvežba »Plesni zavod Jenko«, Kazina. Ponudbe s iliko ln naslovom na gornji naslov. 30088-24 A. B. C. Prosim obisk ob 4. po-poldine 27. septembra. — Ana Lenart, Celje, Ko-menskega ulica št. 3. 30095-34 Vsaka beseda i Din; sa dajanje natova aH šifre pa 8 Dia. (85) Lep mladenič trgovsko naobračen. žeLi poročiti bogato vdovo. — Staros-t ne igra nobene vloge. Ponudbe na naslorv Maniš Gvidon, poštno ležeče, Vransko. 39065-25 Narednik-vodnik 30 godi,na star, ovim pu-tem traži deivofcu (iz-uče-nu šervilju) u dobi od 18 do 34 godine starosti, sa nešto gotovine, žen.iitbe radi. — Provinci jalke ima ju prednost. Samo ozbiljm« pomude sa slikom i na-znakom točne adrese molim slaiti na oglasni ode-Ijok »Juitra« pod »Srečali brak«. Diskrec-ija zajamčena. 30070-35 B233SS O (Veselje ® tn zadovoljstvo je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine V <3. S/en der £»jubtfana, •Mestni ir-g 22 II Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitet S o k o peči čudovito poceni m dobre 291 Za kurjenje z vsakovrstnim kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini t leleznino. Izdeluje: Vojvodinska livnica d. d. Novi Sad. se uporablja v več kulturnih državah splošno za pranje in ribanje. a drž. razr. loterije boste težko dos»« gli. Dobite jo v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Vsaka besoda 1 Dia: a dajanja naslov* aH aa tthv pa 8 Dia. (98) Nov pianino zelo pocesni naprodaj. Naslov pove: Dežela, poštni predal 101, Ljubljana. 38930-26 Klavir BOsemdiOTfer za 5800 Dim in Mignon klavir proda ali po-sodi Zima., Wolfova ulica lft'I. 39077-26 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« nasl-ova ali za šifro pa 5 Din. (37) Usnje čevljarske potrebščine, najboljše in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača »Dunav«. 327 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožaJja, ki smo Jih prejeli povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta, deda, pradeda, strica in tasta, gospoda fiudcvi/ca (Puha zasebnika se tem potom prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in šopkov ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam očka v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem naša ponovna iskrena zahvala. 11742 V Ljubljani, dne 27. septembra 1932. Slabokrvni, živčno izčrpani, od bolezni oslabeli! Za Vas je aromatična železna ta tinktura EUFEREIN vsebujoča poleg železa učinkovite snovi kalcija, fosfora, kola orehov in kondurangove-ga ekstrakta. — Izdeluje lekarna »Pri križu«, Mr. Fedor Gradišnik, Celje, Kralja Petra cesta, palača Ljudske posojilnice. — Cena 1 originalni steklenici Din 20. 11639 V restavraciji hotela „Metropol" (Mikllč) se toči sladki mošt po 10 Din liter in prvovrstna PORTUGALKA. 17744 V vinski kleti T. MENCINGER Sv Petra cesta štev. 43 (na dvorišču) ' se toči vino dalmatinsko belo opolo, štajersko belo, bi» zeljsko rdeče po 8 Din. Pri odjemu 10 litrov znatni popusti. 11722 I>ohi*o urejeno z dvema polnojarmenikoma, za ugodno in povoljno dobavo zlasti bukovega lesa, iščem za dolgoletno najemnino eventvtudi kupim. — Ponudbe pod „Sifro K. V.tt na oglas. odd. „Jutra" 1171( V CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO - LITO IZVRŠUJE LJUBLJANA :: SV. PETRA NASIP 23 Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoil iUbmkai. ^ Narodno tiskarno d. d. kot uskaraarja Fraac Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Va v Ljubljani.