Leto XV.. St. 24.
Poltnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 25. decembra 1928.
V organizaciji Je mo«, kolikor moči — toliko pravfca.
AMSTERDAM
LTr«daUfT0 In npraTa: Lfnfc-!|ih, poJtni predal 290.
GLASILO ZDRUŽENE DSLAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. In 25. dn« ▼ mesecu.
Stane posamezna Iteviika Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48,—. Za Sla* ne izrod po 1.— Din.
Oglasi po ceniku.
Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter oprem* Ijeni z itampilfko dotičn« organizacije.
Teleion štev. 3478,
Ček, račun 13,562.
Božične misli.
Kako deluje božični čas na otroško dušo! Zima je: polja, gozdovi, gore so pokrite s snegom. Gore nas pozdravljajo v svoji beli obleki, a zjutraj-, ko jih poljubi jutranje soln-oe, žare kakor ogenj. Pokrajina, o-deta s snegom, vzbuja vsakovrstne pravljice in otroci jih poslušajo. Božičnega večera pričakujejo s hrepenenjem, kajti nekaj jim prinese nevidni Božiček. In pesem se glasi: ^Horia in exelsis Deo — mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.
Ki so dobre volje! Da, tistim mir in radost, tistim razkošno, toplo sobo in darila Božička. Otrokom tistib pravljice. A tistim, ki niso dobre volje? Tistim slad, vsakovrstna pomanjkanja, hladno sobo, ako sploh imajo sobo. Otrokom tistih nobenih pravljic, nego grozoto življenja in trpljenja. Vsem ponižanim tir razžaljenim, trpečim in gladujo-čim nobenega miru, zakaj oni niso dobre volje.
Zlato tele je mogočno in mikavno, da človek-zver za to mikavnost in naslado da vse, vse svoje človeštvo in se odene s čutili zveri, da brani in grabi vso mikavnost in naslado zlatega teleta in da svojega sočloveka upogne do tal, da ga naredi za sužnja, ki mora streči zlatemu teletu, da rodi dobro postrežena nova zlata teleta.
Ne niiiru ljudem-proletarcem na zemlji, nego ječe tistim, ki so bili dobre volje in so hoteli vsemu človeštvu ustvariti mir in blagostanje na zemlji.
In tem ljudem-proletarcem, ki ustvarjajo vse dobrine zemlje, vsa bogastva sveta, ni bila dana ljubezen. Strupeno sovraštvo človeka-zveri jih Koni in preganja in jih kuje v verige nasilja in suženjstva. Kajti oni, ki so dobre volje vsled svojega brezskrbnega življenja, bogastva, vsled tega, ker so njih lepa stanovanja sedaj (in vedno), ko je božični čas in zimska idila vseokrog. topla1 in njih otroci poslušajo pravljice in so veseli, so zato lahko dobre volje in njih mir je razumljiv.
Praznujejo rojstvo Kristovo, ki se je moral — kakor govori sveto pismo — roditi pozimi in v mrazu v hlevu, ker ni bilo prostora v hišah. Vol1 in osel sta mu ogrevala zrak. kakor kažejo slike, predstavljajoč Kristovo rojstvo. Spominjajo se tega rojstva vsi, ki so v toplih hišah in pri obtoženih mizah dobre volje in ne pomislijo na to, da je roditi se v hlevu in pozimi trpljenje za mater in otroka.
A številni brezposelni, ki jih je kapitalizem reduciral od dela, in številni delavci, ki delajo v akordu in čezuma dela in ne branijo oseni-umika, svojim otrokom ne morejo dtati toplote v sobah, ker akordno in čezunio delo ne daje niti dovolj zaslužka. Njih otročičke zebe in lačni so sedaj v božičnem času, njih akordlK* delo in zanemarjanje osem-urnika pa daje onim, ki so jih najeli, topla stanovanja in otrokom pravljice.
Odrešenik človeštva, proletari-jat, trpi in prezeba in gladuje!
Organizira se naj v enotno in močno ter disciplinirano organizacijo in ko bo v nji sodrug pri sodrugu, sodružica pri Sodražici, tedaj bo veljal za vse ljudi pozdrav, ki se bo glasil nekoliko spremenjen:
Mir ljudem na zemlji, ker so dobre volje!
Zato naj nas vse trpeče, ki še ne moremo biti dobre volje, navda
Pozdravljeni, sodruiice in sodrugi, v Novem letu 1929! Pozdravljamo Vas in Vam kličemo: Strokovne organizacije, katerih članice in člani ste, naj rastejo! VaSa moč v njih bodi kladivo, ki zlomi mizerno stanje delavstva! Sloga naj bo med Vami, solidarnost na vsakem koraku! 1929. leto naj bo leto VaSe moči in VaSih zmag, naj bo leto otvoritve razrednih strokovnih organizacij. Plapolaj rdeči prapor! Delu
čast in oblast!
Delavski zaupniki v vseh tovarnah in podjetjih morajo biti naši organizirani sodrugi in sodružice. Sodruiice in sodrugi, mesec januar, ko se vrSe volitve, naj bo mesec vaSe volje. Postavite za kandidate razredno zavedne borce in
Jih izvolite.
Vi ste tisti, ki to zmorete!
Vsak delodajalec zna,
J
da lahko s takiui delavcem dela, kar hoče.
To je moj človek, moj prijatelj,« govori in si mane roke. »Neorganiziran delavec je mnogo vreden, zakaj on dela poceni in več kakor 8 ur. To pa meni množi premoženje, da lahko veselo in brezskrbno živim.
Organizacije pa mi delavce pačijo, jih učijo, da morajo gledati na sebe in na svoje otroke, da ne bodo gladovali. Zato nisem prav nič zadovoljen z njimi in raje vidim, če moji delavci niso Organizirani.«
Tako govori delodajalec in slika Vam kaže, kako ima prav.
zavest, da se strnemo v svoje vrste, v strokovne organizacije kakor eden, da bodo tudi naši otroci poslušali
pravljice. Pravljice iz tistih dni. ko je živel človek-zver in pil svojemu sočloveku živo kri.
Volite razredno-zavedne delavske zaupnike.
Vsako leto sc imajo vršiti v januarju volitve delavskih zaupnikov. Tako odreja minister socijalne politike. Po januarju se lahko vršijo volitve delavskih zaupnikov samo izjemoma v podjetjih, ki so se na novo osnovala.
Zato treba za volitve v januarju pod-vzeti vse mere in stopiti na plan slehernemu sodrugu in sodružici, da se izvolijo delavski zaupniki, ki bodo res naši, to je, ki zares znajo, kaj je razredni boj. Ker le taki zaupniki lahko pravilno in koristno zastopajo delavske interese.
Funkcije, dolžnosti in pravice delavskih zaupnikov smo prinesli v zadnji številki v podlistku. Zato o tem sedaj ne bomo govorili. Povdariti hočemo zopet to, kar smo tudi že povdarili v zadnji številki, in to je, da morajo biti povsod izvoljeni naši razredno zavedni delavski zaupniki.
V obratih, kjer obstojajo razredne strokovne organizacije, je dolžnost vseh orga-
niziranih članov tistega obrata, da se to zgodi. Tam ima veljati neslo; Kdor ni član razredne organizacije, ne more biti izvoljen za delavskega zaupnika. Ker med delavstvom in podjetjem ni enakih interesov, zato tudi ne morejo biti delavski zaupniki zastopniki — hote ali nehote ideologije delodajalca.
V obratih, kjer pa še ni razrednih organizacij, kjer še ni bilo mogoče takih u-stanoviti, bodisi da je vzrok nezavednost delavstva ali poleg tega še divji strah podjetnika pred razrednimi strokovnimi organizacijami, pa se mora izvoliti za delavske zaupnike simpatizerje našega svetovnega naziranja, simpatizerje — kakor se to tudi neveselo sliši — razrednega boja. Organizirati te, oziroma povzročiti, da se bo to zgodilo in naredilo, pa je dolžnost razredno zavednih sodrugov in sodružic, ki imajo v takih obratih sigurno kakega prijatelja ali znanca.
Zato na delo! Z vso energijo in z vso
J vnemo! Vsak organiziran sodrug in sodružica se morata zavedati, da so delavski zaupniki sedaj pijonirj i strokovnih organizacij in zato morajo biti ti pijonirji pod vplivom razrednih strokovnih organizacij. Cim več delavskih zaupnikov bo naših, tem bolj se bo dvigala strokovna organizacija in tem več uspeha bo pokazala.
Mesec januar naj pokaže, da je delavski strokovni pokret v Sloveniji na zmagovitem pohodu konsolidacije in da se proletarijat tesno zbira pod rdečo zastavo.
En obrat — ena strokovna organizacija.
Splošno načelo strokovnih organizacij je, da naj pripadajo vsi nameščenci enega obrata eni sami strokovni organizaciji. Med nameščenci v.obratu ni bistvene razlike, ker so vsi, dninarji, profesijonlsti, mojstri in pisarniški uradniki nameščenci, ki imajo z vodstvom ali lastnikom obrata službeno razmerje in služijo eni stroki. Večji obrati pa zaposlujejo tudi po več različnih strok. V rudarstvu imamo ua pr. že več strok: rudarje, tesarje, voznike, strojnike, kovače itd., vendar nikomur ne pride na misel, da bi za rudarske obrate snoval več vrst poklicnih strokovnih organizacij, ker vsakdo ve, da je moč organizacije mnogo večja, če je vse nameščen-stvo obrata v eni sami organizaciji. Isto velja za kovinsko industrijo, za tiskarske in razne mešane obrate, ki imajo v racijo-nalne svrhe postranske obrate, s katerimi dopolnjujejo in pospešujejo produkcijo glavnega obrata. Za primer navedimo samo kovinsko industrijo, ki ima poleg glavnega kovinskega oddelka tudi mizarski modelni oddelek. Tako delitev obratov na oddelke raznih strok ali pomožne obrate opazujemo v vsaki bolj razviti industriji, ki producira iz roke v roko,
1» tega jasno sledj, da spadajo vse lake stroke, ki so zaposlene pri enem delodajalcu, v eno organizacijo, in sicer v ono, katere stroka je najizraziteiša ali najjačje zastopana v obratu. Misel enotne organizacije se bo pa morala po potrebi z ozirom na razvoj industrije raztegniti tudi na truste in kartele ter na stroke, ki se še na druge načine med seboj izpopolnjujejo. Za primer vzemimo železne rudnike. Železni rudniki dobavljajo surovine za že-lezninsko industrijo. V konfliktih pri teh dveh strokah je silno pomembno vprašanje zaloge surovin, zaloge železnih produktov in trga. Podjetniki nameščence posameznih obratov lahko izstradajo, če vedo, da je dovolj zalog ali pa da bodo po končanem konfliktu lahko nadomestili izgubo s povečano produkcijo in s hujšim izkoriščanjem1 delovne sile. Vse drugače pa je, če se vrši borba na celi črti, v glavnih in postranskih panogah, ki vzame kapitalizmu vsakršno nado, da bi utegnil izgubo in zamudo nadomestiti v krajšem roktt.
iz tega je razvidno, da je en obrat in ena organizacija pravilno načelo, toda ne le za en obrat, ampak tudi za vse sorodne obrate, ki drug drugega izpopolnjujejo, je potrebna ena sama organizacija.
Nastane pa vprašanje, kako naj strokovne organizacije to načelo uveljavijo V načelu že propagirajo vsi zaupniki strokovnih organizacij to stališče, odkar se je v fcvrom kapitalizem pričel bujnejše raz-\ ijati. Ze ob pričetku snovanja strokovnih organizacij pred 60. j„ 7«. |eti so orKani. zatorji povdarjali to. Ni pa bilo tega na-ce a mogoče popolnoma uveljaviti, ker se delavstvo še ni otreslo srednjeveškega ce-novskega duha in ker se je industrija le polagoma razvijala v modernem pravcu. V srednjem veku so si pomočniki pridobili Posebne pravice, prednosti in predpravice.
I e predpravice so gojili s takim posebnim fanatizmom, da so smatrali samo sebe za popolne ljudi. Imeli so svoje zastave, v procesijah so nastopali z mojstri korporativno, tiskarji so imeli celo svojo uniformo, grb in sabljo, prepasani so nastopali ob cerkvenih in drugih paradah. Tako je vzgajala pomočnike cehovska doba, zato se prav nič ne čudimo, če se še danes marsikateri pomočnik ali specializirani delavec trka po prsih, češ, pomočnik sem, ti si pa hlapec, ti nisi nič. To so še ostanki stare slabe vzgoje in ostanki kulture, ki je še danes velika ovira pri snovanju strokovnih organizacij in pri mezdnih bojih, katere je treba odpraviti z novo kulturo delavske solidarnosti. Razširiti je treba med delavstvom sploh miselnost, da smo vsi delavci in da je nas vseh naloga, da poiščemo v skupnih strokovnih organizacijah bratsko zaščito.
Srednjeveški duh je glavni krivec, da s. strokovni pokret ne more do pičice o-svojiti prvotno omenjenega načela.
Letos spomladi je bil na Dunaju kongres avstrijskih strokovnih organizacij Na tem kongresu je bilo zastopanih 52 samostojnih strokovnih zvez. Veliko število ie to v taki majhni državici. Mi, ki imamo slabo razvito industrijo, ne najdemo niti toliko imen za razne stroke. Pa tudi du
najski kongres ie uvidel. d;i so strokovne organizacije v Avstriji preveč razcepljene na razne zveze, od katerih bi se lahko mnogo sorodnih spojilo	v	eno	in je sklenil,
da naj se sorodne stroke	združijo tako,	da
bodo dobili polagoma iz vseh 52 zvez le 16 velikih central. Toda	kljub	temu. da	je
Avstrija industrijsko razvita, da ima mnogo inteligentnega in organizatorično na-obraženega delavstva, kongres ni kategorično ukazal spojitev sorodnih strok, temveč le nasvetoval to,	to	se	pravi, da	je
le opozoril na potrebo, da se s tem delavstvo vzgaja in uvaja k pravi organizato-rični miselnosti. Dunajski strokovni kongres jc s tein indirektno potrdil, da mora danes Se računati z ostanki srednjeveške cehovsko kulture, ipak Je s tem, da jc kongres to načelo postavil, nastopil pokrči odločnejše moderno pot.
Z istim vprašanjem, ki jc na dnevnem redu v sedanjem formiranju strokovnih organizacij, se je bavila leta 1919 tudi takratna Strokovna komisija za Slovenijo.
Z razpadom Avstrije smo bili v Sloveniji izpočetka navezani sami nase. Poskrbeti je bilo treba, da strokovne organizacije ne propadejo, preden stopijo v stik Z ostalimi strokovnimi organizacijami v novi državi. Strokovna komisija je izdelala načrt, po katerem naj bi se delile stroke v 14 organizacij, to je. vse sorodne stroke bi se morale združiti v po eno samo or-
ganizacijo. Načrt se jc izvajal in tudi sijajno obnesel, ker naše delavstvo vobOc vendarle ni preveč prepojeno s predsodki. Poleg tega glavnega načela pa je takratna Strokovna komisija sklenila, da noče preprečevati snovanja tupatam posebnih spe-cijalnih organizacij, če ni mogoče drugače, ki se pa morajo priključiti Strokovni komisiji, vendar s pridržkom, da bo vplivala
7.	vso svojo vzgojno silo, da se taka organizacija čirnprej spoji s pristojno strokovno centralno organizacijo, ki je namenjena za dotično sorodno stroko
Upoštevali smo takrat, kakor letošnji dunajski strokovni kongres, da so delavci v nekaterih panogah, zlasti specializirani profesijonisti, še premalo informirani o namenih in pomenu enotnih strokovnih organizacij. Zato nam je bila sicer prva naloga, delati na to, da čimbolj združimo sorodne stroke v eni organizaciji, druga pa. da tudi tiste, ki še niso povsem /reli za naše naziranje, privedemo v krog naših organizacij in jih poučimo, da polagoma sami spoznajo pravilnost našega stališča. Jasno pa je, da za one panoge, ki imajo že svoje izrecne organizacije, nismo snovali novih samostojnih organizacij.
Politika strokovnih organizacij mora torej iti za tem, da vzgaja delavstvo v svojem pravcu, ne pa. da bi pri tem porabljala kakršnekoli — dogme.
SodiSCe Delavskega zavarovanja.
Proti tej razsodbi se je pritožil OUZD v Ljubljani z naslednjo pritožbo :
Pred sodiščem Delavskega zavarovanja se je dne 7. novembra 1928 vršila razprava zoper Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Janez Videe, kovač iz 2reč, je bil zaposlen pri Štajerski železoindu-strijski družbi v Zrečah. Pri delu se mu je pripetila nesreča, da mu je odskočil drobec žarečega železa v oko. vsled česar je izgubil desno oko.
Rentni odbor OlJZI) v Ljubljani Hiu je z odlokom dne 18. 1. 1928 prisodil njegovo delanezmožnost za 25 odstotkov.
Proti temu odloku se je s. Janez Videc pritožil na sodišče Delavskega zavarovanja v Ljubljani. Pri tej razpravi je s. Videča kot tožnika zastopal s. Ivan Ropret, strugar v Ljubljani. SUZOR v Zagrebu pa ie zastopal g. dr. K uhelj, tajnik OUZP v Ljubljani.
Sodišče Delavskega zavarovanja je našlo pritožbo za utemeljeno ter izreklo naslednjo razsodbo:
Sodišče Delavskega zavarovanja v Ljubljani ie pod predsedstvom P. Keršiča ter v navzočnosti Franceta Stupica, Franceta Perhavec. Metoda Golmajer in Andreja Bradeško kot prisednikov v zadevi Janeza Videc iz Zg. 2reč pri Slov. Konjicah zaradi nezgodne rente vsled njegove pritožbe zoper odlok rentnega odbora OUZD v LjubUani z dne 18. januarja 1928 nezg. št. 1166-1927 temeljem z obema strankama opravljene razprave razsodilo:
Pritožbi se ugodi: izpodbijani odlok se lzpremeni ter se izreče, da je SUZOR v Zagrebu dolžan plačati pritožniku nezgodno rento mesečnih 360 Din od 7. decembra 1927 dalje in sicer do pravomočnosti razsodbe zapadle rentne obroke po odbitku že prejetih rentnih obrokov in na 408 Din določene pravdne stroške tekom 14 dni •— nadaljne rentne obroke pa vsakega prvega dne v mesecu v naprej — vse pod izvršbo.
Razlogi:
Pritožnik je dne 29. avgusta 1927 utrpel v Zrečah kot uslužbenec Štajerske že-lezo-tmhistrijske družbe obratno nezgodo, ki je imela za posledico izgubo njegovega desnega očesa. Pritožniku sc je za čas od
6.	decembra 1927 dalje priznala nezgodna renta mesečnih 300 Din na podlagi, da znaša njegov zavarovani letni zaslužek 14.400 Din ter da je vsled posledic nezgode pritožnikova delazmožnost zmanjšana za 25 odstotkov.
Zoper tozadevni odlok rentnega odbora se Janez Videc pritožuje trdeč, da mu gre renta mesečnih 400 Din. ker je vsled posledic poškodbe zmanjšana njegova dela-zmožnost za precej več kot za 25 odstotkov.
Pritožba je utemeljena.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu namreč v svojem napotku za ocenjevanje zmanjšanja delavske sposobnosti zavarovancev sam navaja, da je vsled izgube enega očesa smatrati delavsko možnost zmanjšano za 20 do 30 odstotkov.
Glede na to in glede na notorično okol-nost, da je vsled preobilice delavskih moji takim delavcem, ki niso popolnoma ždra-vi. dokaj težje dobiti delo. smatra sodišče kot gotovo, da ie delazmožnost pritožnikova vsled posledic poškodbe zmanjšana za najmanj 30 odstotkov. V tem prepričanju potrjuje tudi od pritožnika navedena verjetna okolrtost, da je pritožnik pred nezgodo zaslužil dnevnih 80 Din, po nezgodi pa te 50 Din.
Pritožnikov zaslužek je določen z zneskom letnih 14.409 Din. Glede na določbo § 85. ZOR gre tedaj pritožniku trajna nezgodna renta v višini 30 odstotkov goraj omenjenega letnega zavarovanega zaslužka ali mesečni znesek 360 Din.
V toliko je bilo ugoditi pritožbi ter obsoditi SUZOR v plačevanje te rente.
Izrek o pravdnih stroških je oprt na i 16.8. ZOR.
ker delavec verjame njihovi demagogiji.
Radi tega ven iz buržuaznih strokovnih organizacij! Ven iz buržuaz-nih političnih strank! Delavci, vsto-mite v razredne strokovne organizacije, širite njihovo moč, da si čim-prej izbojujemo volitve v bolniško in nezgodno zavarovanje!
Delavci, združimo se! Proti kapitalistu in njegovim hlapcem.
CitaRe, sodrugl, pesem revolucije
A. Blok n: »Dvonolsterr.
Prevod je od Mile Klopčiča, slike od Maleša. Ta knjiga je krasna izdaja in stane samo 10 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah in pri upravi. »Delavca«.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Proti razsodbi sodišča Delavskega zavarovanja v Ljubljani z dne 7. novembra
1928.	opr. št. OR-210-28, vlaga Okrožni urad
prit o ž b o. ker temelji navedena razsodba na napačni vporabi zakona.
Videc Janez je vsled obratne nezgode Z dne 29. VIII. 1927 izgubil desno oko. Vsled tega mu je urad priznal 25 odstotno nezgodno rento. Ta odstotek je bil popol-
noma pravilno odmerjen, ker je rento določati individualno. Ali in v koliko je ponesrečencu otežkočeno dobiti novo delo, za odmero nezgodne rente ne more biti merodajno. Po zakonu o zavarovanju delavcev se taki in drugi humanitarni razlogi ne morejo upoštevati, pač pa je nezgodno rento odmeriti le v oni višini, v kolikor posledice nezgode po zdravniški izjavi zmanjšujejo sposobnost ponesrečenca za delo. Ker je Videc Janez zelo mečne konstitucije in še vedno sposoben za izvrševanje kovaškega poklica, sta mu uradova zdravnika priznala srednjo odškodnino za izgubo o-česa. Izvid uradovega šef-zdravnika za nezgodne zadeve dr. Krajec Otmarja pa do sedaj ni bil ovržen po izvidu kakega drugega zdravnika in more biti tedaj edinole merodajen za odmero rente imenovanemu. V nadpisni zadevi uradov zdravnik za izgubo desnega očesa predvidenega najvišjega odstotka ni mogel priznati, ker nastopi pri izgubi očesa prav dobra prilagoditev za kovaško obrt. Četudi bi se v splošnem smatralo za utemeljeno, da zmanjšuje izguba desnega očesa ponesrečetičevo delazmožnost za več kot 25 odstotkov, vendar se ne more to dejstvo uporabiti kot pravilno za vsak slučaj. Zmanjšano delazmožnost je treba vselej presoditi individuelno. Iz tega vidika je bila tudi Videc Janezu odmerjena 25odstotna renta, zato predi a g a Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. da se spisi odstopijo Stolu sedinorice v Zagrebu kot Vrhovnemu sodišču delavskega zavarovanja, ki se. naproša, da razsodbo sodišča Delavskega zavarovanja v Ljubljani, opr. št. 210-28 od 7. nov. 1928 razveljavi in obsodi Janeza Videc na povračilo eventuelnih pravdnih stroškov.
Kaj naj še k temu pripomnimo? OUZD se hoče s to pritožbo pokazati, da ne zasluži imena »Urad za zavarovanje delavcev«, ampak da je boli na n testu, da se imenuje Kre-pierkassa-.
OUZD utemeljuje svojo pritožbo, »ker nastopi pri izgubi očesa prav dobra prilagoditev za kovaško obrt«.
S tern stavkom j c OUZD pokazal, da njegovi organi ne poznajo kovaške obrti. Ali j)a je fiotel povedati, da bi trebato vsem organom, ki so prišli vsled strankarskih interesov na vodstvo delavskih zavodov, izbiti po eno oko, da se bodo za-tnogli uživeti v socijalno politiko ter se prav dobro prilagoditi za hitrejše poslovanje.
S to pritožbo hoče OUZD na drugi strani zavleči razsodbo, ker OUZD dobro ve, da sodišče Delavskega zavarovanja še ne funkcijoni-ra pri Stohi sedmorioe v Zagrebu.
Zakaj so mogoče take šikane? Zato, ker vodijo Okrožne urade ljtidje, katere je imenoval minister za socijahio politiko po vsakokratnih strankarskih interesih.
Na vodstvu bolniških blagajn niso ljudje, katerim so strokovne organizacije dale svoje zaupanje.
Buržuazne politične stiraiike izkoriščajo delavske ustanove radi tega.
Glasom sklepa kongresa SJVIRJ so dolžni vsi kovinarji plačati 53. prispevek v letu za Internacikmalul borbeni fond. So-ilrugi kovinarji! Internacionalni kapital je vrgel v Nemčiji 230.000 kovinarjev težke industrije na cesto. Naša železna internacionala }e izdala oklic kovinarjem vseh dežela: Na plan, kovinarji! Da zlomimo zlatega boga kapitalizma! Da rešimo in vzpodbudimo nemške sodruge, da vzdrže do konca. Zbirajmo stavkovne sklade! Nai živi solidarnost kovinarjev! Naj živi naša železna internacljonala!
Ljubljana. — Kovačev božič.
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos ljubljanski kovinarji praznovali svoj proletarski božič. Ta »Kovačev božič« je namenjen v korist bolnim in brezposelnim kovinarjem. Ob priliki božičnih praznikov je sklenil odbor dati izredne božične podpore onim članom, ki so bolni ali brezposelni. Na dan 5. januarja 1929 pa bomo kovinarji imeli svoj »Kovačev božič«, pri kateri priliki bomo obdarili tudi otroke naših revnih sodrugov.
Penzljski sklad kovinarjev.
Pripravljalni odsek »Penzijskega sklada SMRJ za Slovenijo« sklicuje na dan (>. januarja 1929 prvi občni zbor. Cas in kraj bo objavljen na posebnih vabilih. — Kovinarji! Skrbimo za našo bodočnost! Pripravljalni odsek pripravlja nov temelj. Pomagajmo trni ustvariti nekaj veličastnega z nasveti in dejanji!
SMRJ Ljubljana, sekcija strugarjev, o-pozarja svoje člane in pomožne blagajnike, da od 1. decembra 1928 pobira članske in sekcijske prispevke le sekcijski blagajnik s. Franc Završan. V plačevanje prispevkov se vrši vsako soboto od 16,—18. ix>poldne.
SMRJ Ljubljana, sekcija livarjev, opozarja svoje člane in pomožne blagajnike, da od I. decembra 1928 pobira članske in sekcijske prispevke le sekcijski blagajnik s. Franc Grum. Vplačevanje prispevkov se vrši vsako nedeljo od 9. do 12. dopoldne. Vse druge informacije jc iskati le pri tajniku sekcije.
RUDARJI.
Rudarska oblast, kje si?
To je pa že nekaj škandaloznega, kar se dogaja pri nas. Rudarski zakon imamo, rudarsko policijske predpise imamo, obrtne zakone, zakon o zaščiti delavstva, zakon o inšpekciji tkl-a. Vse to imamo. Vse to se je prej pod Avstrijo od pristojne rudarske oblasti nekoliko upoštevalo. Sedaj pa, ko smo v svoji »lastni svobodni domovini« in to v taki, ki ima v ustavi zapisano: »Delovna moč jc pod zaščito države«, jc pa vsega tega konec.
Govori in piše se o strahotah v bakrenem rudniku Mejdan Pek v Srbiji. To ni nič čudnega, saj to je čisto od boga zavržen kraj, kamor še luč človeške kulture ni dosegla. Pa nam se ni treba ozirati v Srbijo, ker jo naša »kulturna« Slovenija že v tem prekaša.
Mi imamo tukaj pred nosom rudarskega urada in rudarskega glavarstva v Ljubljani. v Siterjevcu, svinčeni rudnik, kjer obstoja tudi strokovna organizacija ZRJ, ki je balkanske razmere pri tem rudniku vsaj na papirju odpravila. Tukaj se krši osemurni delovnik, delovni predpisi sploh ne obstojajo, o plačah delavstva sploh ni govora. Zenske in mladoletne se izrablja za težko nočno čezosemurno delo. Naprave v rudniku so nehigijenične in povzročajo težka obolenja. Rudar z zaslužkom 17—35 Din ni nič redkega.
Vse to je rudarska oblast na pritisk ZRJ že prepovedala. Zagrozila je podjetju s kaznimi. Toda podjetje se požvižga na povelja rudarske oblasti. No, rudarska oblast menda nima volje in ne moči, da bi podvzela potrebne korake. Mi pa ne bomo mirovali preje, dokler ne dobi zakon veljavo in delavstvo svojih pravic!
Mezdno gibanje rudarjev v Mežici.
Kakor nam poročajo, je vložil lokalni odbor II. skupine rudarske zadruge v Mežici mezdne zahteve na ravnateljstvo svinčenih rudnikov. V spomenici se zahteva 30 odstotno povišanje temeljnih plač. Ta zahteva rudarjev ni pretirana in je popolnoma upravičena. Kajti temeljne plače so pri tem podjetju res prenizke in to kljub temu, da ima delavstvo pri tem še draginj-ske doklade in nabavni prispevek.
Ali eno je. s čemer se članstvo ZRJ v tej spomenici nc more strinjati in kar j.e nujno v interesu stvari same, to je, da je vodstvo II. skupine rudarske zadruge (ber-notovci) že v naprej izjavilo, da jc pripravljeno pristati na odpravo dravinjskih doklad (podčrtali mi), če podjetje pristane na temu primerno zvišanje temeljnih plač in pa da želi, da se pogajanja vrše brez vsakršnih zastopnikov, razen delegatov II. skupine.
Stojimo na stališču upravičenosti zahtev, smo pa proti, da se daje možnost odprave draginjskih doklad, dokler ni delavska moč tako jaka. da izsili od podjetnikov tako visoke temeljne plače, katere morajo odgovarjati vsakemu delavcu, ne glede na število družine, za pošteno preživljanje.
Najodločneje smo pa proti temu, da lokalni odbor II. skupine izloča pri razpravi možnost sodelovanja predstavnikov razredne organizacije in pa pristojne De!, zbornice. Kajti ta odbor ni zahteval, da podjetje ne sine vabiti na razpravo tudi rudarske obla-sti in pa zastopnike Zveze industrijcev.
Nadaljnega komentarja sc za danes vzdržimo. Delavstvu pa kličemo: Organizirajte se v Zvezi rudarjev Jugoslavije, da bomo potom svoje lastne razredne sile v stanu ustvariti si življenske pogoie, ki odgovarjajo človeku, ne pa živini!
Kaj bi moral vsak rudar vedeti?
Pri naši rudarski industriji vlada letos popolna anarhija. Osobito pri Trboveljski družbi bo najbrž vse znorelo! Kaj je vzrok temu? Vzrok temu je izredno dobra konjunktura, kakršne še po prevratu menda ni bilo. Dela se noč in dan, ob nedeljah in praznikih. Ravnatelji predpisujejo, obrato-vodje odrejujejo, nadpazniki in pazniki pa skačejo okoli rudarjev, kakor lovci okoli obstreljene divjačine ter kričijo premog, premog.
Ker pa tudi že živinska sila rudarjev ne zmore več, so si gg. izmislili nov trik za izsiljenjc večje storitve.- Neki stari delovni red namreč dopušča, da se rudarja vsled nezadostne storitve lahko kaznuje iu napravi obenem za manjvrednega delavca. To sredstvo so zdaj uporabili, da predpišejo. koliko se mora napraviti, če ne pa sledi kazen in pa manjvrednost, katere posledica je pri prvi priliki odpust iz službe. Z ozirom na ta dejstva priporočamo vsem prizadetim rudarjem v njih lastnem interesu sledeče v vednost: 1. Vsak rudar se zavedaj, da si človek in ne živina, ki imaš pravico do življenja ne samo danes, temveč tudi jutri. 2. Pomisli, kadar greš na dek> ali od dela. da je tvoj tovariš tudi človek in ne samo ti. 3. Ne konkuriraj s svojo fizično silo napram svojemu šibkejšemu, a starejšemu tovarišu, ker vedi, da bo tudi tebe še prekmalu tvoja moč zapustita. 4. Ne toži svojega naslednika (ableza) pri obra-tovodji, da boš sebe opral, zakaj pomisli, da s tem sam sebe umažeš. 5. Ne bahaj se, koliko huntov si dal, ker ne veš. če ti drugi dan ne bo lfosti polomilo. 6. Ko prideš na delo, si najprej oglej, če so ffrste, brust in uhn v redu. 7. Ko si odstrelil, si najprej zavaruj firste in ul m, a potem šele odkopavaj v brustu. Zavedaj se, da je tvoje življenje več vredno kakor premog. 8. Bodi toliko zaveden in pameten, da boš poznal vse akordne postavke za razna dela in si storjeno delo zapiši, zato da boš mogel pri obratovodji reklamirati, če ti je premalo zapisal. 9. Kadar ti paznik predpiše, koliko moraš narediti, ne bodi tako strahopeten, da si mu potem nc upaš povedati vzroke, zakaj tega nisi napravil. 10. Zavedaj se, da je tvoja zaščitnica »Zveza rudarjev«, katere član moraš biti, če nočeš biti hlapec kapitala. 11. Ne boj se žene, kadar ti brani biti organiziran, temveč imej pogum, da ji dopoveš, da je to tvoja in njena korist.
2IVILCI.
Peki — Maribor.
V meščanski državi so pač državljani dvojne vrste. Eni I. kategorije ali državljani v pravem pomenu besede, a drugi II. kategorije ali podaniki in podložniki. Sicer zakoni meščanske države, tudi Jugoslavije, govore, da smo pod zakonom vsi enaki. A to samo govore, zapisano stoji na papirju, podpisano od ministrov in kralja, a v resnici to ne velja in se ne izvaja.
Kn tak primer iz vsakdanjih »primerov« se je dogodil v Mariboru in deležni smo tega primera baš mi pekovski pomočniki.
Veliki župan je izdal naredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov — ker je tako odredil minister. Te odredbe se pekovski mojstri prokJeto maJo držijo in si mislijo: Piši me v uho, gospod veliki župan, s svojo odredbo, jaz bom delal, kakor jaz hočem. Tu kršijo to odredbo na veliko.
Ker pa nam ni vseeno, ali se odredbe tivažujejo ali nc in ker se nas prisili, ne oziraje se kako. da jih moramo uvaievati in izpolnjevati, na kar gleda policija in lan-darmerija in vsemogoči detektivi, smo tudi ! mi mnenja, da sc odredbe, ki so kollkor-toliko nam v prid, izpolnjujejo. Mi nimamo tva razpolago policije, žandarmerije in raznih detektivov, da bi gledali na točnost ali vsaj na približno izvrševanje naredb. Zato smo si sami vzeli v dolžnost, da to vršimo, ker sc morajo ukazi vlasti obojestransko spoštovati. Tako kršijo naredbo oblasti, t. j. naredbo velikega župana, peki v Studeucih pri Mariboru. Dva pomočnika sta sc liotela o
25. decembra 1928
»DELAVEC«
Stran 3
cm -točno prepričati, pa sta kontrolirala pekarne v Studencih. Ali zato se je nižja >blast razjezila — na željo pekov seveda — in kaznovala kontrolorja radi motenja noč-vega miru (Imenitno, kaj!) na 60 Din globe vsakega. Torej mojstre, ki kršijo naredbo velikega župana, se vkljub ponovnim prijavam noče kaznovati, a naša dva pomočnika, čeravno sta kontrolirala pekarne, je oblast -akoj kaznovala.
K temu primeru niti ni treba staviti vprašanja, za koga veljajo predpisi, uredbe, naredbe ministrov, velikih županov itd.! Ker tu je praktično povedano, da samo za podanike, podložnike, ki so, lepše rečeno, tudi - državljani, a za prave državljane ne veljajo.
Zato pa je treba, da mi državljani II. kategorije strnemo še bolj svoje moči in zjekienimo svoje organizacije. V naših rokah ie potem, da ustvarimo svoje državljanstvo I. kategorije.
.Mesarji — Ljubljana.
V bojne vrste stopamo. V bojne vrste aroietarijata, da si priborimo pravico človeka. Dosedaj smo bili, dokler nismo bili organizirani, manj kakor hlapci. Delalo se e z nami, kakor se je mojstrom zdelo, dali >o nam, kar so si mojstri mislili, da morajo Jati, če hočejo, da bomo sploh mogli delati. Počitka nikdar nobenega, razen časa za spanje. Izprevideli smo, da tako dalje več hi rte sme in ne more, pa smo si ustanovili strokovno organizacijo in se organizirali.
Takoj smo videli, kako velikega pomena je strokovna organizacija za vsakega delavca, za nas mesarske pomočnike pa še aosebej. Volja vsakega posameznega mesarskega pomočnika ni pomenila nič. Ko pa smo organizirani to našo voljo pokazali, je mela učinek. Mojstri so morali začeti računati z našo voljo, ki je zahtevala izboljšanje našega položaja. Zahtevali smo, cia se tudi nam da nedeljski počitek, kakor ga majo vsi ljudje. Upirali so se, a naša organizacija, naša organizirana moč ie ta >dpor zlomila In mojstri so jeli pristajati. Sed^j so popustili in tako imamo tudi mi, mesarski pomočniki, svoj nedeljski počitek.
Ali to je začetek. Pri tem se ne bomo .istavili. Naše mezde se nam morajo zboljšati. delovni čas mora biti osemurni. Zato :reba, da še tisti, ki niso organizirani, sto-Mjo v organizacijo. Vsi mesarski pontoč-liki in vajenci morajo biti člani organizacije. Vsi se morajo zavedati, da je organizirana moč faktor, ki doseže, kar zahteva. Pa ne samo mesarski pomočniki in vajenci Ljubljane, nego cele Slosrenije, sc imajo organizirati. Naša organizacija mora biti razprostrta po celi Sloveniji in tedaj šele bodo taše zahteve slišne tako. da bo uspeh za-slguran.
Zato v organizacijo vsi!
Živilski delavci!
Prazniki so zopet pred vrati, treba bo pripraviti darov! Mi, živilci, smo vsako leto oogato obdarovani! Peke se odpušča in pivovarjem se pa reducira delovni čas!
Delavstvo se obupno vprašuje, je-ii to prav. da smo celo leto garali, a za praznike šo nam dali »redukcijo«?
Zakaj to? Zato. ker je treba štediti! Prvim zato, da si čimprej kupijo svoje hiše. drugim zato. ker bi bile sicer dividende premajhne.
Kapitalist ima hiše in dividende od dela — delavec pa za delo — ulico.
Sodrugi, sodružice! Ali moramo res nositi vsa bremena mi in samo ml?
Ni res, tudi ni potrebno, tudi prisiliti nas ne bi mogel nihče, ako bi ml tega ne iiotelL
Cas je tu, sodrugi! Vzdramite se. opri-■nite se dela, ne samo onega, od katerega spravljajo dobiček podjetniki, ampak tudi organizacijskega, kateri uspehi so naši in za nas.
Kadar se bomo oprijeli dela tudi za nas ^amc, tedaj se ne bo štedilo le pri naših želodcih, dočim se gospodje od naših žuljev debelijo.
Kadar nastane pomanjkanje dela, kadar ;e potrebna redukcija, naj se reducira ne samo delavce, njih plače in delovni čas. ampak tudi celoletne hranilne vloge delodajalcev in dividende gg. akcijonarjev.
Položaj vseh živilskih delavcev je ini-zeren, vse panoge živilcev eksploatira delodajalec. Da pa to eksploatacijo čimbolj preprečimo in da zamoremo uveljaviti gornjo :ahtevo, smo prisiljeni, da se združimo vsi živilski delavci, da združeni organiziramo vse neorganizirane živilce, in z medsebojno oomočjo premagamo naše izkoriščevalce in vstvarimo sebi položaj tak. kot nam pripada!
Strokovni pokret v naši državi, zlasti Sloveniji, se boljša; moro, ki nas je tlačila, ■.mo odgnali. Organizacije vseh strok (tudi raša) se jačajo! Razredna zavest prodira in nora prodreti tudi v dušo slehernega iivika!
Vse stroke, ki spadajo pod našo živilsko Interoacljonalo, se morajo združiti v zvezi živilskih delavcev Jugoslavije, v kateri so organizirani peki, pivovarji, slaščičarji In mesarji; priključiti se nam morajo tudi mlinarji. natakarji in tobačni delavci.
Peki — Ljubljana.
Cc gledam delovanje naše podružnice >ekov v Ljubljani, skoro ne morem verjeti, da je minilo šele leto dni, odkar je delovanje iste (radi lauske stavke) skoro popol-ioma prenehalo, a je danes v podrobnem organizacijskem delu nadvse živahna. V zadnjem času je vodila akcijo za omejitev ločnega dela in za obdržanje nedeljskega počitka (kateri nam je bil po famoznem popravku ministrstva za sočijalno politiko ukinjen).
Res je, da ni dosegla popolnega uspeha, kar je znak, da rana še ni zaceljena.
Ker se torej akcijsko še ni popolnoma opomogla, se je toliko bolj oprijela notranjega in kulturnega dela. Predvsem je razveseljivo, da so se zbrali agilni sodrugi ter
»postavili pevski odsek podružnice pekov v Ljubljani.
O »postavitvi pevskega zbora v naši podružnici se je govorilo že 10 let, a do sedaj je ostalo vedno le pri besedah. Tudi sedaj Je bilo dosti truda, preden se je posrečilo konsolidirati podružnico, ki je bila finančno in moralno razbita. Medtem, ko so se posamezni zavedni sodrugi trudili in delali, so jim drugi (med njimi se je odlikoval nekdo — ne pek — čigar samoljubje je bilo užaljeno, ker niso hoteli dmgi delati za njega) metali polena pod noge in skušali na vse mogoče načine, da nje upostavitev preprečijo, kar jim pa po zaslugi naših agilnih sodrugov ni in jim tudi v bodoče ne bo uspelo.
Tem sodrugom, posebno pevcem, pa kličemo: Hrabro naprej po začrtani poti do končne zmage!
LESNI DELAVCI.
Z delavstvom sc Igrajo.
Cim večja brezposelnost vlada, tem bolj sc razni delodajalci, firme, tovarne in kakor se že vse imenujejo vse te zgradbe izkoriščanja delavskih sil, norčujejo iz delavstva ter ga vabijo k sebi z raznimi oglasi.
Cim matije delavstvo razumeva, da akordno delo odjeda kruh svojemu sotrpinu in da njegov sodelavec zato ne more dobiti službe, ou sam pa si tako indirektno znižuje mezde ter se v akordu ubija in izčrpava. tem bolj si gospodje podjetniki dovoljujejo zganjati skupaj cenene moči in ••■konkurirati« s čim manjšimi mezdami.
Meščansko časopisje pa rado priobčuje razne take oglase, ki vabijo delavstvo na »dober zaslužek«, saj dobi tak inserat dobro plačan in temu časopisju je denar vse. Beda. ki jo s prinašanjem takih oglasov povzroča pri delavcih, jim je deveta briga.
In dokler bo delavstvo čitalo meščansko časopisje ter verjelo njihovim oglasom, namesto da bi se informiralo pri svojih strokovnih organizacijah, oziroma ne bo kakor eden strokovno organizirano, do tedaj bo okušalo vse posledice takih vab in vse bridkosti svojega lastnega nezaveda-nja in nezaupanja v organizirano moč.
Tako je bilo v slovenskem časopisju že večkrat inserirano o tvornici vagonov v Smederevski Palanki, da sprejme večje število delavstva. Delavci so trumoma prihajali in prihajajo v to tvomico, a doživljajo strašne stvari. Dela ne dobe, a kateri ga dobe, so plačani po .1—5 Din na uro. Te plače so kljub vsej skromnosti za slovenske delavce pod psom in tako gladujejo. kakor če bi bili brezposelni.
Vendar naj govori pismo, ki smo ga dobili v svarilo pri tej tvornici vagonov zaposlenih slovenskih delavcev. Glasi se:
Dragi tovariši!
Citajoč slovenske novine imamo priliko, da čitamo že več dni inserat tvor-nice vagonov »Jasenice« A. D. Smederevska Palanka, da sprejme večje število mizarskih, ključavničarskih in strugar-skih pomočnikov.
Kot organizirani tovariši si Štejemo v dolžnost, tla Vam to javimo, a Vi da polom časopisov sporočite javnosti, da bi se šc kateri tovariš ne vjel na te limanice kot smo se mi.
Že imenovana tvomica je razglasila take inserate po vseh časopisih naše države, vsled česar je dnevni naval delavstva ogromen, tako da je ie redko kateri sprejet na delo: pa i ako jih je na primer danes sprejetih na delo pet, se jih drugi dan odpusti enako ali pa še večje število.
Šikaniranje je veliko tako od strani delodajalca kakor tudi od strani domačih delavcev in za nas ni zaščite nikjer. Dnevni zaslužek je tukaj 3—5 Din na uro. Dela se dnevno 8 ur.
Naš dnevni zaslužek mizarjev in ključavničarjev je tukaj najboljši, ali kljub naši skromnosti in varčnosti le s težavo izhajamo. O kaki prihrani denarja za nabavo najpotrebnejše obleke si ne smemo niti misliti, ker ta denar, ki ga zaslužimo, nam komaj zadostuje za hrano in stanovanje. Draginja je tukaj v vsakem pogledu večja nego pri nas v Sloveniji. Vsi Slovenci, ki smo tukaj, bi se radi vrnili, ali nimamo, oziroma si ne moremo prihraniti potnih stroškov.
Semkaj smo se pripeljali, ali ua/ai bomo pa privandrali goli in bosi. ako se nam ne bode kaj sreča obrnila.
Pripomniti moramo tudi to, da se je par Slovencev v zadnjih dneh povrnilo v Slovenijo, ali potne stroške so dobili od doma.
Smcd. Palanka, 17. dec. 1928. (Podpisi.)
Pismo govori dovolj. Sodrugi, ne verjemite oglasom v meščanskih listih. Organizirani bodite in organizacijo vprašajte o vsem, pa si prihranite neprijetnosti.
Olavna skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev In sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani.
V smislu §§ 11. in 14. društvenih pravil Osrednjega društva lesnih delavcev sklicuje predsedstvo tega društva glavno skupščino, ki se bo vršila v nedeljo, dne 24. februarja
1929.	Olavna skupščina se prične točno ob pol 9. uri dopoldne In se bo vršila v prostorih Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Dnevni red bo predsedstvo podružnicam pravočasno doposlalo.
Predloge, ki jih hoče kdo staviti na skupščini, mora naznaniti najmanj 6 tednov pred skupščino predsedstvu, ki jih mora 2 tedna pred skupščino objaviti v društvenem glasilu (točka 10., § 11. društvenih pravil).
Delegati, ki jih bodo podružnice izvolile v smislu navodIL ki jih prejmejo od predsedstvo, morajo biti že v soboto, dne 23. februarja zvečer v Ljubljani.
Stroški se delegatom na račun centralne blagajne povrnejo v Ljubljani.
Glede volitev delegatov v podružnicah opozarja predsedstvo na točko 2., § 11. društvenih pravil ln naproša predsednlštva podružnic, da tozadevno pravočasno vse ukrenejo.
Predsednik: Jakob Dermastiiu.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Plenarna seja oblastnega odbora SDZJ za Slovenijo.
Okrog 20 delegatov naših podružnic je dne 9. decembra prihitelo v Ljubljano iz različnih krajev Slovenije, kjer ima naš Savez svoje bojevne postojanke, na svojo plenarno sejo, katera se je pretvorila v pravcato konferenco, da pregledajo dosedanje delo ter da napravijo načrt za bodoče delo.
Sejo je vodil s. predsednik Jančič iz Mošt. Od centralne uprave Orsa iz Zagreba sta bila navzoča ss. Haramina in Beker. Za Strokovno komisijo s. Vuk, za Del. zbornico s. Tokan. Obravnaval se je naslednji dnevni red: 1. Poročilo o poslovanju oblastnega odbora za Slovenijo. 2. Poročilo ftinkcijonarjev centralne uprave Orsa iz Zagreba. 3. Nastavitev oblastnega tajnika za Slovenijo. 4. Agitacijske in organizacijske naloge oblastnega odbora. 5. Razno.
Funkcijonarji oblastnega odbora so stvarno, brez fraziranja, podali pregled o poslovanju naših organizacij v Sloveniji. Prikazali so širok delokrog našega Save-za. Organizacije imamo v Sloveniji v približno 25 tovarnah z nad 800 člani, katere so v stalnih akcijah za izboljšanje položaja delavcev. Iz poročila je bilo razvidno, da sodrugi težko situacijo za povzdig organizacij razumejo ter zato s sistematičnim, stvarnim deloni dvigajo moč svojih organizacij, zavedajoč se prav dobro, da imamo samo toliko pravic, kolikor je pri nas moči in zavednosti. Iz poročila predsednika našega saveza, s. Haramina, smo pa videli, kako ogromne in koristne akcije in boje za delavski razred v tej državi je v prošlem letu naš »Opči Radnički Savez Jugoslavije« izpeljal in izvojeval. Nad 18 mezdnih giboni in štra/kov. v katerih ie bilo prizadetih nad 20 tisoč delavcev in delavk ter se približno v 50 tovarnah in obratih uredilo mezdno razmerje med delavstvom in podiet/em ter zvišale plače delavstva od 5 do 15 odstotkov. Med največje akcije spada tudi boj steklarjev, ki so po štirimesečnem trdem boju zmagali. Ponos je prešinil delegate pri tem poročilu, da so člani takega saveza. ki je v stanu, dasi v času take reakcije kakršna je danes, pokazati take uspehe. Forma organizacije našega saveza predvsem omogoča, da si člani tega saveza, ki so v njem povezani z medsebojno iskrenostjo in solidarnostjo v skupno veliko družino, izboljšavajo svoj položaj in neustrašeno gredo nasproti novim bojem in zmagam. V milijone so šli stroški za te boje, toda ni nam žal, ker uspehi so tukaj in zato prispevke plačujemo. Ker mi smo bojna organizacija in ne morda kaka »hranilnica«.
V Sloveniji nam ie zopet omogočeno, ker se je članstvo dvignilo, da imamo zopet nastavljenega tajnika. Kakor ima klerikalizem v vseh svojih krajih nastavljene svoje tajnike v osebah raznih župnikov in kaplanov, tako inora naš pokret imeti dobrih in zanesljivih nameščencev. Za oblastnega tajnika je bil že na konferenci dne 29. julija t. 1. soglasno izvoljen s. >ako-min, na tej seji pa se ga je definitivno nastavilo s soglasnostjo vseh navzočih delegatov.
Na seji so bili s soglasjem vseh navzočih sprejeti med drugimi tudi naslednji sklepi: Oblastni odbor ima ob sodelovanju vseh podružnic izvesti v obratih, kjer imamo organizacijo in stike, volitve obratnih zaupnikov. Priprave za volitve v Delavsko zbornico je treba pričeti takoj po volitvah obratnih zaupnikov. Povsod in pri vsaki priliki so oblastni odbor, odbori vseh podružnic ter zaupniki s sodelovanjem članstva dolžni z vso sodružno vnemo dvigati organizacijsko moč (pridobivanje novih članov) ter s to organizirano močjo skrbeti, da se v vseh obratih uredijo mezdna razmerja potom kolektivnih pogodb ter zaščitijo interesi članstva. Pri podjetjih naj se poskuša s snovanjem pomožnih in starostnih fondov.
Potek konference oziroma plenarne seje je slehernega navzočih delegatov prepričal, da smo na pravi poti, da naša moč narašča ter da k za slehernega delavca, ki še rri organiziran in ki noče biti vedno brezpraven suženj v tej družbi, dolžnost, da pristopi ter pomnoži našo moč.
Poživljeni, trdne volje, z novimi energijami so sodrugi delegati odhajali zopet domov v tovarne in delavnice, kjer bodo še vztrajnejše, ne strašeč se žrtev in ponižanj, vršili najplemenitejše pijonirsko delo za lepše človeško življenje!
Živeli vi pijonirji! Živel razredni boj! Živel naš Opči Radnički Savez Jugoslavije!
Mojstrana.
Cementna tovarna v Mojstrani že nekako pol leta zopet obratuje. Zaslužki so pa tako nizki, da delavstvo ne inore ne živeti nc umreti. Po 2.50 Din do 3.50 Din zaslužijo na uro. Zavedni naši sodrugi so sklicali dne
8.	decembra delavstvo na sestanek, na katerem je poročal tajnik Jakomin iz Ljubljane. Po - vsestranskem temeljitem razgovoru je bilo delavstvo soglasno, da je potreba zopet obnoviti strok, organizacijo, potom katere si bo delavstvo izboljšavalo svoj položaj ter se borilo za boljše življenje.
V Mojstrani vkljub vsemu križevemu potu brezposelnosti (ker cementna tovarna od novembra 1926 pa do letošnjega poletja ni obratovala) vlada zaveden proletarski borbeni duh. To je razvidno tudi iz volitev leta 1927, ko so ti sodrugi za tamkajšnje razmere oddali za socijalističrto listo lepo število glasov.
Prepričani smo, da se podružnica Splošne delavske zveze zopet dvigne in bo naša dobro organizirana postojanka.
Živeli zavedni mojstranski delavci!
OBLAČILNI DELAVCI.
Maribor.
Konec konfekcijske tovarne »Maros«.
Konfekcijska tovarna Maros, katera je zaposlovala od 20—30 krojačev in krojačk, je v likvidaciji. Gospodje od ravnateljstva so hoteli svoje pomočnike kar vreči na cesto brez vsake odpovedi. Intervencija organizacije in Del. zbornice ni ničesar zalegla in je bilo potrebno energičnega koraka, da je podjetje pristalo na 14 dnevno odpoved. Kakor čujemo, bo tovarno prevzela neka dunajska tvrdka.
Mariborski krojaški pomočniki ln šušmurji.
Naši mojstri so vzdignili krik potom »Marburger Zeitung« radi šušmarstva in svarijo pomočnike, naj prenehajo s tem. Pravijo, da so radi tega nekateri mojstri brez dela. Na to hočemo nekoliko odgovoriti. Danes, ko vlada splošna gospodarska kriza, jo občuti tudi naša obrt in to tudi po drugih mestih, ne samo v Mariboru. Največ pa občuti to krizo pač delavec, kateri nima nikakih prihrankov in je prisiljen, ako nima zaslužka pri mojstru, iskati si ga potom svojih znancev. Med tem, ko tutši mojstri, katerih večina je postala po vojni dobro situirana, lahko prestanejo krizo brez večjih pretresljajev, ker toliko, kolikor so imeli pred vojno, jim bo še vedno ostalo. Prosimo, gg. mojstri, povejte, kdo je pri vas večji šušmar, ali pomočnik, kateri računa po tarifi, ali oni mojster, kateri računa pod tarifo? Mojstri, kateri nimate dela, pojdite gledat v kaznilnico in boste videli, da ga itnajo tam toliko, kot skoro vsi mariborski mojstri skupaj. Tam pa ne vidite ničesar. Mi smo Vas že enkrat na to opozorili, a Vi se za to še zmenili niste. Vi bi raje videli, da bi vsi krojaški pomočniki iskali pri naročnikih dela in ga prinesli Vam, kaj ne?! Mi smo že pozvali gg. mojstre, da javno objavijo v njihovem časopisju imena vseh šušmarjev. drugače bomo njihovo šušmarenje smatrali za obrekovanje.
Ljubljana.
Brezposelnost v krojaški stroki.
Po navadi se prične brezposelnost pri krojačih v zimski sezoni po novem letu. Letos je to drugače. Pomanjkanje dela se je začelo že po 1. novembru in tudi že pred tem časom ni bilo toliko kot druga leta. Krojaški pomočniki s skrbjo čakajo, kaj bo meseca januarja, februarja in prvo polovico marca, ko po navadi ni dela. Druga leta so se vsaj v režiji prihranili sem in tja kak dinar za slabe čase, a letos tega .ni. Ker krojaški pomočniki ob nastopu slabe sezone ne vzamejo svojih knjižic od mojstrov ter so le na takozvanem neplačanem dopustu, kateri traja od 2—3 mesece, se ne morejo prijaviti pri Borzi dela v evidenco brezposelnih. Borza dela zahteva pri prijavi tudi delavsko knjižico in brez te po pravilniku nima pravice do brezposelne podpore. Apelirali bi na upravni odbor Borze dela. naj bi pri prijavah krojaških pomočnikov v stalež brezposelnih zadostovalo potrdilo od mojstra in pa OUZD za dosego pravice do brezposelne podpore.
Prireditev ljubljanskih krojačev.
Da si ljubljanski krojaški pomočniki v času brezposelnosti pomagajo s podporami, priredijo v ta namen svojo predpustno noč dne 12. januarja v zgornjih prostorih »Ljudskega doma«, Streliška ulica, ter vabijo vse sodruge na to prireditev. Poleg bogatega srečolova, šaljive pošte in plesa bo še ta novost, da otvori špecijalist za želodčne bolezni, dr. Herman iz Friškov-ca, ta večer svoj sanatorij, v katerem bodo dobili vsi oni, mladi in stari, katece že dalj ali pa šele zadnji čas boli želodec, tinkturo, katera prežene vse bolečine. Izvrševal bo tudi operacije s tem primernim orodjem, a samo za želodčne bolezni. Uspeh siguren. Dostojne maske so dobrodošle. Vstopnina znaša 10 Din. Pijača izvrstna in jedača v lastni režiji. Pričetek ob 8. uri zvečer in konec ob 4. uri zjutraj.
Maček v Žaklju.
Neki ugleden ljubljanski obrtnik je pred par leti kupil pri dobro poznani konfekcijski tvrdki, katera dela pravo židovsko reklamo po meščanskem časopisju, zimsko suknjo. Letos je hotel to suknjo obrniti in jo predelati za svojega sina. A glej, suknja je bila že obrnjena. In obrtnik je ugotovil, da je kupil že staro obrnjeno suknjo za novo. Je kupil pač mačka v Žaklju. Konfekcijsko tvrdko pa bo priporočil vsem svojim znancem.
Iz doline nacionalne in verske sužnosti I
(Dopis.)
Vsakdo je že videl v svojem življenju marsikje napisano: »Cas je zlato!« Beseda sama nam govori, da naj ne pustimo časa mimo sebe, ker ga moramo dobro uporabiti bodisi pri delu katerekoli vrste. Vsako delo zahteva od človeka časa, zato je tudi dolžnost vsakega človeka, da se vpraša, v koliko je pri svojem delu mislil na čas. ki ga je porabil v korist sebi in drugim ter proletarskemu gibanju sploh!
Današnji čas pa nas še čim bolj opominja, da je zlat! Zakaj?! Zato. ker zahteva velikega in vzvišenega dela, dela, pri katerem kot neorganiziran poedinec nič ne pomeni, kot organiziran pa veliko. Današnji čas zahteva in kliče vse k delu in v borbo za obstoj človeka, za življenje človeka, za zlomitev suženjskih verig. Misel na osebo
ali majhen del oseh skupaj je danes brez pomena. Torej, čas. ki je označen kot zlat, nam vsiljuje spoznanje k enoti, da spoznamo sebe kot celoto, ker smo na vseli koncih odvisni le drug od drugega. Zato je tudi vsak dolžan, da podpira to celoto kot *ebe samega. Kakor so harmonično zgrajena vsa čutila človeka in njegovega organizma, da pomagajo eden drugemu in vsi tvorijo celega človeka, ista slika nam predstavlja človeka v celoti njegovega boja za človeško družbo, ki ni družba gospode in sužnjev.
V slučaju, da človek vpraša enega ali drugega, v koliko si on postavlja taka vprašanja v razmišljevauje, pa dobiš kvečjemu odgovor, ki nima ne nog ne glave in s tem je stvar rešena. Ljudstvo zelo rado veruje v prazen nič ali kup besedam, ki niso nič. Največkrat pa se ljudje potegujejo za stvari. za katere ne vprašajo, kako jih doseči.
Vsakdo bi rad boljše živel kot živi, a da bi zato ne žrtvoval uiti najmanjše malenkosti; ne ve, da je življenje boj, boj za obstanek in naš proletarski boj, boj za svobodo človeka. Ne se zanašati vse na druge, ker izven nas nam nikdo ne pomore. £elo rado se govori o razmerah proletari-lata drugod in njih eksistenci, n. pr. kako zaslužijo delavci v raznih drugih bolj kulturnih državah. Vsak ve veliko povedati in dobro računati, koliko zasluži inozemski delavec bodisi katerekoli države, a da bi pomislil na to, da v drugih državah vlada »sta reakcija, isti sistem kot pri nas, da, $e si je hotelo delavstvo zboljšati razmere in s tem svoje življenje, svoj ugled itd. si je moralo to delavstvo samo priboriti s •j voj o energično vztrajnostjo, z zaupanjem skupne moči svojih organizacij itd.
Le to je bila tista sila, ki je dala boljšega zadoščenja njihovim življenskim pogojem. In ravno tega razumevanja manjka pri nas in takšne organizatorične sile. In to ne bo prišlo iz neba doli. ali iz pekla gori,
ta organizatorična sila je odvisna samo od [ zavesti in spoznanja človeka-delavca.
No in kljub slabi	situaciji, ki	jo preživlja	delovno ljudstvo,	nima	volje,	da bi za-
čelo energičneje delati; vsak ima cel kup izgovorov, izhodov, ki pa ni niti eden, ki bi bil podoben resnici. Vse je golo blebetanje nezaupanja v samega sebe; vsakega je strah samega sebe, da bi se pokazal kot resničen, vsak zabavlja čez drugega, a sam sebe ne vidi. Ne ve, da s tem, ko govori o drugih, sam sebe izdaja, da je podoben drugim, a misel, da bodo te metode prinesle	boljše čase, je grozno	zmotljiva. Boljše	čase bo prineslo	samo	delo,	ljudje, ki
bodo imeli voljo skupne požrtvovalnosti in zaupanje v samega sebe ter jasen načrt za svojo bodočnost; ne pa tako, kakor dandanes, ko je vsaka složnost otežkočenn, ko vsak, namesto da bi gradil — razdira. Kavno takšna je vsa preteklost. Vsak je imel veliko navdušenja v ustih, dejanj pa nikdar nikjer.
Posebno se slišijo glasne besede, ko se govori o kaki organizaciji; vsak bi se rad pokazal kot vse razumevajoči, a pristop v organizacijo je vedno' zavlačeval, hoteč reči: kaj bom plačeval, saj tako ne pomaga nič.
Resnica pa je ta, da se ne more zahtevati nekaj, ako ni dobre volje, da bi se pomislilo, da je n. pr. organizacija le takrat dobra, ako so vsi njeni člani složni, da mislijo na to, da so oni sami tista skupna sila, ki se imenuje organizem — organizacija.
In so slučaji, če kdo malo bolj energično nastopi za koristi vseh, da se ga vrže na cesio. Tedaj prav rad mnogi in mnogi govori: Zakaj pa je nastopal? Moral bi biti bolj ponižen. Tukaj se pokaže vsa podlost najnizkotnejše sužnosti.
Torej delavci, kako boste zgradili stavbo po takem načinu, ko pa vsak pod svojimi nogami spodkopava, da se tako pogrezate še globlje?!
Dasiravno jih je še mnogo med delavstvom, ki zanikajo skupno silo, t. j. organizacijo in to iz nepoučenega stališča, ker se ne zanimajo za izobrazbo, da je edina rešitev le na zgradbi mogočnih strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacij.
Delavstvo si bo moralo tudi pri nas u-stanoviti konzumno zadružništvo širšega pomena, da potom njega izkorišča kapitalizem v svojo korist. Torej lek izobrazbi! Izobrazba pa je v organizaciji, v izobrazbi je spoznanje; spoznanje rodi pravo resnično življenje človeka. Spoznanje rodi tudi energijo, odločnost
Nasprotnik vsemu temu je tudi vera. Novejši izrek pravi; vera je strup za ljudstvo in to Je tudi resnica, kajti dokler človek vse misli iz verskega stališča, toliko časa je večen hlapec, poslušen suženj svojih izkoriščevalcev, ker nima lastne inici-jative mišljenja in je tako vsekakor omejen v svoji samostojnosti, ker veruje v iluzijo verskega fanatizma in se z njim tolaži.
Cas je že, da spoznate resnico in spremenite Vaše misli, kajti popolnoma zmotljivo je, pričakovati pomoči od »božje milosti« ali slepe vere boljših časov. Ker vse mameče besede po dobro izurjenih farških receptih, vse misijonske prireditve takozva-nih lepili grmečih govoranc, vse vrste zakramentov so le zato tako sestavljene, da dajejo po vseh mogočih načinih mamljive injekcije Vašemu duhu, da ja ne bi spoznali bistva resnice in se na podlagi nje otresli tega zastarelega suženjstva.
Poglejmo kapitalizem, kako se on zavzema za svojo eksistenco. Njegova dnevna mišljenja so sami sklepi, kako bi si svoje težnje po bolj gotovem in večjem izkoriščanju delovnih moči dobičkanosneje uredil. Vse najnovejše ter najmodernejše iznajdbe uvaja tako, da koristijo le njeniu. Ravnotako si vse zemeljske zaklade usvaja le zase, čeravno so dani vsej človeški družbi.
Kako čuvajo svoje njim dopadljsve n koristne zakone, ki so po večini vsi sovražni razredu Dela, med tem pa se delavci š. tiste malenkostne zaščite ne držijo, ki jih ti zakoni določajo.
Kako pri vsakem majhnem sporu tm-pram Delu kompaktno nastopijo. Kako potom tiska vplivajo z raznovrstnimi obljubami v tolažbo ljudstva posebno pri volitvah! Kako pazijo na vzgojno stališče mladine, da sc ne bi porodila v kakem koti: kaka misel resnice, ki bi utegnila nJihoviir načrtom kdaj škodovati!
Torej kapitalizem naravnost podučuje kaj je treba storiti. Pričeti je treba misliti in se organizirati, ker le z vztrajnim delotr in v skupnosti se da kaj napraviti to doseči Bodočnost zahteva v smislu resničnega dela priti do pravice in življenja, za katerega pa je edina podlaga ideja, ki je propagirana širom svetil, ideja socijalizma, u-stvaritev družabnega reda, kjer ne bo via-dala privatna lastnina.
Skrajnost, »čas je zlato«, sili delavstvc k spoznanju. Zato stopajmo na plan. v organizacije.
Mi vstajamo!
Franc Stare. Stari ir&.
CENENO ČEŠKO PERiE!
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot pub 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošlljatve carine prosto proti povzetju, od 1100 Din naprej poštnine prosto Vzorec zastonj. Blago sc tudi zamenja in r.e-ugagajoče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 26 u PJfina, češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10, din.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1929 želijo:
„Hotel Slon“ j kavarna in kopališč Ljubljana	Jos. R. Puh Ljubljana Gradaška ulica Št. 22		Lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana		Viktor Sedej vinotoč in gostilna Ljubljana, Kolodvorska 28		„Express“ družba z o. z. Ljubljana, Vegova ulica 3
Beti Orehek zajutrkovalnica in vinska klet Ljubljana, Kolodvorska ulica		'Hip Bizjak Ljubljana Šelenburgova ulica	L. Mikaš Ljubljana, Mestni trg 15 Deiniki Na malo l Na veliko 1		Hotel Miklič Ljubljana nasproti glavnega kolodvora		Marija Rogelj Ljubljana Sv. Petra cesta 2t>
Restavracija Bavarski dvor Ljubljana Dunajska testa 31 \			Restavracija „ Ljubljanski dvor*		! 1 Tvrdka F. Šibenik zaloga ..Adria" pecilnih praškov, dišav Ji'Ion ', kakao ..Van Kaster' in „Colombo" čaja .		
Josip Olup manufaktuma in modna trgovina moSke in deške obleke domačega izdelka Ljubljana, Stari trg št. 2	Anton Verbič delikatesa in Špecerija Ljubljana, Stritarjeva ulica		Edvard Škopek urar, trgovina z urami, zlatnino in optiko Ljubljana, Mestni trg 8		Stanko Florjančič trgovina z železnino Ljubljana, Sv. Petra c. 35		Fran Lukič Ljubljana, Stritarjeva ul. 9 priporoča izbiro oblek, plaščev in sukenj za gospode in dame Cene znižane.
Lozič Dalmatinska klet Puharjeva 1 Operna klet Gledališka ulica 2 Ljubljana	Ign. Zargi Ljubljana Sv. Petra cesta		A. Volk veletrgovina tita in moke Ljubljana, Resljeva c. 24 priporoča po najnižjih cenah najboljšo banaško pšenično moko, koruzno, ajdovo, rženo moko ter posebno krušno moko, kakor tudi vse druge mlevske proizvode,		Franc Rozman gostilna „PR! JERNEJU" Ljubljana, Sv, Petra cesta		Veletrgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami M. Tičar Ljubljana Šelenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26
* D. Zdravič Ljubljana, Florjanska ulica 9 Trgovina s kožami divjačine in usnja		Trgovec A. Kassig Ljubljana, Židovska ulica 7		Ljubljan. oblačilni bazar Mestni trg št. 6		Terezija Zalaznik restavracija „Pri Šestici" Ljubljana	
Brača Lasan gostilna „Pri Anžeku" v Šiški in gostilna v Kersnikovi ulici 5 v Ljubljani				Tvrdka „Singer“ šivalni stroji • ' \ . *. •			
V Imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. izdala In urejuje t er za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Maribora Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.