ELEKTRONSKA KNJIGA – KNJIGA BREZ PAPIRJA Mateja Ločniškar-Fidler Tomaž Fidler Oddano: 10.02.2003 – Sprejeto: 07.05.2003 Strokovni članek UDK 02:004:655.4/.5:347.78 Izvleček Predstavljena je elektronska knjiga, dostopna na internetu, s posebnostmi in pomanjk­ljivostmi s katerimi se srečujejo ali se bodo srečali bodoči uporabniki in tudi knjižničarji. Prispevek govori o napravah in programski opremi za branje in izdelavo elektronskih knjig ter o posebnostih, na katere moramo biti pozorni ob nakupu in uporabi naprav. Predstavljenih je nekaj pomembnejših spletnih strani, ki se ukvarjajo s prodajo in raz­širjanjem elektronskih knjig. Vse večji pomen ima zaščita avtorjev, katerih dela se dis­tribuirajo prek interneta in digitalnih medijev. K mednarodnemu sporazumu o varov­anju avtorskih pravic je v mesecu septembru 1999 pristopila tudi Slovenija. Pričakujemo, da bodo elektronske knjige počasi prodrle v vse vrste slovenskih knjižnic. Le-te se bodo morale primerno tehnično opremiti in usposobiti strokovne delavce za uporabo nove­ga medija. Ključne besede: tiskane knjige, elektronske knjige, programska oprema, bralniki, dlančniki, avtorske pravice, založbe, knjižnice Professional article UDC 02:004:655.4/.5:347.78 Abstract The article presents the electronic book, which is accessible on the Internet, with par­ticularities and drawbacks that the present and future users and librarians may encoun­ter. It also presents devices (such as scanners and hand-helds) and software required LOČNIŠKAR-FIDLER, Mateja; Tomaž FIDLER: Electronic book – paperless book. Knjižnica, Ljubljana, 47(2003)1-2, 147-174 147 for reading and designing electronic books, as well as the details we should pay atten­tion to when buying and using the above mentioned devices. Some of the most signif­icant web pages dedicated to the selling and promoting of electronic books are also presented. The protection of authors’ works, distributed via the Internet and digital media, is gaining importance. In September 1999, Slovenia also joined the internation­al agreement on the protection of copyrights. It is expected that electronic books will gradually become part of the collection of all types of libraries. Therefore, libraries will need appropriate technical equipment as well as trained personnel for the usage of this new medium. Key words: books, electronic books, software, e-book readers, hand-helds, copyright, publishing houses, libraries Uvod Zbirke tradicionalnih knjižnic so pretežno gradiva v tiskani obliki, seveda pred­stavljajo monografske publikacije večino tega gradiva. Ob klasičnih knjižničnih zbirkah pa raste število različnih dokumentov v elektronski obliki. Hiter dostop in neoviran pretok elektronskih informacij in dokumentov omogočata nagel razvoj informacijske tehnologije in interneta. Med dokumenti, ki so iskani in brani, so tudi elektronske knjige (dalje e-knjige), leposlovje, klasična dela sve­tovne književnosti, poljudna in strokovna dela ter učbeniki. V prispevku se bomo omejili na predstavitev e-knjig, ki si jih kot datoteke snamemo iz interneta in zahtevajo za branje primerne programe. E-knjige v materialni obliki na medijih kot so diskete, CD-ROM-i, DVD-ji omenjamo le v definicijah. Na svetovnem spletu se pojavlja vse več ponudnikov opreme za prebiranje elektronskih besedil. Podrobneje predstavljamo programa Adobe Acrobat eBook Reader in Microsof Reader, ki omogočata branje e-knjig z največ strani ponudnikov na internetu. E-knjige lahko beremo na zaslonu namiznega raču­nalnika, prenosnega računalnika ali pa jih prenesemo iz računalnika v napra­vo, imenovano bralnik e-knjig. V novejšem času omogočajo branje e-knjig tudi vse bolj razširjeni dlančniki. Med ponudniki e-knjig izstopajo, tako po številu naslovov del kot po bogati ponudbi, namenjeni obiskovalcem spletnih strani, založbe iz držav ZDA in Velike Britanije. Izbrali smo nekatere elektronske založbe in opisali njihovo ponudbo, ki je namenjena obiskovalcem spletnih strani. Seveda ne moremo mimo slovenskih založb, ki se počasi prilagajajo novim storitvam, nekaj je piscev, ki sami izdajajo dela v obliki e-knjige. S spletnih strani smo izbrali in opisali tudi nekatere pomembne projekte, ki starejše gradivo sistematično digitalizirajo in na ta način omogočajo njegovo uporabo, ne da bi bila s tem ogrožena pisna kulturna dediščina, ter primera spletnih knjižnic z bogato in pregledno ponudbo e-knjig in drugih e-dokumen­tov, ki so namenjeni vsem potencialnim uporabnikom, otrokom, mladostnikom in odraslim bralcem. Avtorskopravna stroka se je na novo informacijsko tehnologijo in zlasti na množično uporabo interneta, ki omogoča dostop do različnih dokumentov, odzvala s pravnimi mehanizmi, ki ustrezno varujejo avtorje. Za avtorsko delo, ki je izdano v elektronski obliki, veljajo enake zakonske uredbe o intelektual­ni lastnini in avtorski pravici kot za delo, izdano v tiskani obliki. Iz slovenske­ga Zakona o avtorski in sorodnih pravicah smo zbrali in predstavljamo določbe, ki se nanašajo na obravnavano temo. V prispevku ugotavljamo tudi prednosti in pomanjkljivosti e-knjige v primer­javi s tiskano knjigo. Pričakujemo, da bodo e-knjige zelo hitro našle svoje mesto med knjižničnim gradivom slovenskih knjižnic, zato bodo morale imeti knjižnice zadovoljivo (sodobno) tehnično opremo, knjižničarji pa bodo morali imeti ustrezna tehnična in strokovna znanja, kajti le tako bodo lahko sezna­njali uporabnike z novo tehnologijo, z novim medijem in jim pomagali pri iz­biri elektronskih vsebin. Elektronska knjiga Elektronska knjiga (e-knjiga, e-book) je v elektronski obliki shranjena knjiga, lahko tudi katerikoli drug dokument. V strokovni literaturi najdemo različne definicije e-knjige. V slovenskem biblotekarskem terminološkem slovarju je e-knjiga definirana kot monografska publikacija na elektronskem mediju, predvsem na optičnih diskih kot CD-ROM in CD-I (cv: Pečko Mlekuš, 2001). V novejši tuji strokovni literaturi najpogosteje zasledimo opredelitev, da je e-knjiga dokument v digital­ni obliki, ki je zapisan na magnetnem, optičnem ali drugem mediju in ga je možno procesirati na računalniških ali drugih sorodnih napravah. Lahko je dostopna prek različnih omrežij (npr. na svetovnem spletu) in si jo uporabnik lahko shrani na svoj osebni računalnik (Pečko Mlekuš, 2001). Živkovićeva (2001) navaja, da je e-knjiga v eni ali več datotekah shranjena določena vsebina, ki je dostopna na internetu ali v materialni obliki na disketi, CD-ROM-u… Poleg besedila lahko vsebuje tudi slikovno in zvočno gradivo, povezave (linke) na sorodne strani v besedilu ali na internetu ter tudi program za branje ali dopolnjevanje vsebine. E-knjiga mora imeti samostojno standardno mednarodno številčno oznako ISBN1 , ki je lahko edina identifikacijska ozna­ka ali pa sestavni del oznak DOI2 in URN3 , specifičnih za elektronske medije. E-knjiga je lahko dostopna v različnih formatih, priporočeno pa je, da se vsak format označi s samostojno ISBN številko. E-knjigo lahko beremo na zaslonu namiznega ali prenosnega računalnika ali pa jo prenesemo iz računalnika v napravo, imenovano bralnik e-knjig (e-book reader). Nekateri bralniki imajo vgrajen modem in nam omogočajo, da si e­knjigo prenesemo neposredno iz interneta. Tisti, ki nismo navajeni brati dela na zaslonu, ga lahko, če ni avtorsko zaščiteno, natisnemo na papir in ga tako beremo na »klasičen način«. V novejšem času omogočajo branje e-besedil tudi vse bolj razširjeni dlančniki (Palm, Pocket CE). Programi za branje e-knjig Predpostavimo, da za branje e-knjig uporabljamo osebni računalnik. Program­ov, in s tem različnih formatov zapisov, je kar nekaj. Ker verjetno ne bomo imeli nameščenih vseh, saj so namenjeni tudi različnim napravam, moramo biti pozorni, v kakšnem formatu je zapisana e-knjiga, ki si jo nameravamo prenesti iz interneta. Na Sliki 1 je primer e-knjige, ki je narejena za branje v treh for­matih. Zadostuje, da imamo na računalniku nameščenega enega od njih. The Adventures of Huckleberry Finn By: Mark Twain Publisher: Random House, Inc. Item Type: Book Formats: Price: $4.95 Slika 1: Primer ponudbe e-knjige z možnostjo izbire formata (Vir: http://www.barnesandnoble.com) 1 ISBN - International Standard Book Number 2 DOI - Digital Object Identifier 3 URN - Uniform Resource Name Z novimi napravami se običajno pojavljajo tudi novi programi, nekateri starej­ši so že izginili. Veliko je odvisno od količine in ponudbe e-knjig za posamezen format. Na Sliki 2 je zbranih nekaj ikon programov za branje in izdelavo e-knjig, ki jih imamo lahko na računalniku. Večina je brezplačnih in enostavnih za uporabo. Slika 2: Ikone nekaterih programov za branje ali izdelavo e-knjig Najbolj razširjena programa za branje e-knjig sta Adobe Acrobat eBook Rea­der in Microsoft Reader. Na osebni računalnik si ju lahko snamemo s katere­koli strani ponudnikov e-knjig na internetu ali iz njihovih domačih strani (www.adobe.com/products/ebookreader/main.html in www.microsoft.com/ reader/default.asp). Namestitev je enostavna in pri obeh zahteva brezplačno aktiviranje. Programa sta si po izgledu in funkcijah sorodna, formata zapisa e-knjige pa sta različna, in temu se moramo prilagoditi, ko kupujemo e-knjige. Če imamo na primer Microsoftov bralnik, ne moremo brati e-knjig v formatu4 za Acrobat eBook Reader in obratno. Če si na računalnik namestimo Acrobat eBook Reader in ga poženemo, se nam odpre okno, kot ga vidimo na Sliki 3. Delovno površino ima razdeljeno na področje, v katerem imamo organizirano knjižno zbirko oziroma v katerem se nam e-knjiga odpre, in na pas ob desnem robu z različnimi ukaznimi gumbi. E-knjiga za Microsoft Reader ima končnico .lit, za Acrobat eBook Reader pa končnico .pdf Slika 3: Adobe Acrobat eBook Reader Z vrha navzdol si sledijo naslednji gumbi: -najprej so že dobro znani gumbi za pomanjševanje, povečevanje ali zapiranje programa; -sledijo gumbi, ki omogočajo premik na naslednjo stran (next page), pred­hodno stran (previous page) in obračanje za 90° (rotate), kar nam pride prav pri uporabi na prenosnem računalniku. Pod njim sta gumba za povečeva­nje ali pomanjševanje besedila, gumb za prikaz ene strani (kar je privzeto ob odpiranju), gumb, ki omogoča pogled na dve strani besedila, in gumb za razširitev ene strani besedila na cel zaslon. Z gumbom v obliki črke T določamo kvaliteto črk, z »roko« si pomagamo, če je besedilo večje od odpr­tega okna in list pomikamo navzgor ali navzdol. Pod slednjima gumboma sta gumb za označevanje besedila – marker in za pisanje opomb. Pri določa­nju kvalitete črk, nam je v pomoč naslednje besedilo: »A good book is the best of friends, the same today and forever.« V spodnjem desnem vogalu so gumbi, katerih funkcija je odvisna od tega ali obiskujemo spletne knjigarne (Bookstore), brskamo po e-knjigah, ki jih že imamo v svoji knjižni zbirki (Library), ali beremo e-knjigo; -spletna knjigarna (Bookstore) – s klikom na gumb se nam odpre internetni iskalnik, kjer lahko, če smo povezani z internetom, v spletnih knjigarnah kupujemo in si snemamo e-knjige. Nekatere e-knjige so brezplačne; -branje, glasno branje (Read, Read Aloud) – opomniti moramo, da je pri izbiri za glasno branje kvaliteta glasu skromna. Program sicer bere karkoli, le izgovorjava je v angleščini in zatorej za druge jezike neprimerna;. -knjižnica (Library) – v njej organiziramo zbirko e-knjig, ki smo jih sneli s spletne knjigarne ali pa smo jih s pomočjo programa za pisanje knjig za­pisali sami. Enako velja za ostale pdf in html dokumente. V knjižnici vidi­mo naslovnice e-knjig in dokumentov. Zbirko si lahko organiziramo bodisi po abecedi avtorjev ali po abecedi naslovov, po žanrih, po datumih prido­bitve itd.; -z gumbom Quit program zapremo, -gumb Menu nam nudi sedem možnosti, in sicer: -Info – običajno so navedeni osnovni podatki o e-knjigi in morebitno do­voljenje avtorja za kopiranje, tiskanje, razširjanje, -Bookmarks – oznake v e-knjigi, -Find – iskanje določene besede v besedilu, -Dictionary – slovar, zaenkrat le v angleščini, -Preferences – nastavitve izgleda, mape za shranjevanje, internetne strani itd., -Copy – kopiranje označenega besedila v npr. Wordov dokument in -Print – tiskanje besedila, če je to dovoljeno. Ob dvokliku na katerokoli besedo v angleškem besedilu se nam odpre an­gleško-angleški slovar z razlago. V spodnjem delu strani lahko grafično sprem­ljamo na kateri strani smo, se pomikamo na določeno stran ali na konec dela. Slika 4: Microsoft Reader Drugi pogosto uporabljani program je Microsoft Reader. Določene založbe izdajajo e-knjige le v zapisu s končnico .lit, ki je značilna za ta program. Poleg programa si lahko z Microsoftove domače strani brezplačno snamemo dodatek za zvočno branje besedila in to v angleščini, francoščini, španščini ali nemšči­ni. Program je potrebno ob prvi uporabi aktivirati. Pri tem nas vodi sam, na Microsoftovi strani izpolnimo polje z elektronskim naslovom in geslom. Ob zagonu se nam odpre okno z menijem na levi strani. Z zgornjima gumbo- ma »Sort« in »Search« urejamo zbirko v knjižnici in iščemo želeno delo. Na razpolago imamo razvrščanje po abecedi avtorjev in naslovov del, po obširnosti dela, po pogostosti prebiranja in po času pridobitve dela. Listamo lahko po vseh delih, ki so v zbirki, ali po avtorju ali po naslovu. V spodnjem delu sledijo gumbi: -Library – v pasovih se nam kažejo naslovi e-knjig v knjižnici – zgoraj levo se pomaknemo za stran naprej, če je zbirka večja; -Shop – program nas preusmeri na spletno stran z bližnjicami do vseh večjih založb na internetu, ki ponujajo e-knjige; -Help – obširna pomoč za delo s programom; -Settings – osnovne nastavitve programa za lažje delo, kot so velikost črk, kvaliteta črk, izbira med celostranskim ogledom knjige, kjer namizje po­ temni, izbira orodij za označevanje, risanje, pisanje opomb in za aktiviran­ je zvočne obdelave besedila; -Return – nas vedno vrne za en korak. Pri branju angleškega teksta je kadarkoli v pomoč slovar »Encarta pocket dic­tionary«, ki je brezplačen. Po kliku na izbrano e-knjigo se odpre naslovna stran. Namesto gumbov »Sort« in »Search« se pojavi gumb »Go to«, s katerim se lahko pomikamo na kazalo, na najpogosteje obiskano stran, na začetek besedila, začnemo z zvočnim pred­vajanjem, na zadnjo stran, na opombe v besedilu, na opombe o delu ali na naslovnico. Ko pričnemo z branjem dela, se odprejo naslednje možnosti: ob kliku na naslov dela, ki je vedno zapisan levo na vrhu katerekoli strani, se odpre meni, ki omogoča: vrnitev na naslovnico, kazalo, opombe, pomoč, knjižnico, nastavitve in za korak nazaj. Če kliknemo na katerokoli besedo, se odpre meni, v kate­rem lahko izbiramo med dodajanjem opombe, oznake, podčrtavanjem, risa­njem, iskanjem, kopiranjem, zvočnim predvajanjem in slovarjem. V spodnjem delu strani grafično spremljamo na kateri strani smo, lahko se pomi­kamo za stran ali poglavje naprej in nazaj, na določeno stran ali na konec dela in dodamo oznako na stran ter nastavljamo glasnost zvočnega predvajanja. Slika 5: Prikaz strani med branjem Microsoft Reader ne omogoča tiskanja e-knjige v celoti, kar je pri Acrobat eBook Reader-ju mogoče, seveda pod pogojem, da e-knjiga ni avtorsko zaščitena. Oba programa imata vgrajeno zaščito pred morebitnim kršenjem avtorskih pravic. Od ostalih programov moramo omeniti še Palm Reader in DOC (ni končnica Worda), ki se največ uporabljata na dlančnikih z operacijskim sistemom Palm in pa hiebook Reader, ki teče na istoimenskem bralniku. Ta nam brezplačno ponuja tudi program za pretvarjanje knjig in dokumentov v zapis s končnico .kml, ki ga uporablja, in to vse .doc, .txt, .htm in .html dokumente. Bralne naprave Poleg branja na osebnem računalniku si lahko privoščimo e-knjigo tudi na posebni, za to narejeni bralni napravi ali bralniku5. V svetu so najbolj pogosta imena bralnikov Softbook, RCA eBook, Gemstar, go Reader, Myfriend, Rocket eBook, hiebook, Millenium in druga. Imenovan tudi čitalnik (Pečko Mlekuš, 2001). Slika 6: Bralnik m800 m800 firme IPM-NET SpA (Vir: http://www.ipm­net.com/EN/) Cenejši, na primer Rocket eBook, Softbook, imajo črno-bele zaslone, dražji nam prikazujejo sivine ali so barvni. Cene se gibljejo od 200 do 1400$ (marec 2003). Najopaznejši del bralnika e-knjig je velik zaslon. Na primer m800 na sliki 6 meri 19 x 20 x 3 cm, ima osvetljen zaslon z diagonalo 20 cm. Težak je 1080 g in ima vgrajen GSM/GPRS modem ter brezžično LAN povezavo. Bralnik držimo v rokah kot klasično knjigo, zapira se z usnjeno »platnico«. Napaja se iz aku­mulatorskih baterij, ki zdržijo od šest ur pa tja do 20 ur, če ozadje ni osvetljeno. V bralnike lahko shranimo od 50 do 300 knjig oziroma 5.000 do 50.000 strani besedila in slik. Bralniki nimajo tipkovnic, razen nekaj gumbov na ohišju. Ti omogočajo podobne funkcije, kot prej opisana programa, na primer: osvetli­tev, kontrast, pomik po besedilu naprej, nazaj, obračanje besedila, spreminjanje pisave in velikosti črk, pomanjševanje, povečevanje cele strani, označevanje besedila, pisanje opomb, podčrtavanje itd. Večina bralnikov ima aktiven zaslon in z njim komuniciramo tako, da se s pisalom dotikamo funkcijskih tipk ali rišemo po zaslonu oziroma pišemo na virtualno tipkovnico. Pri nekaterih vse­buje e-knjiga še zvočno podporo, z vgrajenim mikrofonom je omogočeno di­rektno beleženje opomb. Bralniki e-knjig delujejo na dva načina: -bralnik priključimo na računalnik in vanj prenesemo besedila posredno iz interneta; -bralnik ima vgrajen modem, s katerim direktno prenašamo besedila iz izdelovalčeve spletne strani. Pri izboru e-knjig moramo biti pozorni na oznake, ki ob vsaki e-knjigi povedo, kakšen bralnik potrebujemo za branje dela. Dejstvo je tudi, da se pojavljajo novi, oblikovno in tehnično popolnejši bralniki in nekaterih starejših ni več na tržišču. Dlančniki V novejšem času nam uporabo elektronskih knjig omogočajo tudi vse bolj raz­širjeni dlančniki (Palm, Pocket CE). Beseda “palm” v angleščini pomeni dlan, uporablja se tudi izraz Pocket Computer. Prvi dlančnik z operacijskim siste­mom PalmOS je izdelalo podjetje Palm. Danes je kar nekaj proizvajalcev, ki uporabljajo PalmOS (Visor– Handspring, TRGpro, Sony,...), drugi, kot sta na primer Casio in Hewlet-Packard, uporabljajo operacijski sistem Windows CE podjetja Microsoft. Slika 7: Zaslon Palma in Sony Clie NX 70 V (Vir: http://www.sting.si) V osnovi uporabljamo dlančnik podobno kot beležnico. Ima ekran, ki je občut­ljiv na dotik, in s pomočjo priloženega pisala na ekran rišemo in pišemo. Na ekranu je nekaj ikon, ki nam pomagajo dostopati do raznih programov, kot so: beležnica, telefonski imenik, kalkulator, opomnik, koledar, povezava z namiz­nim računalnikom oziroma z internetom. Slika 8: Tablet PC Motion M 1200 (Vir: http://www.motioncomputing.com) Elektronsko knjigo si na dlančnik pretočimo kot na bralnik, iz osebnega raču­nalnika ali neposredno iz interneta. Na vseh dlančnikih, ki uporabljajo Micro­softov operacijski sistem, beremo e-knjige kar z Microsoft Readerjem, za Palm pa obstajajo prirejene e-knjige. Primeri tehnično in oblikovno zanimivih dlančnikov so: Cassiopeia, Compaq iPaq, Hp Jornada, Sony Clié in drugi. Sla­ba stran vseh je majhen zaslon, manj primeren za branje knjig. Novosti si sledijo druga za drugo, in tako se danes predstavlja najnovejši rod prenosnih računalnikov, imenovan Tablet PC. V enem izdelku so združeni prenosni ter namizni računalnik, dlančnik, bralnik in tudi rokovnik. Trenut­no je namenjen tistim, ki so na svojem delovnem mestu večinoma na sestan­kih ali pa opravljajo večji del svojega dela izven pisarne. Format je značilnost informacije na računalniku in se loči po končnici, ki jo imajo datoteke. Za branje različnih formatov potrebujemo ustrezne programe, na primer Microsoft Reader za branje .lit datotek, Adobe Acrobat eBook Reader za branje .pdf (Portable Document Format) in .ebx datotek (Electronic Book Exchange - različica .pdf-ja, ki omogoča avtorsko varovanje besedil) ter Palm Reader za branje .pdb datotek. S programom Word odpiramo dokumente s končnicami .doc, .txt in .html (Hyper Text Markup Language). Format .html omogoča povezave v dokumentih in med njimi. V tem formatu so vsi bibliograf­ski podatki, kazala in revije v polnem besedilu. V Tabeli 1 je prikazanih nekaj programov in naprav ter končnice dokumen­tov, ki ustrezajo napravi ali programu. Razberemo lahko, da je na primer eRock­et narejen za bralnik Softbook, dokumenti imajo končnico .rb, lahko pa ga uporabljamo tudi na osebnem računalniku z operacijskim sistemom Windows drugi primer, dokument s končnico .kml lahko odpremo v bralniku hiebook in tudi na osebnem računalniku, če imamo naložen program hiebook Reader. Vse navedene programe si lahko brezplačno prenesemo iz internetnih strani izdelovalcev. Tabela 1: Prikaz uporabe programov na nekaterih napravah Vsi ponudniki e-knjig nam zagotavljajo, da je pretakanje e-knjig z njihovih in­ternetnih strani popolnoma varno pred virusi. Na koncu moramo še zapisati, da največji izdelovalci računalniške opreme sodelujejo z organizacijo Open eBook (http://www.openebook.org), ki se tru­di, da bi se formati e-knjig in tudi drugih elektronskih besedil poenotili. Založniki in spletne knjižnice Ameriški, britanski, španski, francoski, nemški, italijanski in nekateri drugi založniki že nekaj let digitalizirajo svoje starejše in tudi novejše tiskane izda­je, novi spletni založniki pa omogočajo objavo del novim pisateljem za strošek, ki je neznaten v primerjavi s tradicionalno papirnato izdajo. Stroški tiskanja (celuloza predstavlja 90% stroškov), prevoza, skladiščenja in maloprodaje so neprimerljivi s stroški objave majhne datoteke na spletu. Tudi pretvorba celot­nega rokopisa v primerno elektronsko obliko je zanemarljiv strošek če vemo, da je večina besedil že v osnovi napisana in oddana založniku v elektronski obliki. Število elektronskih založnikov se iz leta v leto veča. Zanimiv primer je Know Better (www.knowbetter.com), ki na svoji strani navaja 206 založnikov e-knjig in vabi k prijavi vse elektronske založnike, ki tega še niso storili (januar 2003). Prva elektronska knjigarna Read USA je bila ustanovljena leta 1991, danes je največja Amazon.com (www.amazon.com), ki obstaja od leta 1995. Založbe na spletu so lahko namenjene širši ali točno določeni populaciji. Elektronsko založništvo se je pravzaprav pričelo s projektom, ki še danes živi, imenovanim »Projekt Gutenberg«. 6.1 Projekt Gutenberg (http://promo.net/pg/) Leta 1971 je Američan Michael Hart “ugotovil”, da računalniki niso primerni samo za računanje, ampak lahko z njimi počnemo še marsikaj drugega. Tako je začel v elektronsko obliko prepisovati klasična literarna dela. Kot zaveden Američan je najprej prepisal Deklaracijo o neodvisnosti in nadaljeval s števil­nimi drugimi deli. S sodelavci je prepisoval predvsem literarna dela, ki so jim zaradi starosti potekle avtorske pravice. V e-knjižnici je dostopnih približno 6.000 naslovov elektronskih besedil, seveda število naslovov iz leta v leto raste. Do tako velikega števila naslovov e-knjig pridemo preprosto, le z nekaj kliki z miško se nam odpre seznam povsem brezplačno dostopnih literarnih del. Dela lahko razdelimo na štiri področja: -klasična dela klasičnih avtorjev (npr. A. P. Čehov, A. Dante, C. Dickens, J. W. Goethe, N. V. Gogolj, W. Shakespeare); -lahkotnejša dela (npr. D. Defoe, A. Doyle, J. Vern); -poljudna, znanstvena dela (npr. Aristoteles, C. Darwin, K. Marx) in -priročniki. »Projekt Gutenberg« je najstarejša in verjetno tudi najbolj znana zbirka elek­tronskih knjig oziroma besedil. 6.2 The Internet Classics Arcihive (http://classics.mit.edu) Na spletni strani »The Internet Classics Archive« najdemo zbrane antične grške in rimske pisce, nekaj kitajskih in tudi perzijskih, čez 450 naslovov e-knjig s komentarji, na primer: 29 Aristotelovih besedil, 25 Platonovih del, 7 Sofokle­jevih dram, Homerjevi Ilijado in Odisejo, Vergilovo Eneido in druga dela. 6.3 Luminarium (http://www.luminarium.org) »Luminarium« predstavlja srednjeveško in renesančno literaturo. Zbrani so podatki o številnih avtorjih skupaj z besedili in mnogimi povezavami na druge sorodne spletne strani. Če nas na primer zanima Utopija Thomasa Mora, si jo lahko preberemo v latinskem originalu ali angleškem prevodu, ogledamo pa si lahko npr. tudi faksimile Baselske izdaje iz leta 1518. V okviru razvoja elektronskega založništva in širitve e-knjig sodeluje Micro-soft z različnimi večjimi založbami in prodajalnami knjig s ciljem, da bi skupaj ponudili preko interneta za primerno ceno čim več e-knjig. Tako na primer sodeluje z največjo ameriško prodajalno knjig Barnes & Nobel (www.bn.com), ki ponuja več kot 20.000 naslovov e-knjig. Na spletni strani založbe je zapisa­no: »We can connect you with ANY book you want«. Izredno veliko število naslovov e-knjig imajo tudi: britanska založnika Waterstone (www.waterstone.co.uk) in ePenguin (www.penguin.co.uk/epenguin), fran­coski založnik ePocket (www.epocket.fr/) in nemški založnik Dibi (www.dibi.de/cgi-bin/ebook.storefront). Zanimivi e-naslovi so še: Dorling Kindersley (www.dk.com) - ogledamo si lahko nekaj odličnih brezplačnih izobraževalnih elektronskih knjig, Great Literature On-Line (www.mostweb.cc/Classics/), Bibliomania (www.bibliomania.com), Biblio-Bytes (www.bb.com) - slednje spletišče je zanimivo tudi zaradi številnih z literaturo povezanih prispevkov in nekaterih sodobnejših besedil ter The On-Line Books Page (digital.library.upenn.edu/books/). Vsekakor v spletu prevladuje angleška literatura, sledijo dela v španščini, nem­ščini, francoščini, italijanščini in tudi slovenska se najdejo. 6.4 Slovenska literatura Prva domača e-knjiga v okviru Založništva DZS je »Biomreže, mišljenje in zavest« Mitje Peruša. Izšla je poleti leta 2000. Kasneje je e-knjiga, kljub prvot­ni odločitvi, da bo na voljo brezplačno in le v elektronski obliki, dobila tudi papirnato izdajo. Delo je izdalo prav tako Založništvo DZS, ki razvija poseben spletni oddelek (www.dzs.si). Zaenkrat je poleg že omenjene e-knjige še »Ki­berpank v literaturi« avtorice Mojce Krevel. Slovenska leposlovna besedila v e-obliki najdemo tudi na spletni strani »Zbir­ka slovenskih leposlovnih besedil« (www.ijs.si/lit/leposl.html). Stran urejata Miran Hladnik in Primož Jakopin. Zbranih je nekaj več kot 80 naslovov, od Prešernovih Poezij in Levstikovega Martina Krpana do Cankarjevega Hlapca Jerneja in Vorančevih Samorastnikov. Skratka, veliko literarnih del, ki jih morajo učenci in dijaki prebrati za bralno značko ali obvezno domače branje. Med deli slovenskih klasikov najdemo tudi nekatera sodobna dela, ki so jih avtorji dovolili objaviti na spletu, na primer Šeligov Triptih Agate Schwarz­kobler. Strani so oblikovno izredno suhoparne in nezaščitene. Besedila lahko tiska­mo ali kopiramo in če želimo, sami oblikujemo. S spletne strani so narejene povezave na druga sorodna spletišča, na primer do spletnega Prešerna http:/ /www.preseren.net. To je najpopolnejša spletna stran o našem pesniku. Na enem mestu najdemo tako rekoč vse, kar je France Prešeren v življenju napisal. Dodana je še galerija, v kateri si lahko ogledamo več kakor 100 pesnikovih upodobitev. Omembe vredna je stran pisatelja in publicista Mihe Mazzinija (www.MihaMazzini.com). Na urejeni spletni strani je brezplačno dosegljiv roman »Drobtinice«, prvo slovensko delo v obliki e-knjige. Predstavitvene strani slovenskih založb in knjigarn omogočajo predvsem br­skanje po katalogu knjižničnega gradiva in preprosto naročanje, ponudnikov e-knjig pa je izredno malo. 6.5 Internet Public Library (http://www.ipl.org) To je bogat in pregledno urejen imenik, v katerem najdemo povezave do šte­vilnih spletnih strani, ki ponujajo leposlovne, poljudne in strokovne e-knjige, naslove elektronskih časnikov in časopisov, članke in druge dokumente. Okoli enajst tisoč jih je. 6.6 NetLibrary (http://www.netlibrary.com) NetLibrary je eden večjih komercialnih ponudnikov e-knjig na svetovnem spletu, saj nudi več kot 40.000 naslovov e-knjig. Digitalizirana so leposlovna dela in klasična dela svetovne književnosti, tudi taka, ki jih ne moremo več dobiti v tiskani obliki. Naslovi strokovnih del so iz naslednjih področij: umet­nost, zgodovina, literatura, verstvo, znanost, sociologija, računalništvo, ekonomija. Nekaj primerov e-knjig je brezplačnih, v glavnem starejša literatu­ra, ki jo najdemo tudi na »Projekt Gutenberg«. Ciljna skupina so šolske, splošne in visokošolske knjižnice s svojimi uporab­niki. Dostop do zbirke se plača z letno naročnino. Hkrati lahko bere posamezno e-knjigo toliko uporabnikov, kolikor licenc je ustanova plačala. Uporabnik si lahko ustvari svojo knjižno polico z izbranimi knjigami. Dovoljeno je tudi ko­piranje posameznih strani e-knjige tako, kot v primeru »klasične«, tiskane knjige. NetLibrary se skuša čimbolj približati potrebam in zahtevam knjižnic, tako da skupaj testirajo različne modele dostopa do e-knjig. Avtorica Pečko Mlekuš (2001, str. 30) pa opisuje še dva zanimiva primera komercialnih ponudnikov e-knjig, Questia in Ebrary, katerih ciljna skupina uporabnikov so študentje. E-knjige v »tradicionalnih« knjižnicah Leposlovna, učna in strokovna dela v materialni obliki na papirju (knjiga, čas­nik, časopis), disketi, CD-ROM-u, DVD-ju in na drugih nosilcih zapisov, so v večini slovenskih knjižnic nekaj vsakdanjega in tako bo v bližnji prihodnosti obravnavana tudi e-knjiga. Knjižničarjem, ki težko sprejemajo razvoj informa­cijske tehnologije in novih medijev, bo e-knjiga sprva tuja, obravnavali jo bodo v prepričanju, da je nepraktična in ogroža klasično, tiskano knjigo. Podobna mnenja so bila izrečena in zapisana ob vsakem novem mediju, ki je prišel na slovensko tržišče. V splošnih knjižnicah se je med knjižničarji čutil strah pred morebitno manjšo izposojo knjižnih del v času dopolnjevanja knjižničnih zbirk z videokasetami, CD ploščami in tudi CD-ROM-i. Nekateri knjižničarji so bili prepričani, da bo izposoja knjižnih del upadla, a so že po nekaj mesecih poza­bili na črne napovedi knjigi in branju, saj so zadovoljno beležili ob stalnih članih neverjeten prirast novih skupin uporabnikov, ki si niso izposojali le »neberljivo gradivo«, ampak tudi klasične, tiskane knjige, od leposlovnih do strokovnih del, namenjenih otrokom, mladostnikom in odraslim bralcem. In podobno pot napovedujemo tudi e-knjigi. Ko bodo knjižničarji spoznali velike prednosti, ki jih ponujajo programi za branje strokovnih e-knjig, učbenikov in drugega študij­skega gradiva ter tudi leposlovnih e-del, namenjenih na primer za angleško bralno značko ali obvezno domače branje na osnovnih in srednjih šolah, bodo prav gotovo spremenili mnenje. Dejstvo je, da so danes različne oblike netiskanih informacij nekaj povsem vsakdanjega in njihovi uporabniki jih pričakujejo v vseh vrstah knjižnic. Dolžnost knjižnice je, da zbira in posreduje knjižnično gradivo in storitve na različnih medijih za zadovoljevanje potreb posameznikov in skupin. Med temeljnimi nalogami knjižnic je tudi zagotavljanje javnega dostopa do infor­macij na svetovnem spletu, saj na ta način knjižnice ne samo informirajo in izobražujejo uporabnike, temveč zmanjšujejo oziroma pomagajo premostiti prepad med informacijsko bogatimi in informacijsko revnimi skupinami prebi­valstva. Predvidevamo, da se bodo v knjižnicah nekateri knjižničarji specializirali za primeren izbor in obdelavo e-knjig, za svetovanje in izobraževanje uporabni­kov. Opredeljeni bodo namen, obseg in vsebina zbirke e-knjig, kot tudi dostop do virov, ki bo mogoč: -na spletnih straneh knjižnice; -v primernih čitalniških prostorih knjižnice z zadovoljivo tehnično opremo (namizni računalnik, bralnik); -omogočena bo izposoja bralnika na dom, uporabnik si bo sam, po lastnem izboru ali po nasvetu knjižničarja izbral in naložil e-knjige bodisi za spros­titev, razvedrilo, poglobljeno branje ali za potrebe študija, pisanja seminar­ske naloge, pripravo referata; -omogočena bo izposoja bralnika, na katerem bo za določeno temo, referat, seminarsko nalogo ali za počitniško branje že predhodno shranjena zbirka e-knjig in tudi drugih e-dokumentov. Prišel bo čas, ko se ne bo več potrebno boriti za tistih nekaj zguljenih tiskanih izvodov obveznega branja za učence in dijake, ki jih premore knjižnica in ena­ko velja za tiskana poljudna, strokovna dela na določeno temo, ki jih ob istem času v vseh večjih in manjših krajih učenci, dijaki in študentje nujno potrebu­jejo za referate, seminarske naloge in izpite. Nič bolje ni na področju najnovej­ših leposlovnih del, ki so v knjigarnah predraga, knjižnice pa ponujajo prema­lo izvodov. Član knjižnice lahko čaka na rezervirano že izposojeno »naj« knji­go včasih tudi mesece. Vsekakor bodo morale institucije, ki strokovno in finančno vodijo in usmerja­jo knjižnice, zapisati navodila oziroma priporočila, kako naj knjižnica vključi e-knjige in druge e-dokumente v svojo obstoječo zbirko ali temeljno zalogo, kako naj gradivo vodi, kako naj usposobi kader, da bo obvladal novo tehnologijo in nove oblike dela z uporabniki. Z novimi nosilci informacij se dopolnjuje tudi zakonodaja o avtorskih pravi­cah. Knjižničarji moramo zakonskim predpisom o avtorskih pravicah, ki za­gotavljajo ravnotežje med pravicami ustvarjalcev in potrebami uporabnikov, slediti in jih spoštovati. Vprašanje avtorske pravice Za avtorsko delo, ki je izdano v elektronski obliki, veljajo enake zakonske ured­be o intelektualni lastnini in avtorski pravici kot za delo, izdano v tiskani ob­liki. Avtorske pravice so dodatno zaščitene s pogodbo WIPO o avtorski pravi­ci (World Intellectual Property Organization Copyright Treaty, kratko navaja­na tudi WCT). Pogodba WIPO o avtorski pravici z dne 20. decembra 1996 je nadgradnja Bern­ske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, ki je temeljni kamen mednarodnega avtorskega prava. Slovenija je ratificirala sporazum WCT 22. septembra 1999. leta. Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastni­no o avtorski pravici je bila v celoti objavljena v Uradnem listu RS Mednarodne pogodbe št. 25/99. WCT se izrecno sklicuje na člene 1-21 Bernske konvencije, s katerimi morajo biti članice WCT usklajene. Ta nadgradnja je bila potrebna zaradi novih avtor­skih del, za katere ni bilo jasno, kako se varujejo (računalniški programi, baze podatkov), zaradi novih vidikov pravic (shranitev v digitalni obliki pomeni reproduciranje), novih pravic (distribuiranje, dajanje v najem, dajanje na vo­ljo javnosti), ureditve nekaterih stranskih vprašanj, kot so tehnični ukrepi za zaščito avtorskih del, upravljanje s pravicami in podobno. Med pravicami je zlasti pomembna pravica dajanja na voljo javnosti, ki ureja nov vidik online razširjanje avtorskih del oziroma ponujanje dela na strežniku. Slovenski Za­kon o avtorski in sorodnih pravicah (dalje ZASP) v 32a členu določa, da je pravica dajanja na voljo javnosti izključna pravica, da se po žici ali brezžično, delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo ali da se delo pošlje posamezniku na podlagi ponudbe, ki je namenjena javnosti (Zakon…, 2001). Izrecna omemba računalniških programov in baz podatkov je bila potrebna samo zaradi odprave dvomov glede varovanja navedenih kategorij del, ki se dejansko varujejo vseskozi, torej že z Bernsko konvencijo. Avtorska digitalizirana dela je mogoče s pomočjo kabelskih omrežij poljudno, hitro in poceni prenesti na katerikoli konec sveta. Naslovnik ni samo pasivni sprejemnik nekega avtorskega dela, temveč lahko v to aktivno poseže tako, da naroči določeno delo, ga shrani, predela in nasploh z njim manipulira. Avtor­skopravna stroka pa se je na novo tehnologijo odzvala s pravnimi mehanizmi, ki ustrezno varujejo avtorje (Trampuž, 2000). Ker je e-knjiga ena izmed pomembnih avtorskih digitaliziranih del, in ker moramo biti knjižničarji seznanjeni tudi z zakonskimi uredbami o intelektu­alni lastnini in avtorski pravici na področju nove digitalne tehnologije, smo zbrali iz slovenskega ZASP6 nekatere določbe, ki se nanašajo na elektronske baze podatkov, reproduciranje, razlikovanje med tiskano in elektronsko upo­rabo, razmerje med tiskarskim in elektronskim založništvom in na računalniš­ke programe. Elektronske baze podatkov Zbirke avtorskih del ali drugega gradiva, kot so enciklopedije, antologije, baze podatkov, zbirke dokumentov ipd., ki so po izbiri, uskladitvi ali razporeditvi vsebine individualne intelektualne stvaritve, so samostojna avtorska dela (čl. 8/1 ZASP). Baze podatkov so zbirke neodvisnih del, podatkov ali drugega gradi­va v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi dela (čl. 8/3 ZASP). Varstvo ve­lja za računalniške programe, uporabljene za izdelavo ali delovanje elektron­skih baz podatkov dela (čl. 8/4 ZASP). Shranitev v elektronski obliki je reproduciranje 1. Pravica reproduciranja je izključna pravica, da se delo fiksira na material­nem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnimkoli sredstvom ali v katerikoli obliki. 2. Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzio­nalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objek­ta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektron­ski obliki (čl. 23/2 ZASP). Razlikovanje med tiskarsko in elektronsko uporabo Pri prenosu pravice reproduciranja dela (23. člen ZASP) se ne prenese tudi pravica do njegove shranitve v elektronski obliki in pravica do njegovega ton­skega ali vizualnega snemanja, če ni z zakonom ali s pogodbo drugače določeno (čl. 76/2 ZASP). Razmerje med tiskarskim in elektronskim založništvom - prednostna pravica 1. Založnik, ki je pridobil pravico do izdaje dela v knjižni obliki, ima med ena­kimi ponudniki prednostno pravico do izdaje tega dela v elektronski ob­liki. 2. Prednostna pravica založnika traja tri leta od dogovorjenega roka za izdajo knjižnega dela. Založnik se mora pisno izjaviti o avtorjevi pisni ponudbi v 30 dneh od njenega prejema (čl. 89 ZASP). Uradni list RS, št. 9/2001, str. 824-828. Računalniški programi so avtorska dela Za avtorska dela veljajo zlasti: pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi (čl. 5/2 tč. 2 ZASP), ki so opre­deljeni v 111. členu zakona. Računalniški programi so programi v vsaki izrazni obliki, vključno s priprav­ljalnim gradivom za njihovo izdelavo (čl. 111/1 ZASP). Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu računalniškega programa, vključno s tistimi, ki so osnova njegovim vmesnikom, ne uživajo varstva (čl. 111/2 ZASP). Računalniš­ki programi uživajo varstvo, če so individualna dela v tem smislu, da pomeni­jo lastno intelektualno stvaritev njihovega avtorja (čl. 111/3 ZASP). Kadar računalniški program ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih ob­veznosti ali po navodilih delodajalca, ali ga ustvari avtor po avtorski pogodbi o naročilu, se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem programu izključno in neomejeno prenesene na delodajalca ali naročni­ka, če ni s pogodbo drugače določeno (čl. 112 ZASP). Pravice avtorja računalniškega programa so opredeljene v členu 113 ZASP, ki določa avtorjevo izključno pravico zlasti do: 1. reproduciranja sestavnih delov ali celotnega računalniškega programa, ne glede na to, ali je začasno ali trajno ter s katerim sredstvom in v kateri ob­liki. Če je za nalaganje, prikazovanje, izvajanje, prenašanje ali shranjeva­nje računalniškega programa potrebno njegovo reproduciranje, je za ta ravnanja potrebno dovoljenje avtorja; 2. prevoda, prilagoditve, priredbe ali kakšne drugačne predelave računalniš­kega programa ter reproduciranja rezultatov teh predelav, vendar brez poseganja v pravice tistega, ki je predelave opravil; 3. distribuiranja izvirnika računalniškega programa ali njegovih primerkov v katerikoli obliki, vključno z njegovim dajanjem v najem. Avtor lahko pre­nese pravice na tretje osebe tudi z licenčno pogodbo. Vsebinske omejitve avtorskih pravic pa so opredeljene v členu 114 ZASP: 1. Če ni v pogodbi drugače določeno, lahko zakoniti pridobitelj računalniškega programa izvrši dejanja iz 1. in 2. točke člena 113 ZASP, vključno z odpra­vo napak, brez dovoljenja avtorja, če je to potrebno zaradi uporabe raču­nalniškega programa v skladu z njegovim namenom. 2. Upravičeni uporabnik računalniškega programa lahko brez dovoljenja av­torja reproducira največ dva varnostna primerka programa, če je to potrebno zaradi njegove uporabe. 3. Upravičeni uporabnik primerka računalniškega programa lahko brez do­voljenja avtorja opazuje, proučuje ali testira delovanje programa zato, da dožene ideje in načela, ki so osnova kateremukoli elementu programa, če to stori pri njegovem nalaganju, prikazovanju, izvajanju, prenašanju ali shranjevanju, do katerih je upravičen. Na svetovnem spletu so lahko avtorska dela zaščitena z neizbrisljivo oznako, imenovano DOI (Digital Object Identifier – http://www.doi.org). Sistem za označevanje avtorsko pravno zaščitenih del so razvili v ZDA (sistem je bil pred­stavljen v Frankfurtu v oktobru 1997) kot univerzalni sistem, v katerega so lahko vključene tudi številke standardnih oznak (na primer ISBN – International Standar Book Number, ISSN – International Standard Serial Number). DOI omogoča identifikacijo nosilca avtorske pravice in je neke vrste infrastruktur­ni sistem za trgovanje in uporabo avtorskopravno zaščitenih del preko sve­tovnega spleta v pogojih sodobne informacijske družbe (Žnideršič, 1997). Pojava digitalizacije ne smemo gledati samo kot velike nevarnosti za avtorje, temveč tudi kot veliko priložnost, ki omogoča nove oblike uporabe in širjenja avtorskih del. Pomembno je le, da se po eni strani avtorjem zagotovi njihova udeležba pri materialnih koristih, kot temeljne funkcije avtorskega prava za vzpodbudo ustvarjalnosti, po drugi strani pa uporabnikom ne postavljajo nepo­trebnih ovir (Trampuž, 2000). Kljub jasnim zakonskim uredbam o intelektualni lastnini ter avtorskih pravi­cah se žal poleg nedovoljenega kopiranja računalniških programov, glasbe in filmov, kopirajo tudi literarna dela. Knjižni pirati so zaenkrat redki, črnega trga e-knjig pravzaprav ni. Gre le za primerke, ki krožijo po svetu, na primer S. Kingova novela Riding the Bullet, ki je izšla v e-obliki in jo je bilo mogoče kupiti le na spletu. Kakor hitro so hekerji zlomili zaščito, je začela prosto krožiti na spletu. Prednosti in pomanjkljivosti e-knjig Prednosti: -e-knjige so na voljo takoj, ko izidejo. Razdalja in čas nista več pomembna. Ko neka e-založba na drugem koncu sveta izda e-knjigo, jo lahko beremo že v nekaj minutah, pogosto proti plačilu; -dostopnost gradiva je 24 ur na dan, 7 dni v tednu in 365 dni v letu; -e-knjige so lahko cenejše, saj pri njih odpadejo stroški tiskanja in distribu­ cije; -pri e-knjigah naklade in zaloge niso pomembne; -e-knjigo lahko ob istem času bere večje število uporabnikov; -starejšo izdajo e-knjige na preprost način nadomestimo z novo, popravljeno, razširjeno ali dopolnjeno izdajo, staro lahko, če seveda želimo, obdržimo; -v svoj bralnik lahko prenesemo tudi e-knjige, ki so v papirnati izdaji že zdavnaj pošle, -programi omogočajo sprotno zapisovanje opomb in podčrtavanje, kar je mogoče kadarkoli zbrisati. Prav s podčrtavanjem se povzroča velika škoda v tiskani literaturi, namenjeni učenju in študiju; -možnost iskanja po ključnih besedah in Boolovih operatorjih; -na zaslonu bralnika si lahko izberemo poljubno velike črke in tako ne na­prezamo oči; -omogočeni so: zvočno branje teksta (žal še ne v slovenščini), videoposnet­ki, animacija; -podpora hiperteksta omogoča preprosto iskanje sorodnih informacij in uporabo slovarja; -e-knjige so prijaznejše do okolja, kar seveda ne velja za naprave; -prostorski prihranek; -avtorji, ki ne morejo najti založbe, ki bi založila in izdala njihovo delo, lahko to storijo sami v obliki e-knjige, na primer na osebnih spletnih straneh kot samozaložniki. Brezplačni Microsoftov dodatek za Word RMR7 (Read in Microsoft Reader) omogoča, da katerokoli besedilo pretvorimo iz Wordove­ga dokumenta v e-knjigo, vključno z grafiko, hiperpovezavami in stilskimi črkami. Na podoben način je v glasbi mp3 omogočil neznanim posameznikom in glasbenim skupinam prodor v svet glasbe; -ni fizičnih poškodb (npr. strgani listi), vzdrževanje je cenejše (npr. ni potreb­na ponovna vezava), ne more se zgoditi, da bi naleteli na zamaščene strani, pozabljene zobotrebce in lasnice, ostanke kruha, lase itd. Še najbolj pa moti v papir zažrt vonj po cigaretnem dimu. Vse to se namreč dogaja pri javni izposoji knjig. Pomanjkljivosti: -drage naprave, prezasedenost linij in zamudno iskanje po internetu; -neenotnost zapisov, vsak proizvajalec ponuja svojo rešitev; -škodljiv vpliv sevanja katodne cevi starejših zaslonov; -sorazmerno občutljive naprave za branje (padec na tla, vlaga, vročina…); -manjša izbira bralnikov in cena sta zaenkrat marsikomu nedosegljivi; -dlančniki so zaradi majhnih zaslonov neprimerni za branje daljših besedil; www.microsoft.com/reader/downloads/rmr.asp -vloga klasičnih založnikov se bo spremenila, vedno več je elektronskih samozaložb; -velike večine e-knjig pred nakupom ne moremo prelistati, le redke založbe omogočajo branje izvlečkov ali povzetkov. 10 Zaključek Slovenske knjižnice se ukvarjajo s posredovanjem informacij ne glede na ob­liko, v kateri so izražene, zato je njihova dolžnost, da v zbirke knjižničnih gradiv vključijo tudi e-knjige. Kljub skromni ponudbi e-knjig slovenskih založnikov in samozaložnikov je prav, da smo knjižničarji pravočasno seznanjeni z novim medijem in da smo strokovno pripravljeni na dodatno ponudbo v naših knjižnicah. S primernim znanjem bomo nadgrajevali knjižnične storitve, med zbirkami bo tudi e-knjiga kot samostojna publikacija ali kot dopolnilo klasič­ni, tiskani knjigi. S predstavitvijo tujih projektov, ki starejše gradivo sistema­tično digitalizirajo in na ta način rešujejo kulturno dediščino, s predstavitvijo velikih založnikov in s primeroma elektronskih knjižnic pa smo želeli dodat­no podkrepiti, da z e-knjigo tudi spodbujamo in širimo branje ter nadgrajuje­mo vedenja z različnih strokovnih področij. Pregledne ponudbe e-knjig in dru­gih e-dokumentov pa so namenjene vsem potencialnim uporabnikom, otrokom, mladostnikom in odraslim bralcem, so pravzaprav vzorec, kako predstaviti javnosti e-knjige in e-dokumente z možnostjo povezav na druge sorodne spletne strani. Knjižnice bodo seveda morale poskrbeti za sodobno opremljene čitalniške prostore s primernim številom računalnikov in za brezhibno povezavo s sve­tom. Tako bodo omogočile vsem, tudi tistim, ki jim domače okolje ne nudi sodobne računalniške opreme in povezav, enak dostop do izbire in branja e­knjig in drugih e-dokumentov. Prvemu koraku bo sledil drugi, ko se bodo posamezne knjižnice odločile za nakup bralnikov, ki jih bodo posojale na dom. Seveda se bo uporabnost e-knjig povečala predvsem s prihodom cenejših bral­nikov. Knjižničarji se bomo vsekakor morali dodatno izobraževati v naslednjih smereh: kako organizirati e-knjižnico, kaj in koliko e-dokumentov izbrati s spletnih knjigarn za našo e-knjižnico, kako strokovno obdelati e-dokumente, koliko časa zbrane e-dokumente hraniti, kako obveščati uporabnike o dodat­ni ponudbi, kako in na kakšen način spodbuditi učence, dijake in študente k iskanju tovrstne literature, kdaj natisniti e-dokument itd. Na ta in podobna vprašanja si bomo morali odgovoriti še preden bo e-knjiga zaživela v sloven­skem založništvu in med uporabniki naših knjižnic. Vedeti moramo tudi, da je e-knjiga kot ena ali več računalniških datotek za­ščitena s 5. členom ZASP, ki ščiti zbirke podatkov in drugo gradivo v kakršnikoli obliki, ki po vsebini odraža intelektualno delo. Če je za tiskano knjigo bistve­na pravica razmnoževanja in trženja, je za e-knjigo temeljna pravica dostop­nosti. Formulirana je v 8. točki ZASP kot pravica dajanja na voljo javnosti po žici ali brezžično in to tako, da lahko kdorkoli dostopa do teh del od kjerkoli in kadarkoli. S to izključno pravico avtorja je zaščiten prenos in ponudba posameznega dela. E-knjiga, ki vsebuje zvočne in slikovne zapise, je zaščitena tudi z zakonom o izvajalcih in proizvajalcih fonogramov8 . Pri uporabnikih in vseh ostalih, ki se ukvarjajo z e-knjigo, je potrebno razvijati zavest o spoštovanju avtorskih pravic. Elektronsko založništvo prinaša slovenskim založnikom in knjižnicam nove izzive. Ali jih bomo pravočasno sprejeli in omogočili našim kupcem in uporab­nikom dostop do čim večjega števila e-knjig v slovenskem jeziku ali pa bomo še nekaj časa predstavljali le vzorčne primere, je odvisno od nas samih. Dej­stvo je, da se v svetu iz meseca v mesec neverjetno hitro povečuje število elek­tronskih izdaj vse mogoče literature, ki je dostopna zastonj ali po zmerni ceni tudi nam. Pojav e-knjig ne pomeni konca tiskanih knjig, nasprotno, oba medi­ja se lahko dopolnjujeta, vsak je primeren za določene potrebe oziroma sku-pine uporabnikov (Pečko Mlekuš, 2001). Citirani viri 1. Adobe Acrobat eBook Reader (2003). Pridobljeno 17.02.2003 s spletne strani: http://www.adobe.com/products/ebookreader/main.html 2. Barnes & Nobel (2003). Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://www.bn.com 3. The Internet Classics Arcihive (2003). Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://classics.mit.edu 4. Internet Public Library (2003). Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://www.ipl.org 5. Know Better (2003). Pridobljeno 21.02.2003 s spletne strani: http://www.knowbetter.com 6. Luminarium (2003). Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://www.luminarium.org 7. Microsoft Reader (2003). Pridobljeno 20.01.2003 s spletne strani: http://www.microsoft.com/reader/default.asp 8. Miha Mazzini. Pridobljeno 14.01.2003 s spletne strani: http://www.MihaMazzini.com 9. Netlibrary (2003). Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://www.netlibrary.com 10. Pečko Mlekuš, H. (2001). Tiskani učbenik – kaj je že to?: elektronske knjige pri izobraževanju na univerzi. Knjižnica, 45 (4), 24-38. 11. Projekt Gutenberg (2003). Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://promo.net/pg/ 12. Trampuž, M. (2000). Avtorsko pravo. Ljubljana: Cankarjeva založba. 13. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. (1995). Uradni list RS, 21, 1585-1606. 14. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP­A). (2001). Uradni list RS, 9, 824-828. 15. Zbirka slovenskih leposlovnih besedil. Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://www.ijs.si/lit/leposl.html 16. Živković , D. (2001). Elektronička knjiga. Zagreb: Multigraf. 17. Žnideršič, M. (1997). DOI – Digital object identifier. Revolucija v upravljanju in trgovanju z avtorsko pravno zaščitenimi informacijami na internetu v tretjem tisočletju. Knjižnica, 41 (4), 33-39. Uradni list RS, št. 110-111/2000, str. 10743. Ostali uporabljeni viri 1. Bahor, S. (2002). Knjižničarji in avtorske pravice. Knjižnica, 46 (4), 87-123. 2. Dibi. Pridobljeno 13.01.2003 s spletne strani: http://www.dibi.de/cgibin/ebook.storefront 3. DZS. Pridobljeno 13.01.2003 s spletne strani: http:// www.dzs.si 4. Elektronske publikacije (1998). Ljubljana: NUK. 5. ePocket. Pridobljeno 13.01.2003 s spletne strani: http://www.epocket.fr/ 6. ePenguin. Pridobljeno 13.01.2003 s spletne strani: http://www.penguin.co.uk/ epenguin 7. Gemstar. Pridobljeno 11.02.2003 s spletne strani: http:// www.gemstar­ebook.com 8. go Reader. Pridobljeno 09.02.2003 s spletne strani: http:// www.goreader.com 9. hiebook. Pridobljeno 12.02.2003 s spletne strani: http://http://english.hiebook.com 10. Južnič, P. (1995). Virtualna knjižnica. Knjižnica, 39 (4), 31-38. 11. Južnič, P. (1997). Bibliotekarji in računalniška znanja. Knjižnica, 41 (2-3), 251­ 263. 12. Kolenko, I. (2003). Palm Top ali Dlančnik v izobraževalnem procesu. Pridobljeno 27.02.2003 s spletne strani: http://www.pksola.com 13. Kovač, M. (2000). Elektronsko založništvo in sprememba komunikacijskega kroga knjige. V Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. Zbornik referatov za VII posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS (str. 113-121). Ljubljana: NUK in ZBDS. 14. Mihalič, R. (2000). Knjižna polica vedno pri roki. PC mediji, 6 (1), 34. 15. Millenium E-Reader. Pridobljeno 10.02.2003 s spletne strani: http://www.librius.com 16. Myfriend. Pridobljeno 10.02.2003 s spletne strani: http://www.ipm-net.com 17. Open eBook. Pridobljeno 19.02.2003 s spletne strani: http://www.openebook.org 18. Pečenko, N. (2000). Elektronske knjige. PC mediji, 6 (2), 58-59. 19. Pečenko, N. (2000). Steklena knjiga. PC mediji, 6 (5), 36-37. 20. RCA eBook. Pridobljeno 17.02.2003 s spletne strani: http://www.rca.com/ product 21. Rocket eBook. Pridobljeno 11.02.2003 s spletne strani: http://www.nuvomedia.com 22. Softbook. Pridobljeno 12.02.2003 s spletne strani: http://www.softbook.com 23. Waterstone. Pridobljeno 12.01.2003 s spletne strani: http://www.waterstone.co.uk 24. Žnideršič, M. (1995). Vpliv elektronskih medijev za založništvo, knjigotrštvo in sistem varovanja avtorskih pravic – in njihov odnos do knjižnic. Knjižnica, 39 (3), 81-100. 25. Žumer, M. (2000). Elektronske publikacije V Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. Izgradnja knjižničnih zbirk. Zbornik referatov za VII posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice ZBDS (str. 155­161). Ljubljana: NUK in ZBDS. Slikovni viri 1. Bralnik m800 m800 firme IPM-NET SpA. Pridobljeno 19.02.2003 s spletne strani: http://www.ipm-net.com/EN/ 2. Palm in Sony Clie NX 70 V. Pridobljeno 19.02.2003 s spletne strani: http://www.sting.si 3. Tablet PC Motion M 1200. Pridobljeno 19.02.2003 s spletne strani: http://www.motioncomputing.com 4. Twain, M. The Adventures of Huckleberry Finn. Pridobljeno 04.02.2003 s spletne strani: http://www.barnesandnoble.com Mateja Ločniškar-Fidler je zaposlena v knjižnici Bežigrad kot informatorka Naslov: Einspielerjeva 1, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: mateja.locniskar@guest.arnes.si Tomaž Fidler je zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani kot strokovni sodelavec za podporo uporabnikom Naslov: Trg republike 3, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: tomaz.fidler@ctk.uni-lj.si