Poštnina plačana v gotovim. Posamezna Stev. Din 1*< štev. 6. V Ljubila i, dna 7. februarja 1935. Leto XVIII. Upravništvo,.Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 1-8.—:— „..). N.rosnin« z> *»"■«•'•: četrtletno • oin, o.iietnoii Din celoletno s« Di.: n in«. ,. X „,„„ . „.„_ iznaša V39K zemstvo razen Amerike: cetrUetno 12 01», polletno 24 Din, celoletno 4S 01«. Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., teleton 3122 do 3126 * Amerika letno I dolar.-RaSnn po5tne hranilni«, podrniolcst l!sM|ul,it I0TI1. Zadnji ostanki klerikalne vojske poraženi Pri senaiskih volitvah preteklo nedeljo niso klerikalci dobili niti enega mandata Preteklo nedeljo so se vršile v vsej državi se-jiatske nadomestne volitve. Mirne so bile povsod, saj je krog volilcev, ki ima pravico voliti v senat, majhen; kakor je znano, volijo senatorje le narodni poslanci, banovinski svetniki in župani. Vsekako pa se je z največjim zanimanjem tako pri nas v ožji domovini kakor v vsej ostali državi pričakoval izid senatokih volitev v dravski banovini, kjer so poleg Jugoslovenske nacionalne stranke nastopili tudi klerikalci, ki so svojo firmo hoteli skriti ped tako zvano nevtralno listo. V zadnji številki «Domovine* smo pisali, da se bo ob neomajni odločnosti naših nacionalnih županov razbil poizkus klerikalcev, ki so po dolgem ■času spet enkrat izkušali zmagati s svojimi starimi sredstvi: z lažmi, kakor da je njihova lista nekako vladna, z grožnjami, da bo slaba predla onim, ki bi jim ne dali giasov, in že z označenjem liste same, ki so jo vložili kot nevtralno. Sam dr. Kcrošec je pisaril županom, da ne bo v njihovo škodo, če bodo volili «nevtral-no» listo. Kljub temu je kierikalrka lista sramotno propadla, stara klerikalna sredstva se ne obnesejo več; zlasti ss ne morejo obnesti pri volilcih v senat, ki so pač v ogromni večini preudarni možje. Volitve so se izvršile v nedeljo v Ljubljani v popolni svobodi in v popolni svobodi je dobila Žebotova lista komaj 86, a nacionalna 321 glasov. Volilnih upravičencev je bilo 429, a volilo je 407 volilcev. To pomeni, da je znašala udeležba 94-87 odstotka. Izvoljeni so torej za senatorje le kandidati nacionalne liste: dr. Drago M a r u š i č, minister za socialno politiko in narodno zdravje; doktor Albert K r a m e r, minister na razpoloženju in narodni poslanec; Ivan Pucelj, minister na razpoloženju in narodni poslanec; namestniki pa so: dr. Milan G o r i š e k, župan pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Ivan J a n ž e k o v i č, banovinski svetnik in župan v Košakih; dr. Dinko P u c , župan v Ljubljani. Našim županom vse priznanje, da se niso dali preslepiti, nego so volili, kakor sta jim velevali nacionalna disciplina in zavest odgovornosti, da se ne vrnejo spet stari časi klerikalnega straliovanja. Preudarni možje se ne dado zavesti od vab in groženj, ker znajo presoditi, kaj je čisto zlato in kaj je le blesteča pločevina, čeprav je čas hude gospodarske stiske kaj primeren za to, da enega ali drugega volilca c pravi iz ravnotežja. Naši po-dsželski župani si ne žele povratka onih zmešanih in brezplodnih strankarskih prerekanj pred letom 1929., ko se je samo mnogo govorilo, a nič delalo, ker je bilo preveč starih preživelih strank. Ze sam način agitacije klerikalnega volilnega aparata je moral odvračati preudarne volilce od Zebotove liste. Klerikalna agitacija je bila vsa v duhu tistih nekdanjih klerikalnih agitacijskih načinov, v znamenju zahrbtnosti in strankarske zagrizenosti. Nacionalna fronta se lahko pohvali, da je šla v volitve brez slepljenja in varanja. Povedala je odkrito, kaj hoče iu kaj more napraviti. Po tej poti mora zmerom stopati naša Jugo-slovenska nacionalna stranka in v tem znamenju bo tudi zmerom zmagovala, ako verjamemo v napredek ljudske prosvetljcnosti. Časi, ko so lovili glasove od volilca do volilca z alkoholom, bleste-čimi obljubami in z večnim pogubljenjem, morajo ostati za nami samo še kot žalosten spomin. * Zahvala volilcem! Vsem volilcem. ki so nam izkazali svoje zaupa-nje ter sq s svojo samozavestjo, odločnostjo in disciplino pripomogli k sijajni zmagi nacionalne liste, izrekamo svojo iskreno zahvalo. Čuvajmo Jugoslavijo! V Ljubljani, dne 3. februarja 1933. Senatorji: Dr. Drago M a ruši č, minister za socialno politiko iu narodno zdravje; dr. Albert K r a m p r, minister n. r.; Ivan Pucelj, mini-ter n. r. Namestniki: I)-.. Milan G o r i š e k, župan; Ivan Janžekovič, banovinski svetnik in župan; dr. Dinko Puc, župan. Zdravljenje narodnega gospodarstva se začne z oživljanjem kmetijstva V zvezi z uredbo o izpremembah uredbe o zaščiti kmetov je minister za kmetijstvo dr. Dragutin Jankovič 4. t. m. sprejel novinarje in jim pojasnil splošne smernice, ki vodijo gospodarsko politiko vlade. Med drugim je dejal: Izpopolnitev in izprememba uredbe o zaščiti kmetov, ki določa odgoditev plačilnega roka, je eden izmed ukrepov, ki naj omogoči, da se vprašanje kmečkih dolgov začne reševati na zanesljivi osnovi. Dosedanji uredbodavni leki predstavljajo samo pomirjevalne ukrepe, ki imajo vsi osnovno pomanjkljivost, da v jedru ničesar ne izpremene na gospodarski zamrzlosti, ki je zajela vse stanove v naši državi. . V ostalem pa taki ukrepi niso novi niti pri nas. niti drugod po svetu. Izdajali so se že davno, a navadno brez resnega uspeha in trajne vrednosti. Vprašanje kmečkih dolgov ni finančno, temvefc gospodarsko vprašanje. Tu* kakor v vsem narodnem gospodarstvu vlada načelo: kjer je preobremenitev, je treba preobremenitev zmanjšati, in tam. kjer se je preveč vzelo, se mora vrniti. Iz tega razloga mora tudi pri nas iti gospodarska politika najprej za obnovo kmetijstva sploh in za dviganjem dobičkonosnosti kmečkega dela. Gospodarska politika mora iti zdaj po poti vračanja onega, kar je odvzelo kupno moč kmečkega prebivalstva in njegovo vzposobljenost za izpolnjevanje njegovih obveznosti. Za dosego tega smotra je treba zagotoviti dvojne ukrepe: eni se nanašajo na omiljenje velike, gospodarsko iu socialno opasne razlike med cenami kmetijskih proizvodov, ki jih kmet prodaja, in cenami industrijskih predmetov, ki jili kmet kupuje. To omiljenje se mora izvršiti z ustvaritvijo znosnejšega ravnotežja v odnošajili cen. Drugi ukrep je splošen dvig cen kmetijskih proizvodov. Tska politika kmetijskega obnavljanja pa mora računati tudi s sredstvi, kakor je znižanje stroškov, ki bremene kmetijstvo in njegove proizvode. Ti stroški so razne davščine, železniške prevoznine in ugodnosti, ki so jih uživale druge gospodarsko panoge na breme in v škodo kmetijstva. Nadaljnji ukrep v tem pravcu sc mora nanašati na ureditev trga, pospeševanje izvoza in na to, da bo treba nekatere kmetijsko panoge preosnovati. Vse to so lahko koristna pomožna sredstva za dosego oživljcnja našega kmetijstva. Z eno besedo, treba je uvesti organizirano gospodarstvo. Tako organiziranje mora računati s posredovanjem države v pravcu odstranitve sedanje zmešnjave in vzpostavitve reda in ustvarjanja enotnosti. Čisto prirodno je, da se je v tem pogledu moralo začeti pri kmetu, ker predstavlja kmetijstvo osno\o organizacije. Iz povedanega je razvidno, zakaj je bila sklenjena najprej odgoditev kmečkih plačil do 1. septembra. Za izvedbo takega gospodarskega načrta je potreben čas. Z odgoditvijo plačil se bo ta čas dosegel, obenem pa bo s t°m dana možnost, da najdemo tudi še druga potrebna sredstva. V pripravljanju teh sredstev je treba pozdraviti tudi nedavni odlok vlade, da se izvede osredotočenje velikih državnih in od države pooblaščenih denarnih zavodov, med katere spada tudi Privilegirana agrarna banka, ki se bo na ta način samo okrepila, da bo mogla kar najbolj služiti smotru, zaradi katerega je bila ustanovljena. S posebno uredbo je znižana tudi zemljarina. Prav tako predstavlja tudi uredba o javnih delih enega izmed nameravanih ukrepov za oživljenja kmetijstva. Nadaljnji ukrepi bodo pokazali Še jas- Stran 2 »DOMOVINA« št. 6 nejšo pot, po kateri namerava vlada g, usmeriti svojo, gospodarsko politiko. Glavuo načelo, ki prehaja do izraza v teh ukrepih, je zaenkrat t«, 'da se km. tu olajša položaj ter se dopusti, da plača toliko, kolikor more. Uredba prinaša* poleg znižanja obrestne mere za kmečka dolgov? tudi možnost, da dosežejo ponovno zaščito vsi oni kmeti, ki so jo po dosedanji uredbi izgubili zaradi' tega, ker uiso mogli zadostili svojim obveznostim. Uredba predstavlja dejansko odgoditev kmefikih dolgov do jeseni. Tp je bilo neutrpno potrebno, ker bi morali v toni razdobju plačati zagotovijo neutrpni pogoji za trajno utrditev od-nošajev v dunavskem bazenu. Mednarodni položaj Jugoslavije je danes takšen, da lnhko naša država s popolno varnostjo pristopi k iskanju najugodnejše rešitve za vprašanja svojeg^ notranjega življenja, v prvi vrsti vprašanja gospodarskega, finančnega in socialnega značaja. Program vlade na. gospodarskem in finančnem področju je bi! dovolj jasno izražen v njeni dekla- Jevtiča kmetje na povračilu svojih dolgov okrog 400 milijonov dinarjev. Za dosego takih sredstev bi bilo potrebno, da se proda, Qdnosno izvozi naj^nj 35.000 vagonov pšenice in G0.000 vagonov turi- '"je. To pa je trenutno nemogoče. Vlada g Je vtiča je že v svoji objavi pri na-frtopu naglasila, da bo začela reševati gospodarska vprašanja pri kmetu. Svojo«besedo je zdaj izpolnila v trdni veri, da bodo ti in še drugi ukrepi pri- j raciji z dne 3. januarja^ toda ta progam ne sme p.pmogli do joživljenja našega kmetjjstva in s tem ostati mrtva beseda, ker zahteva vse narodno go-vsega našega narodnega gospodarstva, spodarstvo nujno pomoč. Vlada je hitro in odločno pristopila k reševanju poslov v tej smeri Davčno vprašanje je bilo poudarjeno kot prvo in najvažnejše. Morali so se storiti ukrepi, da se nekatere davčne pretiranesti ublaže in da se izterjevanje in nadzorstvo državnih dohodkov dovedeta na razumno mero. j Zvečer 2. t. m. je ministrski predsednik g. Bog«- { sevanju, ki j'o narodi z občutkom- ogrožene-varnosti , D™g°Tažno vprašanje je oživljen je gosnodar-■ • , . t „ -i.. j• i i ■ i j n i. i-,' i - • ske podjetnosti med narodom sploh. Vprašanje za- ljub JeVtič gffvoril po radiu o ir>. Razen tega obsega načrt gradbo železniških v svrho izpopolnitve obstoječega železniške; a in gradbo novih železniških prog do v, ki doslej niso imeli zveze z ' žeiezn r Y drž' ovimi davki obremeniti svojih 20 H FARAONOV DEDIČI -..t »Na delo*, hrabri samega sebe. »Ustrelim ga, če mi zastavi pot.* Na Arab«a, ki sta se hotel;) že pred. njim lastjti deuarja, zdaj niti ne .misli. ., , , , Zdi se nm, da. bx>:prišel ie o pravem času do konja, ki BOsLhogoti tovor. Kart tir i.izmed obeh gai ima> tega ne ve, zato- bo. vzpl,obaifrt mirni, čeprav sta se Neli i« Brissak prepirtla v njihovi bližini. Ko pa pohiti zdaj Brissak mimo njih, skoči vseh pet roparjev Ifvišku ih splazijo «e za njim tihol kakor maoke. i i' ' : " r ' ■ , I Brissak hit! proti mestu, kjer stoje Con ji.' Neli' išče fam Sodnika, ki stoji za debelo palmo. Arabca pa ždita njemu nhsprofti V'gnuu: '•'1 1 Brissak ne opazi ne Sodnika rtfl. obeh roparjev, pač pa ugledajo vsi trije' njega, ko trt dpi na razsvetljeni prostor. Ilitrp se ozre na vse strani. Vse je tiho. niir'0 se ne.prikaže. Zato ga mir zamoti. Tam t,"tojha konja, ki sta- ju jezdiia Neii 'in njen prijatelj. Brissak jn hitro spoz.ia. Zo prej si je dobro ogledal plemeniti živali ■ ' > Nato gre k njima. Prime-,ja za uzdi, a ko hoče skočiti v sedlo, ga zagrabi 'ŽeleiiSa pest'-za tilnik lu ga potegne nazaj. »Nesramni tat!» zagrmi Sodnikov glas. .Brissak se opoteče nekaj korakov nazaj. Med l;lefvii'o 'se iolidrži'v r.tviifitežju in 'ko ugleda" so-vrr.žnika.pTed seboj, nameri ran j puško. Sodnik -ne -ve, kam- naj bi so skrik Proden bi utegnil skočiti .za ^Lrevo in nameriti orožje, bi bil Brissak že davno sprožil. .'• . I «Hft! Ravno prav mi -priha-ja?!-» .krikne Brissak i v divji jezi. »Pošljem te k" vragom.» » »Morilec!* Miruj!* zakriči v tem trenutku glas skozi tetno. 'Neli skoči iz grmičja in se vrže med Sodnika in pr^ssakovo"puško,- . .. , - 'Ko vidi lopov, da je zakrila deklica brez ska!:u .preil smrtonosno k-rugio svojega' IjnPlj^nca, da bi ga' VešHa sftirti,'skoraj pobožni. S jieklenskim posmehom napne onožjd in misli ustreliti čea.Nelino glavo na- Scxhiika... ; , <■ , V tem trunntku pa joč i etrel, -Iz grmovja sin o ognjen žarek. Brinsak-izpusti orožje na tla in strašno, zatuli.-Potem so mrtev /zgrudi. Takoj-nato> poči .še dr.ugi, strel in krogla ,za-žvižga« ltiimo Sodnikove glave. ... ■< (Vse to je bilo dela 'trenutka. .S*)dnik , stoji še zmeraj kakor, ok.unenel: Prestrašil se je, ko je skočila gospodična. Neli Rrissaka in njega. Drogi stnel, ki je bil nasienjen njemu, mu vrue zavest. »Proč odtod! Na konja, Neli!* zakliče deklici. K. il skoči ptoti Brissakn, pobbrfe njega\V,!;■/ m us'.reli na-oba Arabca, ki prihaja.a i; z mečem, ker mislita, da ni oborožen; L !ea pade, drugi pa skoči nazaj v grm. Takoj nato siišita. še oslalih pet, ki hitijo svojima bratoma na pomač. ' . Sodnjk zgrabi Neii okoli pasu. V trenutku sedita na kpujih, najptej ona, potem še on sam. Kakor blisk zdrvita proti širni ravnini. Konja preskakujeta grmičje in zdajci sta že onstran palmovega gozdiča. Nato kreneta naravnost v brezmejno puščavo. Za njima zadoni pokanje pušk; streli icVeffa ne zadenejo cilja. Arabci se ne brigajo' za' padlega tovariša in mrtvega Brissaka, ampak se požepo na konje in zilirjajo z največjo iiagliCo ^a b guucema. , . j i * * - - / ■ • ' -. i, * Trinajsto poglavje. ' Citate!ji najbrž še niso pozabili- osfaliIi'čianov naše'ekspcdicije, ki jih je pustil Solmk. sredi pa-ščave. Vrnimo se k njim.. Tisti dan, ko je Sodnik z obema gonjačema odšel na poizvedovanje, šo vsi "utrujeni počivali. Uasif(-ef IJajat i-i je,.bii prejšnji dan izpahnil nogo, kar g'a je hudo bolelo. Hudales mu jo je naravnal. Kopt je'pa*a «redi puščave, kamor -»o biii puU^gnHi ujeguviqired-nikiV lu kako ga bodo njihovi nasiediuki.sprejeli? Potrebna milijarda dinarjev, določena za ta dela, ki se porabi v toku dveh let, bo najeta v obliki srednjeročnih obveznic, plasiranih pri nekaterih j večjih domačih in tujih bankah ob ugodnih pogojih. S sodelovanjem štirih državnih, odnosno od I države pooblaščenih zavodov (Narodne banke, i Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke) je vnaprej zagotovijo popoln uspeh tega posojila v naši državi. Ni treba še posebej poudarjati pomena tega dela ,:n olajšanje gospodarskega življenja v državi. Toda vlada s temi že storjenimi ukrepi še ni izčrpala svojega ustvarjajočega dela na gospodarjem področju, uego je sklenila tudi druge uspešne ukrepe, ki se tičejo zlasti naših kmetovalcev. Vlada se zaveda, da ne morejo moratorij, odlaganje in politika prekrižanih rok pomagati kmetijskemu stanu v naši državi. Ni prijatelj kmeta oni. ki mu govori, naj ne izpolnjuje svojih obveznosti, ker mu ua tak način ubija vsak kredit ter onemogoča njegov gospodarski razvoj. Vlada želi, da lii s primernimi ukrepi omogočila kmetom izpolnjevati njihove obveznosti. Poleg velikih javnih del, pri katerih bodo našli zaposlitev siromašni, imajo za vse druge priti gotove olajšave pri plačevanju davkov, posebno zem-ljarine, in zlasti olajšanje v pogledu obresti, ki jih morajo plačevati kmetje za svoja posojila. Vprašanje kmečkih dolgov ni finančno, temveč gospodarsko vprašanje". Pri reševanju tega vprašanja vlada noče, da bi vzdrževala ene z uničevanjem "drugih, temveč stremi po gospodarski po-vzdigi vsegf. naroda. Uredba o zaščiti kmetov jo samo eden izmed ukrepov, ki bo omogočil, da se bo pričelo vprašanje ureditve in vplačevanja kmečkih dolgov reševati na dejanski podlagi. Sedemmesečna odgoditev za kmečke dolgove Vsa plačila po uredbi o zaščiti kmetov so odgodena do 1. septembra — Obrestna mera za kmečke čolgove je znižana od 6 na 4 in pol odstotka — Zadruge so izvzete od vseh dosedanjih omejitev Na predlog kmetijskega ministra je ministrski svet izdal uredbo o izpremeinbah iu dopolnitvah uredbe o zaščiti kmeta z dne 3. avgusta leta 1933. Po tej uredbi se od gode do 1. septembra letos plačila in dajatve po uredbi za zaščito kmeta (to so obresti in zapadli obrok dolga>, v kolikor niso že izvršena. Kmetovalci, ki dolgujejo denarnim zavodom, so dolžni izvršiti zamenjavo dospelih menic, sicer izgube zaščito. Tisti dolžniki, ki so zaščito izgubili, ker se niso ravnali po določbah uredbe o zamenjavi menic, si pridobe ponovno zaščito, če do 15. marca letos izvrše zamenjavo. Obrestna mera se zniža za dolgove denarnim zavodom od 6 na 4 in pol odstotka, za dolgove ostalim upnikom pa od 3 in pol na 1 odstotek. Dolžnikom, ki so že plačali obresti, se bo ta razlika vračunala v odplačilo glavnice. Členu 10. stare uredbe, ki govori o tem, kateri denarni zavodi so izvzeti od teh omejitev, se doda: To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, kmetijskih zadrug in njihovih zvez. Kmetijski minister se pooblašča, da izda o tem pravilnik. Znižanje zemljiškega davka V vrsti ukrepov za zaščito našega kmeta sta bili izdani nadaljnji dve uredbi, ki se tičeta zemljiškega davka. Prva jc uredba o ureditvi davčnih' razlik po členih 20. in 138. zakona o neposrednih' davkih. Ta uredba prinaša velike olajšave krajem, kjer prej ni bilo katastra. Državni blagajni je z njo odvzet donesek, preračunan na okoli 50 milijonov dinarjev. V pogledu zemljiškega davka pa jo bilo napraviti še druge olajšave, ki bodo v korist vsej državi. Zato je bila izdana še uredba o zemljiškem davku. Po tej uredbi ostane osnovni davek na dohodke zemljišč tudi za davčno leto 1935. 10 odstotkov od katastrskega čistega dohodka, kakor je bil začasno znižan že leta 1930. od 12 odstotkov, toda v tem davčnem letu se bo izjemno računala osnova katastrskega čistega dohodka za njive in za vinograde, kjer predstavljajo glavni dohodek kmeta, z vrednostjo, znižano za 20 odstotkov. Ali bodo verjeli njegovim listinam in vladarskim znakom? Ali se bo sploh mogel z njimi sporazumeti? In glavno: ali bo sploh mogel priti do skrivnostne oaze? Kes, dovolj je šlo še vse po sreči in nobenega računa mu ni prekrižala usoda. Dala mu je dobre spremljevalce. Samo Senusijca, ki so mu ga bili vsilili, se je nekoliko bal. Vendar 113 preveč. Saj bo treba samo namigniti in za zmeraj bo utihnil... Take misli so biodile Uasifu el llajatu po glavi, ko je počival v svojem šatoru. Proti večeru bi se bil moral Sodnik vrniti. Dejal je, da bo prišel najbrž že prej. a najpozneje takoj po solnčuem zahodu. Zdaj pa se je solnce že nagibalo k zatonu. Hudales je odšel na najbližji peščeni grič. S -eboj je vzel daljnogled in oprezoval na vse'strani, toda tovariša in njegovih dveh spremljevalcev ni J zagledal nikjer. Kako da se še ne vračajo? Skrit nemir je vstal v njegovem srcu. Spomnil se je opoldanske ure. Da, takrat je slišal nekaj kakor šumenje v zraku? Kaj neki je*bilo? Zdajci se je zavedel. Saturnu! Satnum je moral besneti dalje. Spomnil se je dogodka pred dvema letoma, ki ga je bil že skoraj pozabil. Nekje v maroški puščavi se je takrat potikal. Hotel je razkriti skrivnost predzgodovinske Atlan- tide.* Sporočili so mu namreč, da so našli v južnem Maroku, skoraj v osrčju puščave, neke čudne starinske napise, ki jih nihče ni znal brati. Razen njega iu njegovih ljudi se je odpravila proti kraju, kjer so te napise olkrili, še neka francoska družba. Domenjeno je bilo, da se bodo sešli jio štirih dneh ob znožju puščavskih sipin, ki leže nedaleč od nekih razvalin. Tretji dan, ko so bili že blizu kraja, ki je bil določen za sestanek, so iznenada začutili čudno soparno val o vonje zraka. Hudales ni vedel, kaj naj to pomeni. Videl je, kako so postali domačini vznemirjeni. Zategadelj je vprašal voditelja, kaj ga tako skrbi. »Efendi, nekje mora divjati hud vihar. Samum. Ne daj Alah, da bi prišel tudi naj nas! Vihar jih takrat ni zajel. Obrnil se je proti osrčju puščave. Pač pa je presenetil francoske učenjake in njihove spremljevalce. Samo neki domačin se je rešil in jim prinesel žalostno vest... Na to je mislil Hudales v trenutku, ko mu je pogled nemirno begal po obzorju. In huda slutnja je vstala v njegovem srcu.., «Če se kmalu ne vrnejo, se jim je morala pripetiti ...» * Atlantida je bila pred zg odo vinska država, ki se je nahajala najbrž nekje v osrčju Afrike. Grški zgodovinar Platon piše dosti o njej. Pozneje je na nepojasnjen način izginila vsaka sled za njo. Obrnil se je proti šotorom in ni dokončal besed,' ki jih je mislil. * J Četrt ure nato je solnce zašlo. Samo še bled svit je obrobljal zapadno stran, na vzhodu pa se je že mračilo in prve zvezde so se motno zasvetile na nebu. Sodnika in obeh spremljevalcev še ni bilo nazaj... Vznemirjenost, ki jo je sprva čutil samo Hudales, se je počasi lotila tudi drugih članov ekspe-dicije. Najbolj j3 vzdihoval neki star gonjač. Eden izmed Sodnikovih spremljevalcev je bil njegov sin. «Alah me je kaznoval*, je stokal. »Doma je hotel ostati, a sem ga silil, naj gre z menoj. Kdo bo skrbel za mojo staro ženo, če se tudi jaz ne vrnem? Zakaj sem tako hlepel po denarju? ...» •1 Hudales ga je skušal tolažiti. Pravil mu je, da so se najbrž zamudili in se pred viharjem kam zatekli. Zjutraj se bodo zanesljivo vrnili. Do drugega poldneva bodo čakali. Saj so vsi vajeni pu^ ščave... Toda starec se ni dal potolažiti in' ni verjel Iludalesovim besedam. Tako je minila noč v nestrpnem pričakovanju. Zdaj pa zdaj sc jc začul kakšen šum, kakšen glas iz puščave. Vsi so napeto prisluškovali. Toda oglašali so se le šakali, ki so čutili bližino živih bitij ln čakali plena. t1 Le malo ljudi je zaspalo tisto noč. Vstalo je novo jutro. Izprva je zažarel izza ob. zorja bledikast soj, potem pa se je pokazalo solnce. Predlog novega proračuna naše banovine v razpravi V ponedeljek 4. t. m. se je sestal v veliki dvorani banske palače v Ljubljani banovinski svet k rednemu zasedanju, da razpravlja o proračunu dravske banovine za I. 1935./1936. Sejo je otvoril namestnik bana g. dr. Otmar Firk-majer. Delovodja zasedanja vladni svetnik g. doktor Miroslav Senekovič je prečital ukaz o sklicanju zasedanja, nato pa je najstarejši član banovinskega . sveta gosp. Gajšek predlagal vdanostno brzojavko! Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu; domu in pozdravne brzojavke predsedniku vlade Bogoljubu Jevtiču, notranjemu ministru Velimiru Popoviču in finančnemu ministru dr; Milanu Stoja-dinoviču. Proračunsko razpravo je otvoril namestnik bana g. dr. Pirkmajer s skoro poldrugournim govorom, v katerem se je najprej spomnil pokojnega velikega kralja in omenil, da se bo v njegov spomin zgradila v Ljubljani modema bolnišnica, za katero bo banovina letno prispevala po 200000 dinarjev. Nato je očrtal ogromno delo, ki ^a je izvršila bano-vinska uprava v petletni dobi obstoja, in po-poročilo o novem proračunu. Novi, šesti proračun kaže 88-7 milijona dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. V primeri s tekočim proračunom je večji za 3 in pol milijona dinarjev. Poleg tega se je pokazala potreba, da sta se uvedla še poseben kmetijski sklad z lastnimi dohodki v znesku 1-4 milijona in cestni sklad s 7-4 milijona dinarjev cestnih dohodkov, tako da znaša celotni proračun brez lastnih dohodkov zavodov in ustanov 97 in pol milijona dinarjev. Povišanje v primeri s tekočim letom je terjala težnja banske uprave, da se razbremene preobremenjene občine, namreč občine, ki imajo nad 100 odstotkov doklad, in sreski cestni odbori z več ko 15 odstotki doklad. Namestnik bana je navedel med drugim, kaj je banovina v petih letih storila za napredek kmetijstva (za kmetijsko šolstvo, izboljšanje semen, selekcijo živine, sadjarstvo, vinogradništvo in druge panoge). Banovina j9 v tem času izvršila 96 večjih cestnih in mostnih del, podpirala je prosveta in skoro vse bauovinske bolnišnice razširila z novimi oddelki ali jih modernizirala. S prispevki banovine so bili zgrajeni štirje zdravstveni domovi in mnogo vodovodov in zdravstvenih vodnjakov. Banovina je ustanovila za omiljenje brezposelnosti bednostni sklad, posvečala brigo zaščiti dece in mladine ter podpirala trgovino, obrt in tujski promet. Dr. Pirkmajer je nato prešel na pojasnila in utemeljitev novega proračuna, ki je predložen sedanjemu zasedanju banovinskega sveta. Večina izdatkov proračuna, 40 odstotkov, gre za banovinske ceste. Najvažnejša nadaljnja postavka so izdatki za bolnišnice in zdravstveno službo na deželi. Prenapolnjenost bolnišnic upravi-čuje to postavko. Potem je dr. Pirkmajer obravnaval postavko za pospeševanje kmetijstva, ki je v neugodnem položaju. Zakon o pospeševanju kmetijstva je naložil občinam, da posvečajo temu vprašanju vso pažnjo, ter jih zavezal, da morajo prispevati 10 odstotkov svojih proračunov v kmetijski sklad. V letošnjem banovinskem proračunu je večji zn-sek, s katerim bo banovina pomagala preobre-menj(nim občinam glede prispevanja v ta sklad. V proračunu so povišani zneski za podpiranje gradbe silov in gnoiiščnic, za živinorejo in nekatere druge kmetijske panoge. Podpore naj bi se dajale v obliki brezobrestnih posojil. Da se povečajo sredstva za pospeševanje kmetijstva, se je uvedla taksa na pr nos. lastništva živine. Taksa za izdajo živinskega potnega lista je ostala neizpremenjena. Nova taksa sg-bo odvajala v poseben kmetijski sklad za pospeševanje kmetijstva. Ko je obrazložil še izdatke za prosveto, bednostni sklad in osebne izdatke (osebni izdatki znašajo v banovinskem proračunu okoli 20 odstotkov proračuna, a v državnem nad 50 odstotkov), je prešel namestnik bana na dohodke banovine. Pri tem jo med drugim ugotovil, da je poslovanje vseh banovinskih zavodov usmerjeno na čim bolj gospodarsko izrabo razpoložljivih sredstev. Težišče banovinskih financ je na davščinah. Državnih prispevkov skoro ni več. Z zadevnim prispevkom, ki je v proračunu, se hoče opozoriti, da je vendarle dolžnost države, da prispeva k banovinskemu proračunu, ker jo mnoga bremena prevalila na banovine. V novem proračunu imamo v tem pogkelu znatne izpremembe. Banska uprava hoče pomagati preobremenjenim občinam, ki imajo nad 100 odstotkov doklade, in sreskim cestnim odborom, ki imajo nad 15 odstotkov doklade. Najbolj občutna bremena so neposredni davki, kar se pokaže zlasti v času gospodarska stiske. Čeprav je naš način neposrednih davkov v splošnem dober, je vendar težavno doseči pravo soglasje v obremenitvi poedinih donosnih virov. Ponekod je namreč donos zuan, drugod se da prikrivati. Vse to povzroča, da morajo biti davčne stopnje za poedine davčne vire različne. Kljub temu pa se ne da preprečiti, da ne bi bilo v obremenitvi posameznih davčnih virov nesoglasja. To nesoglasje pa doklade naravno povišajo. Kdor je že pri splošnem državnem davku prizadet, bo še bolj pri samoupravnem. Krivica za posameznega davčnega zavezanca je baš v tem, da se zajamejo različni viri neenako in tudi pri istem davčnem viru posamezniki različno. Iz vseh teh razlogov je videti v novem proračunu znižanje doklad za 15 odstotkov, kar znači pri celotni obremenitvi približno 12 milijonov dinarjev. To se bo v gospodarstvu brez dvouuv blagodejno poznalo. Za ta izpad smo naravno morali iskati drugih virov. Pri tem pa smo se le v manjši meri poslužili trošarin, in tudi tu v tako neznatni stopnji, da no pomenijo resnejšo obremenitve in se verjetno v prometu sploh ne bodo poznale. Gotovo je dandanes promet razmemo najbolj zanesljivo merilo davfyie zmožnosti. Zato sm^ predvsem iskali povišanja pri pravno-prometnih davkih, ki se skrivajo pod imenom raznih taks. Davek je naložen na samo dejstvo prometa. Ta način obdavčenja ima tudi prednost, da se plačuje tako rekoč v manjših obrokih, takrat, ko zavezanec opravi promet. Želja bauske uprave je, da bodi tudi občinska finančna politika v soglasju s splošno finančno politiko in v skladu z davčno močjo zavezancev. Ker želi, da ne bi bilo v nobeni občini in v nobenem cestnem odboru skrajne obremenitve, je v novem proračunu na razpolago znesek 2-8 milijona dinarjev, s katerim bo pomagala občinam z nad lOOod-stotno doklado in sreskim cestnim odborom z nad 15odstotno doklado. S tem upa doseči, fla skoro na bo občine in sreskega cestnega odbora z višjo doklado. Le v izjemnih primerih bi imele posamezne občine največ 125 odstotkov, cestni odbori pa 20 odstotkov doklad. Bilo je ogromno in krvavo rdeče. Kakor bi bilo pilo kri... Hudales se ni mogel ubraniti te misli, ko ga je zagledal. Novo jutro in tovariš se že zdaj ni vrnil. Nekje pod nebom so plavali jastrebi. Kaj so iskali? Plen! Morda... morda... so že trgali Sodnikovo truplo. * Uasifa el Ha jata je noga že nehala boleti, čeprav je bila še zmeraj zatekla. Zviti Kopt bi bil najrajši kar odjezdil dalje. Kako rad bi bil rekel Hudalesu, naj čimprej odrinejo, toda vedel je, da bi ga bil s tem užalil. Zato je potrpežljivo čakal. Opoldne so pospravili šatore. Solnce ni tako pripekalo kakor drug9 dni, zato so lahko brez težave nadaljevali pot. Kako nerad se je Hudales ločil od kraja, kjer je poslednjič govoril s svojim prijateljem, kjer ga je poslednjič videl, kako odhaja v peščeno morje. Samemu sebi je očital, da je kriv prijateljeve smrti. On ga je poklical iz Ljubljane v Egipt. On ga je zvabil s seboj, ko mu je pokazal svoje odkritje. Zaradi njega se je Sodnik izgubil v puščavi. Kakor pogrebci so se pomikali počasi dalje. Vse je bilo tiho. Samo enakomerno ugtezanje nog v pesek se je čulo. Nič drugega ... Štirinajsto poglavje. Po štirih dneh potovanja po puščavi so prišli do velike oaze, ki je bila docela zapuščena. Nikjer ni bilo videti človeških sledov. Vse je kazalo, da doslej človeška noga sploh ni stopila v to samoto. Ko so velblodi obstali sredi oaze in ko so začeli gonjači razkladati tovore, se je začulo z visokih palm vreščanje puščavskih ptic. Skozi grmovje so zapazili Beduini v soju ognja lesket oči puščavskih zveri. Ta oaza je bila torej njihovo zavetje. Strah je obšel vse gonjače, toda Hudales jih je hitro pomirit. Po oazi je ležalo vse polno trhlih paim, ki jih je bog ve kdaj že podrl vihar. Ljudje so nauosili lesa na veliko planoto sredi oaze in napravili na osmih krajih ognje. Štirje stražniki so morali ponoči paziti, da ni ogenj nikjer ugasnil. Tako se nobena zver ni upala priti v bližino, saj je znano, da se boje ognja. Vel-llode so privezali k palmi, ki je stala na samem sredi planote, in pri njih sta morala stati dva gonjača s puško v rokah. Udeleženci ekspedicije so se to noč po dolgem času prvič spet naspali. Ko so se drugo jutro zbudili, sta si Uasif el Hajat in Hudales ogledala vso oazo. Bila je precej velika, saj sta potrebovala malone dobro uro, preden sta prišla okoli nje. Palme so bile polne sadežev in takoj sta sklenila, da bo vsa ekspedicija počakala tu tri ali štiri dni, da se ljudje opomo-lejo za uadaljnjo pot. Odkrila sta tudi močan stu- denec, ki je vrel iz tal in dajal hladno vodo. Tega odkritja sta bila najbolj vesela, ker je bila voda, ki so jo nosili s seboj, že precej slabega okusa. Zlasti Hudalesu je bilo dosti do tega, da bi ostali tu nekaj dni. Misli na to počivanje se je oklenil kakor utopljenec rešilne Ulke. Upal je v dnu srca, da se je Sodnik morda vendarle rešil in da bo prišel za njimi. Saj ima pri sebi kompas in ve, v katero smer so namenjeni. Ko bi bil vedel, kako je bilo v resnici s Sodnikovim kompasom, najbrž ne bi bil tako vztrajal, naj še ostanejo tu. Popoldne je z gonjači preiskal vsi kotičke oaze. Pri tem so ustrelili več zveri. Tako so so založili tudi z mesom, ki jim je za večerjo dobro teknilo. Vzlic temu pa so ponoči še prav tako dobro pazili na stražo kakor prejšnjo noč. Vedeli so, da vseh zveri še niso iztrebili in niso hoteli ponoči doživeti kakšnega ueprijetuega presenečenja. Drugi dan so začeli obnavljati svojo zalogo živil. Nekaj reči se jim je bilo izpridilo in te so zavrgli. Zato pa so si pripravili obilo sadja in mesa. Hudales je vsak dan opazoval z daljnogledom vso okolico. Še zmeraj je upal, da bo kje zagledal svojega prijatelja. Toda ne — kamor mu je seglo oko, povsod je videl samo peščeno morje in nikjer ni zagledal živega bitja. Počasi se je vdal v usodo in začel sam priganjati k odhodu. št. 6 — Stran 5 Z e lisice i Pranje s SAMORAH pralnim praškom Vam bo v vesolje, bleščeče belo perilo Va8 ponosi Zahtevajte odločno iamorad 1» r a I n i prašek Bara - ----- «DOMOVINA» Preteklo je prvo leto, odkar se je izvršila združitev občin, ki je zuižala število naših občin od 1CG5 na 376. Že sedaj se opažajo uspehi te prs-osnove. Sicer so naloge, bremena iu dolžnosti, ki so jih prevzele sedanje povečane občiue, mnogo obsežnejše in je delo mnogo hujše, ker je področje znatno širše, vendar se kljub temu vse delo temeljito in točno opravlja. Splošno povprečno stanje občinskih doklad se je po združitvi nekoliko znižalo. Medtem ko je bilo splošno povprtčje občinskih doklad leta 1933. približno 74 odstotkov, je padlo leta 1934. na 72 odstotkov. V še večji meri pa je vplivala združitev na izenačenje višine doklad med občinami samimi. Namestnik bana je naposled izrekel priznanje in zahvalo županom in občinskim odborom, ki so se z veliko vnemo lotili važnih javnih poslov, in omenil, da posveča banovina pozornost tudi občinskim cestam. Zato se je pri tehničnem oddelku banske uprave ustanovil poseben referat za občinske ceste, ki bo šel občinam na roke z nasveti in navodili. Soteš$an: Gt RAZBOJNIK (Povest iz starih časov.) Pastirovanje pri Sv. Lenartu ni bilo kdo ve kako naporno. Ljudje so bili trdni in zdravi, zato ni bilo sitnosti z bolniki. Podružnice, kolikor jih je bilo, niso bile odckiljene in nikjer se ni vršilo cerkveno opravilo več ko dvakrat n£r leto. Ljudstvo je bilo vdano svojemu župniku kakor otroci svojemu očetu. Vse ga je ljubilo in spoštovalo. Žnpnik Valentin se je pri Sv. Lenartu popolnoma udomačil. Vse mu je priraslo k srcu: živahna mladina in resni starčki, pa tudi kraji in prijazne vasice. Nikdar si ni želel premestitve in prav rad je poslušal, kadar so fantje na vasi zapeli tisto pesmico, ki mu je tako ugajala, namreč: »Preljubi moj £,enart, kako si ti svet, imaš majčkeno faro in dosti deklet. — Pa nikoli več, pa nikoli več, pa nikoli od Lenarta preč!» Podgorski, gospod ni ljubil večernih sprehodov. Ko se je zmračilo, je bil že vselej v župnišču, ki ga je pouou^. skrbno zaklepal. Njegovo navado je poznala vsa okolica, zato ga ni nihče motil po večernem zvonjenju. Nekega večera pa je nastala nepričakovana izprememba. Ko se je znočilo in je bil gospod že pri večerji, je potrkal nekdo na vrata. »Kdo je?* je vprašal gospod skozi okno. Po poročilu g. dr. Pirkmajerja se je začela proračunska razprava, ki traja še dalje in bo morda posledica te razprave, da se bo ta ali ona postavka izpremenila, o čemer bomo še poročali. »Obhajilo*, se je glasil odgovor. Župnik je vstal od mize. Obšli sta ga skrb in • bojazen Že je šel obhajat ponoči, a to je bilo pred { mnogimi leti. Takrat je bil šele drugo leto v Pod-: gorju. »Ali se mudi? Se je li kdo ponesrečil?* se je bal za svoje ovčice. »Nevarno je», je odvrnil kratko možakar. »Pa kam bo trel a iti?* »V hribe, gospod župnik.* «Pokliči cerkovnika, naj pripravi*, se je glasilo duhovnikovo naročilo. Mož se je odpravil proti cerkvi, kjer je stala tudi mežnarija. Duhovnik ni smel odlašati. Ogrnil je plašč in poiskal palico. V cerkvi je že gorela luč pred velikim oltarjem. Iz zvonika se je oglasil zvon, ki je opozoril prebivalce na skrivnost zadnje popotnice. Vaščani so prišli v cerkev s prižganimi svečami. Radovednost, kam pojdejo obhajat, je bila velika. A nihče ni poznal spremljevalca, ki je stopal pred duhovnikom s svetilko in z zvoncem. Kake pol ure od Podgorja se je pot odcepila s ceste. Spremljevalec je zavil proti gozdu in krenil na stezo, ki se je spenjala uavzgor po bregovitem pobočju. Stopinje so se jima lovile med kamenjem iu koreninami. Prispela sta do-razdrap^ne oglarske koče. Župnik je poznal oglarje; mislil je, da se je zgodila tukaj nesreča. Toda spremljevalec je stopal dalje. Duhovniku so je videlo sumljivo, orce mu je pričelo nemirno utripati. velike in hude naloge, in priznati je treba, da jih vzorno vrše. Denarni položaj podeželskih občin je z novim zakonom dobil ugodno izboljšanje, predvsem kar se tiče občinskih bremen. Združenje je dajatve smotrno in pravično porazdelilo in izenačilo, tako da imamo danes le malo občin, katerih doklade bi presegale 100 odstotkov. Namen banske uprave je, da bo v bodoče stala ob strani zlasti huje prizadetim občinam in da jih razbremeni. Letošnji bano-vinski proračun je sestavljen v tem smislu. S takšnim prizadevanjem bomo gotovo dos°gli, da prihodnje leto ne bo mnogo občin z več kakor lOCodstotnimi dokladami. Med bremeni, ki težijo kmečke občine, so zelo občutni stroški za učiteljske stanarine in za šolstvo. Naš namen je, da prihodnja leta mnogo teh postavk prevzame banovina v svoj proračun. Med nujnimi nalogami, ki jih bo treba v najkrajšem času rešiti, je tudi vprašanje cest. To vprašanje jQ posebne važnosti zlasti za kraje, ki živo od tujskega prometa. Banska uprava bo poskrbela, da se uredi po takšnih krajih potrebno nadzorstvo za ceste, in občinam, ki bodo v tem pogledu same pokazale kaj volje in izpodbude, bo nudila tudi potrebno gmotno pomoč. Z željo, da bi vsi župani vztrajali pri svojem delu z isto vnemo kakor doslej, in z obljubo, da bo banska uprava zmerom podpirala vsako gibanje za izboljšanje, kolikor ji bo le mogoče v okviru denarnih možnosti, je namestnik bana iskreno želel zborovanju najboljšega uspeha. Na predsednikov predlog so bile nato najprej sprejete vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Pe- Izročil se je božjemu varstvu. «Gospod, ti me reši pogube», je molil tiho. »Varuj me naklepov hudobnega človeka. Pripelji me nazaj k mojim ljubljenim ovčicam.* Tam, kjer se je začenjalo gorovje, sta ju čakala dva človeka. Stala sta prav ob poti. Oba hkratu sta iztegnila roke proti duhovniku ter ga ustavila. Zavezala sta mu oči in ga prijela za roko. «Naprej!» sta pošepnila duhovniku, ko sta dovršila svoje delo. Župniku je zastala noga. Razbojnika sta čutila, kako silno mu je utripala žila. Zato sta ga začela miriti: »Ne bojte se! Nič hudega se vam ne bo zgodilo.* Duhovnik se je vdal v usodo. Zaupno se je pogovarjal z Bogom, ki ga je nosil na svojih prsih. Molitev ga je čudežno pokrepčala. Slutil je. da S3 bliža roparskemu brlogu. Okolice sicer ni mogel videti, ker je imel zavezane oči; vedel pa je lahko, kdaj je prišel v gorovje. Pod nogi mi se mu je začel drobiti pesek in pot se je nagibala v dolino. V roparskem brlogu je vladala nočna tišina. Ro-kovnjači so se zbali duhovnika ter se umaknili v svoja skrivališča. Niti straže ni bilo več na prelazu. Tolovaja sta privedla dulnvnika pod pečino. Tu sta mu razvezala oči hi pokazala vhod v skalovje. Dubovuik se je sklonil in zlezel skozi tesno odprtino. Votlina je bila motno razsvetljena. Ob steni je bilo borno ležišče. Ranjenec je ležal na posušeni gozdni travi Zraven njega je bil niz 'k stol za duhovnika. Sveča je gorela na drugi strani. Okrog SOD slovenskih žnoanov je zborovalo V dvorani Trgovskega doma v Ljubljani se je na svečnico vrši'a redna letna skupščina Županske zveze. Udeležba je bila ogromna, kar je v pivi vrsti piipisati dejstvu, da je zaradi senaiskih volitev naslednjega dne velika večina županov že na praznik prišla v Ljubljano. Razen županov skoro vseh občin dravske banovine so prisotstvovali zborovanju tudi namestnik bana g. dr. Pirkinajer in miuistra n. r. dr. Kram ur in P u c e 1 j z velikim številom senatorjev in poslaneev. Zbor je otvoril predsednik zveze 2.upau g. B a b -n i k iz St. Vida nad Ljubljano in se spomnil hudega udarca, ki je lani zadel narod in državo s smrtjo našega velii.ega vladarja. Njegov spomin so zboro-valci počastili s trikratnim klicem Slava, nato pa so obljubili zvestobo mlademu kralju Petru II. V svojih nadaljnjih izvajanjih je g. predsednik poudaril, da so imeli župani v preteklem letu uaj-več dela in skrtii z novo ureditvijo občin. Mnogo poslov so zadajale tudi denarne težave naših najnižjih upravnih edinic. Ob številnih posredovanjih in prošnjah, ki jih je na vse strani vlagala Župan- ska zveza, je bilo tudi mnogo lepih uspehov, 'i reba pa je, da se župaui še tesneje okleuejo svojo oiga-nizacije. Poročilo je bilo odobreno brez obravnave, nato 1» je biia na predlog kranjskega župana g. P i r c a sogiasno sprejeta rar.rešnica odboru. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Valentinom Babnikcm na čelu, samo pri nekaterih sreskih zastopstvih — župani vsakega sreza so zastopani po enem odborniku in namestniku — so se izvršile manjše izpremembe. Namestnik bana g. dr. P i r k m a j e r je zatem gov oril o delu in položaju naših občin. Lansko leto smo preživeli v znamenju preosnov občinske uprave. Novi zakon nam je prinesel nov tip občine in z veliko skrbjo smo vsi čakali, kako se bo ta nova editiiea uveljavila Danes pa že lahko r»čemo, 'da občine po združenju vzorno delujejo. Zlasti na deželi, kjer žive ljudje pri današnji stiski v veliki bedi, so župani vsak dau postavljeni pred tru II. in pozdravne brzojavke predsedniku vlade Je vtiču in ministru notranjih zadev Popoviču, nato pa je tajnik g. dr. Fux podal podrobno poročilo o delovanju zveze v preteklem letu. Vse delovanje naših občin se je lani gibalo med skrajnimi napori, da se čimprej uredi delovanje novih upravnih ediuic, in pod vtiskoin vedno večje utesnitve zaradi skrčenih denarnih sredstev. V takih razmerah občine pač niso mogle ustrezati vsem zahtevam svojih občanov, vendar pa so občinske uprave kljub temu z ogromno požrtvovalnostjo svojih organov, zlasti posameznih županov, izvršile velike naloge, tako da so danes urejene razmere v večini občin. Huda gospodarska stiska je povzročala mnogo skrbi in dela. N'.'izplačevanje že pobranih občinskih doklad je občine privedlo v težaven denarni položaj. Bilo je treba vse moči posvetiti reševanju vprašanj, ki bi pri prirodnem razvoju lahko izostala. Glede na izvajanje novega zakona o občinah je zveza priredila lani 45 enodnevnih tečajev za župane, odbornike in uslužbence občin. Vprašanju javnih del je zveza posvetila posebno pozornost iu je izdelala tudi podroben načrt za izvedbo javnih del, ki ga je predložila odločujočim uradom. Pomanjkanje denarnih stod.-tev je sicer zaviralo rešitev teh predlogov, a upamo, da postopno še vse pride na vrsto. Velike važnosti je bil v preteklem letu zlasti desetdnevni tečaj za občinske tajnike, ki se ga je udeležilo 96 občinskih delovodij. Največ dela je povzročilo zadrževanje občinskih doklad, zavoljo česar so prišle številne občine v težavne denarne zagate. S številnimi spomenicami je zveza opozarjala vse odločujoče činitelje na hude poslcdice takega poslovanja in je tudi uspelo, da je bil večji del doklad izplačan, a še ne v polnem obsegu. Občine bi zvezi to delo zelo olajšale, če t i sproti pošiljale točna poročila in odgovore na vprašanja. Pri raznih načrtih zakonov je zveza zmerom zastopala koristi naših občin V mnogih zadevah jc uspela, mnogo vprašanj je bilo odloženih, mnogo jih pa tudi ni uspelo. Tako je ostalo nerešeno vprašanje učiteljskih stanarin in kuriva. Prav tako vprašanje dimnikarskih redov za deželo in druga vprašanja. Hude denarne razmere v banovini in nevzdržno denarno stanje nekaterih občiu je zvezo napotilo, da je poizkušala dobiti za naše občine pri Državni hipotekami banki in pri Poštni hranilnici posojil vsaj do 30 milijonov dinarjev. Dolgovi naših občin Čim je dospel duhovnik, se je Mana odstranila. Sed'a je na kamen zunaj ob votlini in jokala. V duhu je gbdala svojo rodno kočo. Misiila ie na mater in na sestro v živih mladostnih spominih • Nazaj na Močilje!* ji je zaklicala vest. »Poglej, tam si zablodila!* Spondi.ik je sedel na stolček ob ležišču. «8 -žje usmiljenje jo neskončno«, je nagovoril bolnika. Z muko se je obrnil ranjenec k spovedniku. «Obt'<žiiii se, duhovni oče...* je pričel zaupno. Duhov tik ga je poslušal s sočutjem. Ni se mogel ubrariti soiz, tako ga je gonila odkritosrčna obtožba. Bolnik je govoril tiho s po.jeni.ij >eim gla som. Iz oči so mu polzele solze kesanja. * Ali se hočeš vrniti nazaj v pošteuo življenje?* ga je vprašal duhovnik. «0, če bi se mogel!» Njegov obraz so je čudovito izpremenil. »Zakaj so no moreš? Grehi so ti odpuščeni.* »Hvala za veliko milost. Toda jaz no morem več hoditi.. .* «ln če bi mogel, ali bi šel nazaj k očetu?* Medved mu je nemo prikimal. »Ter bi popravil, kar si zagrešil?* »»Seveda, ako bi ozdravil...* Duhovnik je blagoslovil njegov trd ni sklep s čndotvornimi besedami: »Zaupaj, vstaui in hodi! Tvoja vera ti je pomagala .. .* Nato ga je mazilil s poslednjim oljem. Mana jo čepela zunaj prod votlir.o Cula je stopinje; nekdo se jc bližal z naglimi koraki. znašajo samo za šolstvo 47 milijonov. Ker so posojila pri naših občinah v vsakem oziru zanesljiva, jo zveza pričakovala ugodne rešitve, a prošnja je bila zavrnjonai Pravilno bi bilo, da prevzame del posojil, ki so jih krili naši domači zavodi, državni denarni zavod, da se tako olajša nevzdržno stanje naših denarnih zavodov. Tri denarni stiski naših občin jo tudi Županska zveza sama bolj životarila, ker so bili prispevki le pičli. Na koncu svojega poročila je tajnik izrekel zahvalo še inšpektorju pri banski upravi g. Gor-kiču, ki je stal zvozi in občinam vedno z nasvetom in pMmkoin na razpolago. Ko je bil glavni del dnevnega rnda izčrpan, je sledilo dvoje zanimivih poročil. Inšpektor gospod Gorkič je nazorno prikazal položaj naših občin po izvršeni združitvi, tajnik zveze g. dr. Fux pa je govoril o hudem denarnem položaju naših občin in o načinu in sredstvih za njihovo ureditev. Na koncu je g. dr. Fux predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: »Občni zbor naroča predseduištvu Županske zveze, da zainteresira vso v poštev prihajajoče činitelje, da se občino razbre-mene plačevanja stanarin učiteljskemu osebju in da se zakon o narodnih šolah v tem oziru i'/.premeni. Nadalje naroča skupščina predseduištvu, da pokrene na odločujočih mestih potrebno, da bodo davčne uprave že vplačane občinske doklade takoj odkazovale občinam. Vsako zadrževanje občinskih doklad onemogoča rodno poslovanje občin, kar ni niti v korist naroda niti v korist države Zaradi vedno večjih poslov pri občinah so občino tudi materialno vedno bolj obremenjujejo. Novih bremen ni mogoče nalagati občanom, zaradi česar je nujno potrebno, da se vprašanje samoupravnih financ uredi z zakonom, tako da bodo samouprave v denarnem oziru lahko zadoščale zahtevam ljudstva iu države, da pa obremenitev ljudstva z novimi dokiadami no bo ubijala vsega nadaljnjega razvoja našega gospodarstva * Resoluciji je g. tajnik pridružil še nekaj nujnih predlogov, ki so jih posamezni župani pismeno predložili skupščini. Mod drugim je občni zbor zahteval, naj vlada dovoli županom za njihova -uradna potov a «ja polovično vožnjo, da naj so vso kazni, ki jih Odmerja sresko načelništvo, stekajo v podporni sklad pristojnih občin, da naj «Jaz no grem nikamor*, je odgovorila »Tukaj sem; naj naredijo z mano, kar hočejo .. » »Nikar jih no čakaj. Tudi tebe bodo prijeli.. * Tolovaj jo odbežal proti kotlini. Tam jo veJel za skrivno stezo čez gorovje. Mana je ostala sama Spet je sedla ter se naslonila na pečino. Zamislila so je v ncstalnost človeškega mišljenja. Roparski poglavar jc bil temu dovolj glasna priča. Z Medvedom sta bila nora ', družljiva prijatelja. Sama ju jc čula, kako sta si oletala zvestobo. Rotila sta se, da je ni nevarnosti, ki bi ju razdvojila. Pa je zapihal rahel vetriČ in širokoustnik je vrgel puško v koruzo. Niti poslovil se ni, ko je pobegnil. Vse njegovo zatrjevanje jc l ilo lažno in prazno. - kmečkih občin, ki znaša zdaj 8 do 10 odstotkov, zakonito zniža na 4 do 5 odstotkov, da naj se z zakonom zatre beračenje in klatenje in tako naprej. Razprava, ki je sledila, pa je sprožila še več samo-stojuih predlogov. Tako je eden izmed zastopnikov 1 vištijegorskega okraja zahteval, naj dobi Višnja gora samostojen cestni okraj ali pa naj se člani cestnih odborov volijo. Narodni poslanec g. Uršk jo opozoril na novo kmečko uredbo, ki jo je pripravljala vlada. O tem se je vnela živahna iti dolgotrajna razprava, med katero sc je oglasil k besedi tudi namestnik bana g. dr. Pirkmajor. Posamezni župani so nato stavili še nekaj predlogov, tako glede nove takse na kolesa, kuluka na cestah, zavarovalnic za primer požara. Navdušeno je bil sprejet predlog moravškega župana, da.naj bi vodstvo občinske blagajne, ki jo po novem pravilniku v rokah delovodje, prešlo na člana občinske uprave, ki lahko nudi tudi v*e potrebno jamstvo. Namestnik bana g. dr. Pirkmajei, ki jo na vse predloge dajal pojasnila, je obljubil vso pomoč, da bo ustreženo izraženim željam. Župan g. Bule iz Mirne se je zavzemal za uvedbo obveznega zavarovanja proti toči in za uvedbo državne zavarovalnice proti ognju. Potem ko je bilo sprejetih še nekaj drugih predlogov, je predsednik g. Babnik zaključil občni z'>or. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled GOVED. Na živinskem sejmu v Mariboru so bile za kilogram živo teže naslednje cone: debelim volom 2.50 do 3.51 Din, poldobolim 2 do 2.25, plemenskim 2.30 do 3, bikom 1.75 do 2.75, debelim kravam 2.25 do 3, plemenskim 2 do 2.25, klobasa-rieam 1 do 1.50, molznim in brejim kravam 2 do 2.75, mladi živini 2 50 do 3 50, teletom pa od 3 do 4 Din. — Zadnji živinski sejem v Ptuju jc bi! zelo dobro založen. Povprečne ceno -/a kilogram živo teže so bile: kravam 1.75 do 3. telicam 2.75 do 3 75, volom 2.50 do 3.53, bikom 2.50 do 3.50 Fin. Konji so so prodajali po kakovosti od 650 do 3200 Din i za rep. SVINJE. Na ptujskem svinjskem sejmu so I ile za kilogram živo težo nastopne cene: pršutarjem 4 do 5 Din, debelim svinjam 5 do 6 Din P1 uneiisko 1 do enega leta stare so prodajali od £00 do 400 Din, prasce. stare 6 do 12 tednov, pa od 65 do 100 Din za rilec. Luči, prihajajoči! čez prelaz, s(1 napolnile domala vso gorsko dolino. Krožile so po taborišču nad kočami od votline do votlin ki so se zajedale pod skalovite vrhove sivega pogorja Vmes so so Culi dogovorjeni znaki biričev, ki so stikali za rekovnjači. Nekdo je rezko zažvižgal pred votlino Mana se je prestrašila. Omamila jo jr m..ena svetloba. »Kdo si, nesrečnica?* Birič jo je obsvetil s smol, no baklo. Dekle je osramočeno povesilo glavo. »Mana je*, jo je spoznal nekdo t Mo,"i!ja. »Tista Srakr.rjeva Mana, ki je šla služit v mesto, kakor pripoveduje njena mati» Mana je lezla v z miljo. Spoznala je Lisca, svojega soseda. » Ali je ros'* Ob dekletu se jc zbrala gruča biričov. Vmes so bili tudi Močiljci, njeni sosedje. »Kje pa je razbojnik?* .-:o jo vpraševali. »Tukaj jo neka odprtina...* Lisec Je zapazil vhod v Votlino. Mana mu ni odgovorila. Sramovala sc je domačinov, ki so jo pričeli grditi. Biriči so vdrli v votlino in naši! duhovnika. Podgorskega gospoda so vsi poznali «Kaj delalo tukaj? A'i so vas roparji ujeli in zaprli?* so hlust-no poizvedovali. Duhovnik jim je povedal natanko, kakor se je zgodilo. Razbojnik, ki je nekaj časa skrival porasli obraz, ga jo naposled le pokazal. BirPi ga niso takoj spoznali. »Kje jo Gašper?* so pritiskali na Mano. Sejmi I,februarja; Sv. Jurij-ob južui železnici; (.februarja: Motnik, Kamnik (samo živinski); [februarja: Sevnica, Žalec, Semič, Dob, Dolenja vas, Brežice, Št. Lambert, Žirovnica, Ponikva; [februarja: Bogojina; [februarja: Ljutomer. Vrednost denarja Na borzah smo dobili v devizah z všteto eraijo 2S.50 %: 1 holaudski goldinar za 29.69 do 29.85 Din: nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 dolar za 43.77 do 44.13 Din; »francoskih frankov za 289.60 do 291.03 Din; KI češkoslovaških kron za 183.35 do 184.46 Din; (*) italijanskih lir za 371.68 do 374.77 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ieu po 8.10 do 8.20 Din. Vojna škoda je bila po krog 391 Din, investicijsko posojilo pa po 75 do Din. Kratke vesti = Uvedba prisilnih združenj za industrijo. Mi- ister za trgovino in industrijo je predpisal pravil-1 o ustanovitvi obveznih industrijskih združenj. ator obstajajo v zmislu zakona o obrtih tudi za i in obrtnike. V načelu se mora za vsako inouuo, odnosno zbornično področje izvesti ipua prisilna organizacija. = Znižanje lombardne obrestne mere pri Poštni ilnici. Nadzorstv ni svet Poštne hranilnice je ilenil, naj Poštna hranilnica zniža obrestno mero lombardna posojila od 8 na 7 % letno. Znižana mestna mera velja za nova posojila takoj, za že 'voljena pa od prihodnjih podaljševalnih rokov, knga obrestna mera ostane neizpremenjena. |= Izprememle v točiiniškem pravilniku. Fi-pičui minister je izpremeuil točiiniški pravilnik i t"M smislu, da se v bodoče pri izdajanju dovo-jenja za točilno pravico ne bo zahtevalo potrdila plačanih neposrednih davkih, la izprememba je la potrebna, ker v zadnjem času mnoge osebe, ki w poravnale davčnih dolgov, niso mogle začeti mata, ki bi jim omogočil, da bi svoje davčne dol-jov) poravnali. = Podaljšan rok za izmenjavo platišč na tovor-lih vozilih. Xa predlog gradbenega ministra je mi-fctrski svet izdal uredbo, s katero se rok za iz-leujavo platišč na obstoječih tovornih vozilih v perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le imela - teipentitiove mM® Zahtevajte ga povsod! smislu zakona o zaščiti javnih cest podaljša do 31. decembra leta 1936. = Izvoz fižola v Francijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razpolaga s seznamom francoskih uvoznikov, ki imajo francoska uvozna dovoljenja za jugoslovenski fižol. Zainteresirani jngoslovenski izvozniki, ki bi želeli izvoziti fižol v teku tega trimesečja v Francijo, lahko dobe seznam od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Dekle jim je namignilo na ležišče. »Vidiš ga! Saj je res!« so se čudili ter ga resno [('ijazovalL ali se ni ropar morda potuhnil, da bi [pigural duhovnika iu biriče. Župnik je potrdil, da je bolnikovo stanje skrajno fcrarno. »Imejte usmiljenje s siromakom«, je nakupil kot rešilec. »Nesrečnik je grešil, a se skesan« spovedal ter bj popravil svoje zmote. Od-|tttite mu, kakor mu je odpustil Bog v nebesih.* Bitki so gledali srepo Gašperja, a se ga niso ftpaii sramotiti. Duhovnikova beseda jim je bila ■vela in neovržna. Medved, o katerem so krožile tiko strašne govorice, jim ni Lil več razbojnik. p;irv(č spokoruik. Nesrečnik se je zavedel, kdo je njegov dobrot fcik. Dvignil sc je na ležišču in poljubil duhovniku i :ko, Solza hvaležnosti je zdrknila po njegovem 1 ledem licu. lisec in njegovi «osedje se niso mogli prema-fcti ter so se lotili Mane. »Nesramnica, vlačuga!« ■ jo pričeli psovati. »Sramota, da najdemo dekle priaie poštene vasi v toparskeni brlogu!* Mladenka je milo zajokala. Ne od jeze ali za-rili ržaljenja. mir več zafo-, ker jo je zbodla resnici) Gabilo se ji je zmotno življenje. &Oh, kam mm zašla!« se je solzila. Vsa skesana je pokleknila pred duhovnika. »Blagor usmiljenim!« — Go=pod Valentin jo je [Ščitil kakor Kristus spokorno Magdaleno. Navajal je, besede iz sv. pisma: »Videl snu cedre na Libanonu in so pa lle... Kdor je brez greha, naj prvi pobere iu vrže kamen ...» Nato jo je prijel za roko ter jo dvignil z besedami: »Deklica, vstani in hodi! Blagor mu, kdor spozna svoje zmote ter se vrne s krive poti!» Močiijci so utihnili. Učenemu gospodu ni mogel nihče ugovarjati. Vsako trditev je ovrgel s kakim svetopisemskim izrekom. Skrbni duhovnik je izročil Močiljcem oba izgubljenca. Naprosil jih je, naj ju povedejo nazaj v domačo hišo. Mano naj oddajo materi iu Gašperja očetu. Zaradi kazni pa je obljubil posredovati pri graščaku ter se zavzeti za oprostitev. Medtem se je pričelo daniti. Biriči so ponovno preiskali gorsko dolino, a kolibe so bile prazne. Roparji so se pravočasno umaknili iz svoje trdnjave. Mana ni vedela, kdaj so jo popihali. Najbrž so odšli takoj, ko se je pričelo mračiti. Nekdo jih je moral opozoriti na pretečo nevarnost. Ko je gorovje obsijalo solnce, so tudi biriči odrinili v dolino. Močiijci so nesli Gašperja aa nosil-nici kakor mrliča. Za njimi je stopala Mana z objokanim obrazom. Hrepenenje po domači vasici ji je kalila misel na sramoto. Kaj bodo rekli vaščani, ko se bo vrnila v spremstvu biričev! Duhovnik jo je osr~eval vso pot v dolino. Z lepimi nauki ji je utiral pot v pošteno življenje. Njegove besede so padle na rodovitno zemljo. V zavesti, da je otel pogube dve izgubljeni duši, je krenil v dolini proti Podgorju. Spremljala ga je nepopisna radost. Kdaj je prispela Mana domov, na Močilju niti opazili niso, Biriči so ji dovolili, da je zavila ia stransko stezo. Vsa potrta je stopila v hišo in Sra- karica ni mogla takoj izvedeti, kaj jo je doletelo. Šele vrišč, ki je nastal na vasi, je poj? suil njeno usodo. «Razbojnika nesejo!» je šinilo po vasi. »Medvedovega Gašperja so ujeli!» «Torej vendarle!« so se oddahnili mnogi, ki so se bali za svoje imetje. »Vrag ga je naposled le pustil na cedilu«, so menili možje, ki niso toliko dali na vraže. Drugi pa so vedeli, da so mu biriči izmaknili čarodejno palico, s katero je izvajal ropar čudovita dela. Kamor jo je zasadil, povsod je pritekla kri; celo ura v hiši je obstala. Ljudje so kakor okame-neli ter se niso mogli braniti. Ciin pa je izgubil palico, je izginila tudi njegova moč in ropar je bil spet navaden človek.» Oče Medved ni maral sprejeti svojega izgubljenega sina. »Spravite mi ga, kamor hočete«, jO dejal biričem. «Razbojnika ne maram pod svojo streho.« Tedaj se je oglasil nekdo izmed sosedov: »Medved, tukaj je Gašper, takšen, kakršen je bil nekdaj... Razbojnik je ostal v briogu ...» Medved ga ni razumel. Trdil je, da je njegov sin rokovnjač, kakršnega si je že zdavnaj izbrisal iz spomina. Tak človek ni vreden stopiti v pošteno hišo. Sramota za vas, kjer se rodi tak izvržek. «Počasi, Medved, počasi!« ga je ustavil sosed. »Gašper se je spravil z Bogom Podgorski gospod mu je podelil vesoljno odvezo. Prejel je sveto popotnico in blagoslov za umirajoče.« BUKOVCI. Gasilska četa proslavi letos srebrni jubilej svojega požrtvovalnega delovanja bližnjemu v pomoč. V teh 25 letih je bila 39krat klicana na pomoč k požarom v domači in okoliških vaseh. Ker je v domači vasi zaradi pregloboko ležeče vode gašenje skoro onemogočeno, se je odločila četna uprava po nasvetu predsednika g. Bezjaka. da zgradi osem vodnih rezervoarjev, vsak z vsebino po 20 kubičnih metrov, ki bi naj bili ob priliki proslave 251etnice blagoslovljeni. Gradba rezervoarjev pa zahteva precej denarja. Zato priredi četa dobrodelno loterijo z lepimi dobitki in se prav vljudno priporoča za nakup srečk, katerih cena je 3 Din za kos. Tako ima vsakdo priliko z nekaj dinarji pomagati bližnjemu in zraven še lahko dobi ali lepo moško kolo, ali pohištvo, ali prašiča ali kaj drugega. Žrebanje loterije bo 10. junija letos pri Gasilskem domu v Bukovcih. Morebitna izpre-memba in izžrebane številke bodo objavljene v časopisih. OSLUŠEVCI. V dopisu o nesreči v premogovniku v Podgorcih je treba popraviti, da ima premogovnik zaposljenih okoli 20 delavcev. Preiskava je ugotovila, da je ponesrečenec opustil predpisana varnostna navodila, kakor sta povedala njegova tovariša Horvat in Bezjak, ki sta bila ob nesreči tik njega in ki sta ga tudi reševala. Vodstvo rudnika je o nesreči nemudno obvestilo pristojno rudarsko glavarstvo v Ljubljani in že z večernim vlakom se je pripeljal organ, ki je na licu mesta takoj izvršil strokovno preiskavo. PLANINA PRI SEVNICI. Dne 10. t. m., takoj po maši, bo v prostorih šole redni letni občni zbor občinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Dne 9. t. m. bo občni zbor v Št. Vidu pri Planini v prostorih gostilne g. Kovača, in sicer ob 9. dopoldne, a 8. t. m. občni zbor v Dobju pri Planini v prostorih šole ob pol 14. Na vseh zborovanjih bo poročal narodni poslanec gosp. Vekoslav Spindler. Pridite in privedite s seboj še prijatelje in sosede! ROGAŠKA SLATINA. V mrzlem januarskem jutru smo spremljali k večnemu počitku go. Terezijo Ogrizkovo. Ogromni sprevod je pričal, kako je bila pokojnioa priljubljena in spoštovana. Pa kaj ne bi, saj je bila povsod znana pod imenom Colska gospa, ms ti ubožcev. Pri hiši se je poslojil od po- kojnice g. Verk in opisal njeno dobrotnost, nato pa je pevsko društvo zapelo žalostinko »Večerni zvon*. Pri odprti grobnici se je še enkrat poslovil od rajnke nadžupnik g. Vajda. Pri njegovih besedah ni ostalo nobeno oko suho. Nazadnje so še! pevci zapeli »Vigred se povrne* in gasilski rog se' je turobno oglasil svoji dolgoletni članici. — Dolgoletnega občinskega slugo pri občini Slatini okolici g. Franca Plevnika je bolezen priklenila na posteljo. Mož je dolgih 26 let vestno in marljivo izvrševal svojo dolžnost. Služba občinskega sluge je j zdaj podeljena posestniku g. Jerneju Pelki. TRBOVLJE. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo imela v nedeljo 10. t. m. ustanovni občni zbor in predavanje po prvi sv. maši, to je ob pol 8. uri v osnovni šoli v Trbovljah. Vstop prost! »Tedaj bo skoro poginil*, je izrekel brez občutka. Vendar pa se mu je že tajal led pod toplimi žarki očetovske ljubezni. Sosed mu je opisal prizor iz gorske votline. Tam so našli Močiljci podgorskega gospoda, ko je reševal izgubljenca. Gašper se je skesano spovedal in obljubil, da se bo poboljšal. Medveda je ganilo. Sočutno se je sklonil nad sinom, ki je odprl oči in spregovoril: »Oče, odpustite!* Očetu se je utrnila solza. »Odpuščam ti, ker ti je tudi Bog odpustil*, je izrekel z mehkim glasom. Nato je iztegnil roko in stresel sinu desnico. Gašper je v domači oskrbi hitro okreval. Rane so se mu zacelile; le desnica mu je odrevenela ter je ni mogel več gibati. Za vojaščino ni bil zaradi tega več sposoben. Tudi biričev se mu ni bilo treba bati. Podgorski župnik jc pregovoril graščaka, da mu je odpustil kazen. To pa le, če se bo izgubljenec zares poboljšal. Ljudje niso dosti verjeli, da bi se Gašper res pred rugačil. 1 rdili so, da se je spreobrnil edinole desni razbojnik. In še ta prav v poslednji uri. Gašper pa se je držal svojih sklepov in potegnil črto č«z svojo zmotno preteklost. Toda Mane le ni mogel pozabiti. Dekle ga je otelo pogube ter mu ostalo zvesto kot pohabljencu tudi tedaj, ko je podedovalo hišico po svoji materi. Gašper pa je dobil za doto kos zemljišča. Podgorski gosnod 'e blagoslovil njuno zakonit, o zvezo. Konec. DOMAČE NOVOSTI * Dopisnikom! Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekaj dopisov odložiti za prihodnjo številko. * Francozi kralju Petru I. in kralju Aleksandru I. V okrožnici vsem prefektom v departmajih je francoski notranji minister določil dan 7. marca kot dan narodne zbirke za postavitev spomenika jugoslovenskima kraljema Petru I. Velikemu Osvoboditelju in Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Ta dan naj bi bil obenem posvečen proslavi jugoslovensko-fraucoskega prijateljstva. | * Uredba o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi. V »Službenem listu dravske banovine* z dne 29. decembra 1934. je objavljena uredba o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi. Omenjena uredba določa, da imajo ob gotovih, v uredbi naštetih pogojih tako zasebniki kakor tudi državni in občinski organi, ki opravljajo javno varnostno službo, če so bili pri opravljanju te službe brez svoje krivde ranjeni ali poškodovani ter s tem onesposobljeni za pridobitno delo, pravico do invalidnine. Ce se pa smrtno ponesrečijo ali za zadoblje-nimi poškodbami umro, gre pravica do invalidnine njihovim rodbinam. Podrobnejša določila so razvidna iz omenjene uredbe. » * Rudarjem se mora zagotoviti večja varnost. V veliki dvorani beograjske Delavske zbornice je bilo dne 31. januarja zvečer precej obiskano protestno zborovanje beograjskega delavstva zaradi zadnje rudniške nesreče v premogovniku Srpskem Balkanu v Zaječarju. O tej nesreči je obširno poročal tajnik Delavske zbornice Luka Pavičevič, ki se je kot odposlanec Delavske zbornice priključil raznim komisijam, ki so preiskovale vzroke te nesreče. Poročevalec je do!žil za to nesrečo zlasti' upravo rudnika ter je navajal ogromne številke žrtev, ki so jih že zahtevate rudniške nesreče. Na koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se čimprej sprejme nov, za vso državo enoten rudarski zakon, ki bo uvaževal so-, cialne pravice in znanstvene izkušnje okoli rudnikov. Za sprejetje novega rudniškega zakona naj se' da ministru za gozdove in rudnike pooblastilo, dal lahko predpiše nov pravilnik o rudarskih policijskih odredbah, ki mora vsebovati vsa določila, potrebna j za varnost rudarjevega življenja. Družinam pri delu umrlih in ponesrečenih rudarjev naj se za-gotove minimalne rente, ki pa se morajo ravnati po številu članov te družine. Predpiše naj se pose-' ben postopek za določevanje minimalnih mezd za' vse kategorije delavcev, zaposljenih v rudnikih in topilnih podjetjih. Zbor zahteva, da ministei za gozdove in rudnike čimprej skliče posebno posveto-J vanje, na katera naj povabi zastopnike lastnikov rudnikov, rudarjev, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, industrije in de'avskili zbornic. Na tem posvetovanju naj se določijo načela novega zakona, zlasti kar se tiče varnosti rudarjevega življenja. * Nova tvornica v Mengšu. Ob cesti, ki drži iz Jarš v Mengeš, so že meseca oktobra zač°li graditi novo poslopje, v katerem bo obratovala tvornica za zdravila in kemikalije. Zima je ustavila delo. vendar pa je veliko poslopje že pod streho in ga bodo lahko dovršili že v zgodnji pomladi. Tvornica bo na odprtem polju sredi dolge ravnine, ki se razprostira od Kamnika do Trzina. * Velike množine banatskega vina so prispele zadnje dni v Maribor. Na mariborski vinski trg postavljeno stane banatsko vino pri 10 do 12 stopinjah po 3 do 4.50 Din liter. Domači vinogradniki pa seveda le s težavo spravljajo svoje dobro blago] v denar. * Smučarski himna, ki jo je napisal pisatelj Joža Vombergar, je natisnjena v novi številki tednika »Našega vala*, časopisu za gledališče, ljudske odre, radio, film, šport in modo. Nova številka, ki je pravkar izšla, prinaša duhovito Zoščenkovo «Domače knjigovodstvo*, skicirko iz filmskih delavnic «Ufe*, Pivkovo črtico »Ples*, izredno zanimiv prispevek Eve Radičeve o negi telesa, Ingoli-čevo dramo »Zgrešena pota*, ki bo zlasti dobro došla podeželskim odrom, radijsko tehniko, modno rubriko, filmski drobiž, radijska in gledališka po-1 ročiia, križanke in magične like in seveda tudi stalni Sel-Catinijev roman »Emilio Berenini*. Posebna zanimivost te naše izvrstne in cenene tedenske revije je priloga na 12 straneh, v kateri najdemo točen in izredno pregledno urejen program vseh važnih evropskih radijskih oddajnih postaj iu točen seznam vseh oper, operet, zvočnih iger, koncertov in športnih reportaž v domačih in tujih programih. Zahtevajte še danes brezobvezno in brezplačno na ogled en izvod te naše dobre in cencne tedenske revije. Mesečna naročnina 12 Din rišite na naslov: Radijska revija »Naš v;il*, Ljubljana. * Že šesti požar v enem mesecu. Pred kratkim zvečer je začelo goreti v kletnih prostorih hiše Karla Štirna, čevljarskega mojstra v Zgornjih Stranjah. Gasilci so biii takoj na mestu in tako je ogenj povzročil le manjšo škodo. V tem mesecu je to že šesti požar v kamniškem okolišu. * Huda nesreča pri slanioreznici. Na gradu Strugi je pomagal pri uapravijanju rezanice domačij 241etni kočijaž Šiško Anton. Pri delu pa je fant zašel z desnico predaleč in noži so mu gladko odrezali tri prste. Ponesrečenec je prišel is..at zdrav-i niško pomoč v bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu. * Požar. Nedavno ponoči je gorelo gospodarsko poslopje mesarja Valentina Smodeja ua Pobrežju, Pobreški gasilci so takoj prihiteli na pomoč in omejili požar. Uničeni sta biii tudi klavnica in sušilnica za meso. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. * Ker si je poparila roko, je šia v Dravo. Pri gospe Kolarjevi v Vrbanovi ulici v Mariboru je pred dnevi nastopila službo 171etna služkinja Jožica Simreichova. le dni pa je služkinja izginila in pustila gospodinji naslednje sporočilo: »Zbogom, draga gospa, nad zvezdami na svidenje. V Dravo bom skočila, da me pogoltnejo valovi. Pri kuhi sera si z vrelo vodo poparila roko in rajši, kakor da ti vam povzročila zaradi tega stroške, gr<>m v smrt.> Policija vrši preiskavo, kaj se je s služkinjo zgodilo. Služkin a je menda res svoj sklep izvršila. Simreichova je imela na sebi svetlosivo krilo, modro bluzo in sive nogavice. Je srednje poda ve. * Cela domačija žrtev ognja. Nedavno popoldne je nastal ogenj v stanovanjski hiši posestnika Golnika Josipa na Prevratu pri Konjicah. V trenutku so zajeli ognjeni jeziki tudi poleg stoječe ve'iko gospodarsko poslopje in še neko zgradbo. Zaradi močnega vetra je bilo gašenje otežkočeno. Le z največjim naporom so rešili živino iz hlevov in najnujnejše pohištvo in obleko. Zgorela sta tudi dva prašiča. Domači gasilci so delali z vso požrtvovs nostjo in jim gre hvala, da so rešili v neposredn bližini stoječa sosedna poslopja, ki so vsa s slamo krita Škoda je velika in bo za ponovno pozidanje potrebnih gotovo 100.000 Din, medtem ko znaša zavarovalnina komaj četrtino te vsote. Požar je nastal, ker so se vnele saje. * Strašna smrt dveh otročičev. V Planini nad Jesenicami se je pripetila žaloigra, kakršna je v teh krajih bila doslej neznana. Delavka Kovčetova, doma iz sorskih hribov, jo imela svoje uhožno stanovanje pri posestniku Pueu, sama pa je hodila po zaslužku ua Jesenice ali na bližnjo žago. Prav = «DOMOVINA» št. 6 Stran 9 m tej žagi pa se je seznanila z nekim tam zaposlje-nim Rusom, s katerim j9 imela dva nezakonska otroka, od katerih je štel eden štiri, drugi pa nekaj nad eno leto. Kakor že večkrat, je tudi usodnega dne pustila oba otroka doma, v peči zakurila in šla na Jesenice. Medtem pa je štiriletno dekletce ,' Tstalo iz posteljice ter najbrž hotelo kaj preurediti pri peči. Pri tem pa so neke cunje padle na peč ter začele tleti. Kaj se je potem dogajalo, bo ostalo za vedno uganka, kajti ko je Kovčetova prišla ob enajstih zvečer domov, je našla sobo polno dima in plina, oba otroka pa mrtva. * Nesreča nemškega letala. V Beogradu se je 30. januarja pripetila letalska nesreča, ki le po naključju ni zahtevala človeških žrtev. Veliko potniško letalo nemške Lufthanse je prispelo iz Aten. kjer je prevzelo od letal prometne družbe Imperial Ainvail mnogo'pošte in dragega blaga iz Indije, Avstralije in Južne Afrike. Po kratkem pristanku je letalo odletelo dalje. Takoj po odletu pa je nastala v motorju napaka in je letalo padlo na letališče ter se hudo poškodovalo. Pilotu Bayerju radijskemu telegrafistu Kablu in uradniku nemškega letalskega podjetja Winterju se ni nič hudega [igodilo. * Človeška roka v časopisnem papirju. iNa ro- brežju pri Mariboru so v bližini pokopališča našli na cesti moško roko, zavito v časopisnem papirju. 0 čudni najdbi obveščeni orožniki so uvedli preiskavo, ker so ljudje pričeli širiti govorice o straš-Dem zločinu. Po izvršeni preiskavi pa se je ugotovilo, da je posestniku Matiji Pulku iz Zgornjega Dupleka slamoreznica odrezala levo roko. Voznik, ki je Pulka peljal v splošno bolnišnico, je odrezano roko zavil v kos časopisnega papirja in jo med vožnjo nazaj izgubil. * Zmrznil je. V četrtek ponoči je šel iz Grajske vasi proti Gomilskemu neki moški in ob neki mlaki zadel ob trd predmet. Z grozo je spoznal, da je to mrtev človek, šel je po bližnje ljudi, ki so spoznali v mrliču posestnika Franca Rojnika, po domače Lovrenca iz Zakla pri Gomilskem. Franc Rojuik se je napotil zdoma že v sredo. Šel je obiskat svojega bolnega sorodnika v Grajsko vas. Domov se j? vračal še isti večer in ob mlaki padel in zmrznil. Lo-vrenčevi so mislili, da je sorodniku zelo slabo in da se zato oče ne vrne. * Dva velika požara na Dravskem polju. V nedeljo popoldne je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Martina Ekarta, posestnika v Staršah pri št. Janžu na Dravskem polju. Zaradi vetra se je ogenj razširil še na sosednja gospodarska poslopja Marije Koserjeve in Franca Itesjaka. Vsa poslopja so pogorela do tal. Uničeni so tudi vsi poljski pridelki, ki so bili shranjeni v njih, in poginili sta dve teleti. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Hajdine in Št. Janža na Dravskem polju, ki pa spričo močnega vetra niso mogli rešiti poslopij. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. — Še hujši požar pa je nastal v nedeljo proti večeru v Cirkovcah, kjer je močna sapa prav tako povzročila, da se je razširil z veliko naglico. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju posestnice Katarine Žumerjeve in se je ogenj razširil še na stanovanjske hiše in gospodarska poslopja posestnikov Franca Paja, Franca Baklana in Lize Tominčeve. Skoro na mah je bilo v plamenih kar 14 zgradb. Na pomoč so prihiteli najprej domači gasilci in vaščani. Za njimi so prišli gasilci iz Dragonje vasi, Mihovcev, Hajdine in Šikol. Tele-fonično so bili pozvani na pomoč gasilci iz Ptuja in Maribora. Ljudje so se več ur borili proti požaru in slednjič se jim je posrečilo, da so ga omejili. V poslopjih je posestnikom pogorelo tudi vse gospodarsko orodje s poljskimi pridelki vred. V plamenih je poginilo 13 glav goveje živine, en konj in o*cm svinj. 15 svinj v Tominčevem hlevu je ostalo nepoškodovanih, ker je bil hlev trdno obokan. Pri reševanju sta dobila hude opekline fosestnioa žumerjeva in njen sosed Paj. Z reševalnim avtom so ju odpeljali v ptujsko bolnišnico. Domnevajo, daje ogenj nastal zaradi nepravilnega ravnanja z lučjo. Orožniki so zaradi tega ž-) pričeli strogo preiskavo. * Mlada detomorilka. V prijazni vasici Sv. Petru pti Radečah je imela komaj lSletna mladenka ne- zakonsko dete. Zaradi strahu pred sramoto je nesrečno dekle novorojeno dete, katerega oče je bil že umrl, usmrtilo. Orožniki z Zidanega mosta so zaslišali nezakonsko mater, ki je dejanje skesano priznala. Z nepremišljenim dejanjem mlade nezakonske matere se bo bavilo sodišče v Laškem. * Vlom v veržejsko občinsko pisarno. V eni zadnjih noči so neznani tatovi vlomili v občinsko pisarno našega starega muropoljskega trga Ver-žeja. Najprej so z nekim orodjem dvignili ruleto, potem pa so še upognili železni križ v oknu tako, da so lahko zlezli v notranjost. Tam so s silo odprli predal, v katerem so našli okrog 1200 Din gotovine, s katero so izginili v temno noč. Vlom so morali izvršiti še pred polnočjo. Drugega niso odnesli ničesar. Pustili so razne stare listine in druge zgodovinske reči, ki jih čuva trg Veržej. Vloma sta osumljena dva brezposelna potnika, ki sta se dan poprej oglasila v občinski pisarni ter prosila za podporo. Vedla pa sta se pri tem zelo predrzno in izzivalno. Najbrž sta si takrat ogledala torišče svojega ponočnega podviga. * Roparski napad pri Dobrovi. Nedavno noč so roparji obiskali vas Brezje pri Dobrovi. Pri Blažu v Brezju sta šla usodnega večera 851etni gospodar Blaž Velkavrh in njegova hči Micka brezskrbno spat. Po polnoči sta splezala v hišo skozi hlev po odprtini dva roparja. Hodila sta pa tako tiho, da ni niti Micka slišala nikake hoje, pač pa je čula neko sopenje, ko sta bila v njeni sobi. Misleč, da je spomin rajnke matere, je v strahu vprašala: »Kaj pa potrebuješ?« Pa ji je odgovoril moški glas: »Tiho, če ne boš zaklanaU Dekle je zdaj stegnilo roko po vžigalicah, a ropar jo je udaril po roki s sekiro in ji izsekal kos mesa. Oče je ležal poleg njene sobe v čumnati in je na hčerine klice prišel k njej. Začela se je borba. Roparja sta metala gospodarja in Micko ob tla, medtem pa še treskala po Mickini skrinji s sekiro ter vzela iz nje ves denar, to je sedem petdesetdinarskih kovancev in nekaj drobiža. V tej borbi za življenje in smrt je prišel mimo Blaževe hiše posestnikov sin Plečnik iz Brezja. Ko je čul iz hiše nenavadno kričanje, je skočil k sosedu Pečanu. Ta je vzel sekiro in luč. Nato sta oba hitela k Blaža na pomoč. Ko je eden izmed roparjev že spet mahal po očetovi skrinji, kjer je upal na večji plen, je zakričal od zunaj sosed: «Kaj je notri?« Roparja sta tedaj planila skozi vrata, ki sta jih že poprej odprla in pripravila. Pri vratih je mahnil ropar s sekiro po Pečanu, ta pa je k sreči prestregel udarec s svojo sekiro. Po begu roparjev so spravili starčka, ki je še ležal na tleh, v posteljo in ugotovili, da sta roparja vse prebrskala že v podstrešju in v kleti in da je en ropar pustil v hlevu svojo zimsko suknjo, ker ni mogel z njo splezati iz hleva skozi odprtino v podstrešje. Orožniki z Brezovice so pod vodstvom komandirja Rusa neumorno na zasledovanju. V suknji je ropar pustil tri ponarejene dvajsetake. * Po 10 letih iščejo žrtev roparskega napada. Pred dobrimi desetimi leti je bila v okolici Krškega in Brežic na delu večja družba tolovajev, ki so jo vodili brata Ivan in Lojze Galič in Mihael Ajster iz Dolenje Ribnice pri Krškem. Možje so z vojaškimi karabinkami oboroženi ustavljali ljudi na cestah in prirejali roparske napade po okoliških vaseh. Voditelji družbe so bili pozneje aretirani in so dobili odmerjeno kazen. Leta 1924. so razbojniki iz te družbe na cesti med Dolenjo Ribnico in Samo-borom napadli in oropali tudi nekega čevljarja, ki je z blagom hitel na sejem v Samobor. Odnesli so mu precejšnjo množico novih čevljev in srebrno uro z zlato verižico. Orožniška postaja v Brežicah išče zdaj tega .čevljarja, ki je neznanega imena in neznanega bivališča, da se mu izroči, kar je tedaj še ostalo od plena. * Strašna družinska drama v Mariboru. V Gregorčičevi ulici sredi Maribora se je 1. t. m. odigrala strašna rodbinska žaloigra. V svoji hiši št. 7 je stanoval 401etni krojaški mojster Ivan šušterič s svojo ženo in dvoletno hčerko. Zakon je bil pred kratkim ločen od mize in postelje ter bi se morala zakonca prihodnje dni razi ti, hiša pa bi naj prišla IS. t. m. na dražbo. Ko je 1. t. m. zjutraj prišel šušterifpv pomočnik na delo, je našel stanovanje in delavnico zaprti, vsa okna pa zastrta. To se mu je zdelo zelo sumljivo. Pozval je stražnika in so nato stanovanje s silo odprli. Takoj jim je udaril v nos svetilni plin in ko so stopili v spalnico, se jim je nudil strašen prizor. Na postelji je ležala šušteričeva žena z glavo, visečo navzdol, zraven nje pa njena dvoletna hčerka Slavka. Moža so dobili omamljenega v njegovi delavnici. Mati in hčerka sta bili mrtvi, moža pa so prepeljali v bolnišnico. Oblastva so začela preiskavo in dognala, da ne gre za nesrečo. Spričo sumljivih okoliščin so začeli zasliševati šušteriča. Obstaja sum, da je mož namerno napeljal v sobo k ženi in hčerki plin, da bi ju usmrtil. Priče se zelo obremenilno izjavljajo za šušteriča. Preiskava se nadaljuje. * Ker se je spozabil nad očetom in ga v pijanosti hudo pretepel, je mariborsko sodišče obsodilo 321etnega delavca Janoša Nemca iz Danjkovcev na šest mesecev strogega zapora. IZ POPOTNIKOVE TORBE\ ŽIVAHNO GIBANJE JNS V ŠMARSKEM SREZU. Šmarje pri Jelšah, januarja. Zadnje dni so organizacije JNS v uašem srezu pridno na delu. Vršila se je vrsta občnih zborov občinskih in krajevnih organizacij in javnih shodov. Večine zborov se je udeležil tudi narodni poslanec g. Vekoslav S p i n d 1 e r. Zadnjo nedeljo v decembru zjutraj je bilo zborovanje pri Sv. Petru pod Svetimi gora m i in obenem občni zbor občinske organizacije JNS. O političnih in gospodarskih vprašanjih je razpravljal poslanec g. Spindier, domačini pa so iznašali svoje pritožbe in želje, tičeč9 se zlasti davčne prakse, šolskih vprašanj, regulacije Sotle in Bistrice. Na čelo občinske organizacije JNS j a bil skoro v celoti izvoljen stari odbor z g. Francem Gabronom kot predsednikom. Popoldne si je gospod Spindier v Sedlarjevem najprej v družbi domačinov ogledal škodo, ki jo je napravila Sotla na obrežni škarpi, nato pa je bil sestanek volileev. Dne 10. januarja sta se vršila občna zbora Krajevnih organizacij JNS v Lsmbergu in pri Sv. Petru na Medvedjem selu. Gospod poslanec se teh zborov zaradi snežnih žametov ni mogel udeležiti. Zborovalci so sami obravnavali razna pereča krajevna vprašanja (cesta Lipoglav— Sladka gora—Lemberg—Mestinje) ter storili sklepe, ki jih bodo predložili odločujočim osebam iti oblastvom. Za predsednika krajevne organizacije JNS v Lembergu je bil ponovno izvoljen g. Mernik Ivo, one pri Sv. Petru na Medvedjem selu pa g. Debelak Simon. Dne 13. januarja je bil občni zbor občinske organizacije v Kozjem. Zaradi prometnih ovir sa tudi tega zbora gospod narodni poslanec ni mogel udeležiti. O položaju je poročal predsednik organizacije župan g. dr. Kloar, ki so ga člani ponovno izvolili za predsednika. Sprejetih je bilo več važnih sklepov, zlasti glede davčne prakse in glede perečih gospodarskih vprašanj občine. Dne 20. januarja zjutraj je narodni poslaneo g. Spindier zboroval v Zetalah. Zborovanje je trajalo nad tri ure in so se obravnavala vsa pereča vprašanja občine, zlasti zadeva dogradnje ceste Zetale—Marijna vas. Dne 21. januarja je bil občni zbor krajevne or-i ganizaeije JNS pri S v. F I o r i j a n u. Tudi tu sai je po poročilu poslanca g. Spindlerja razvila živahna razprava o vseh tekočih krajevnih vprašanjih, zlasti o gradnji nove ceste od Sv. Florijana proti Rogaški Slatini, ki je že v teku, in o raznihi drugih zadevah. Dne 22. januarja ja poslanec g. Spindier zboroval pri Sv. Roku pri Roga t c u, kjer so zlasti hude prilike zaradi zastoja v industriji brusnih kamnov, ki je bila za tamošuje prebivalstvo od nekdaj glavni vir dohodkov, zaradi česar je danes vprašanje prehrane prebivalstva nujno potrebno rešitve. V nedeljo 27. januarja se je vršil občni zbor občinske organizacije JNS v Rogatcu. Na tem zboru, ki je bil lepo obiskan zlasti tudi od kmetov iz okolice, je podal poročilo poslanec gospod Spindler. G", dr. Leskovec in drugi so iznesli stvarne pripombe in predloge, zlasti v davčnem pogledu, dalje v pogledu oživljenja denarnih usta-uov in s tem narodnega gospodarstva. V odbor občinske organizacijo so bili izvoljeni po večini dosedanji člani s podžupanom g. Ivanom Gajserjem na čelu. Zbori in občni zbori organizacij JNS se februarja nadaljujejo. Smrt dveh otrok zaradi opeklin od kropa. Pri posestniku Kerčmarju v Hodošu so klali. Dela je bilo mnogo pri hiši. Medtem ko so moški rezali meso, so ženske pripravljale klobase. Gospodinja js prav tedaj skuhala klobase in odnesla mastno vodo v shrambo, da posname maščobo, ko bi se voda ohladila. Domača otroka, Margita in dve leti stari Oskar, sta se brezskrbno podila po hiši. Nenadno pa so je sinček Oskar po neprevidnosti zaletel v posodo, v kateri je bila vrela voda. V naslednjem trenutku je že silno zakričal in se brezupno otepal, da bi se izkobacal iz posode. Vsi prestrašeni so domači takoj priskočili k dečku in ga dvignili iz vrele vode z groznimi opeklinami po vsem telesu. Takoj so poklicali zdravnika, a je bil ves trud zaman. V velikih mukah je nesrečni daček kmalu zatem umrl. Skoro sličen primer se je zgodil nekaj dni prej v Šalovcih. Posestnika Sukiča Jurija in njegovo ženo je zaprosil sosed, da bi mu prišla pomagat pri kolinah. Ustregla sta prošnji in šla s svojim dve leti starim vnučkom Frančkom k so-eedu. Medtem ko je mož pomagal pri klanju svinje, je žena pomagala gospodinji v kuhinji, kjer so je Franček igral z domačimi otroki. Pri tem pa je padel v lonec z vrelo vodo, postavljen poleg ognjišča, tako, da je sedel v krop. Hitro so ga navzočni potegnili iz vode in mu skušali na vse načine olajšati bolečin'?, a vse zaman. Tudi poklicani zdravnik 111 mogel rešiti ubožčku življenja. Bitka med čuvajem in lovskimi tatovi. Mariborsko okrožno sodišče je dobilo obvestilo o krvavem boju med lovskimi tatovi in lovskim čuvajem v lovišču grofice Zichvjeve pri Beltincih. Čuvaj Keleš je zasačil v gozdu tri lovske tatove, ki so lovili fazane. Eden izmed njih je ustrelil proti čuvaju, nato pa je ta odvrnil s strelom ter ranil nekega Lebarja v nogo. Lovski tatovi so se spustili v beg, padli pri tem v potok, v katerem so pustili puško. Kmalu pa je L?bar omagal in so ga morali z vozom prepeljati v bolnišnico. Njegova poškodba je huda. Dobil je strel odzad v nogo. Enaka usoda je doletela v Spring Canyonu 511etnsga Nika Kulaja. V rovu ga je zasula debela plast zemlje in je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil doma od Svete Nedelje na Gorjancih. Po dolgi bolezni je umrl 5. januarja v Forest Cityju GOletni Anton Podboj, doma iz Borovnice; bil je eden najstarejših tamošnjih naseljencev. 5. januarja je umrl v Clevelandu 581etni Tomaž Žele. Pokojnik se je rodil v Radohovi vasi. Zapustil je ženo in več sorodnikov. V bolnišnici v Clevelandu je po daljšem trpljenju umrla Amalija Suštaršičeva, rojena Strmole. stara 42 let in doma od Sv. Vida pri Stični, odkoder je prišla v Ameriko pred 21 leti. V isti bolnišnici je umrla tudi 341etna Marija Orehovčeva, rojena Breznikova. Zapustila je moža in tri otroke. Pokojnica je bila doma iz Gornjega Tuhinja. V Ameriki je bivala 14 let. Na svojem domu v Mihvaukeeju je nedavno umrla Roza Grašičeva, stara 57 let. Rajnka je bila doma od Sv. Florijana pri Spodnjem Doliču in je bivala v Ameriki 21 let. V Mihvaukeeju je umrl 791etni Janez Košak. V Saukvilleju je umrl 431etni Oto Rak, v Elyju pa Matija Mihvič, star 7G let. Dne 22. decembra so v Denverju pokopali Antona Debelaka. Pokojnik je bil doma iz Velikih Lašč. 15, Rue L*fayette, PARIŠ odpreinlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, llo-In ik! i j i in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; HJandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne na- j kaznice 56' SMRT MED AMERIŠKIMI ROJAKI. C1 e v e 1 a n d, januarja. V \Valsenburgu se je nedavno smrtno ponesre-;žil Janez Jerman. Peljal se je s prijatelji na izlet. Med divjo vožnjo so jim je pa avtomobil prevrnil, pri čemer je bil Jerma:i ubit, dva prijatelja pa hudo poškodovana. Pokojnik je zapustil pet nepreskrbljenih otrok, ki so ostali sirote. Novembra je brez sledu izginila zdoma v Clevelandu Friderika Vidmarjeva. Vse poizvedovanje za njo jo ostalo zaman in šole 5. januarja sta našla dva dočka njeno truplo v ledu. Ker ni bilo na truplu znakov nasilja, je najbolj verjetno, da si je pokojnica koučala življenja. Nedavno je bila dvakrat operirana. Kljub temu se pa njeno stanje ni izboljšalo in zdravniki so ji povedali, da so ji ure Stote. To jo jo tako potilo, da je šla prostovoljno v smrt. Rajnka jo štela 30 let; zapustila je moža in starše. » V rudniku Pittsburgh Coalu se je decembra smrtno ponesrečil 5Sletiii France Cvetan. Pokojnik je bil po rodu iz Celj na Notranjskem. Za njim žalujejo štirje bratje, nied hmii eden v stari domovini. PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 10. do 17. februarja. Nedelja, 10. februarja: 7.30: Smernice banovin-skega načrta za pospeševanje kmetijstva (inž. Josip Zidanšek); 8.00: Kadar v planinah citren pojo (plošče); 8.20: poročila; 8.30: komorna glasba, radijski orkester; 9.00: versko predavanje (ravnatelj Jože Jagodic); 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10.00: Pomoč jecljajočim (Vilko Mazi); 10.20; Lani sem se ženil (narodne na ploščah); 10.40: Drago Zupan bo pel z radijskim orkestrom, vmes radijski orkester; 10.40: mladinska ura (Cirila Medvedova); 12.00: čas, radijski orkester (po željah); 15.00: plošče po željah; 16.00: operetna glasba (sodelovala bosta Igličeva in Jelačin s spremljeva-njem radijskega orkestra), vmes koncert zbora koroških Slovencev; 19.30: nacionalna ura: Branibor (dr. I. C. Oblak), prenos v Zagreb in Beograd; 20.00: čas, jedilni list, program za ponedeljek; 20.10: Julij Betetto bo pel s spremljevanjem radijskega orkestra, vmes radijski orkester; 21.30: čas, poročila; 21.50: harmonika solo (Ivan Magister), vmes :mandolinistični sekstet. Ponedeljek, U. februarja: 12.00: Spomini na Johanna Straussa (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, kozaki pojo na ploščah; 18.00: Zakladi na dnu morja (Viktor Pirnat); 18.20: Dibussy: Morje (simfonična pesnitev na ploščah); 18.40: slovenščina (dr. Kolarič); 19.10: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajnn); 19.30: nacionalna ura: Združenje Cvijeta Zuzorič — h Beograda; 20.00: prenos opera iz Zagreba, v odmoru čas, poročila, jedilni list, program za torek. Torek, 12. februarja: 11.00: šolska ura: Zabavno računstvo (Viktor Pirnat); 12.00: na ploščah — drobiž; 12.50: poročila; .13.00: čas, mojstri na strunah (plošče); 18.00: otroški kotiček (Manca Koinanova); 18.20: Pomen telesne vzgoje (Zajc-Boškovičeva); 18.40: nemščina (dr. Kolarič); 19.10: pravna ura (dr. Kiuiilič): 19.30: nacionalna ura: dr. Matija Murko (dr. Hajko Nahtigal); 20.00: čas, jedilni list, program za sredo; 20.10: II. klavirski stilni večer (klavir dr. Danilo 6vara); uvodno besedo bo govoril dr. Dolinar; 21.00: vokalni koncert Vande Zihar- love; 21.30: čas, poročila; 21.50: radijski orkester; 22.30; angleške plošče. Sreda, 13. februarja: 12.00: V .modrih vodah havajskih (havajska kitare na ploščah); 12.50: poročila; 13.00: čas, orgle na ploščah; 18.00: plošče po željah; 18.30: pogovor s poslušalci; 19.00 naloge sokolstva v sedanjosti (dr. Kovačič); '19.20: čas, jedilni list, program za četrtek; 19.30: nacionalna ura: Rudžer Boškovič (dr. Ksenija Atanasijeviceva, prenos iz Beograda; 20.00: koncert konsenatori-stov; 21.00: Bernot-Golobova bo pela 7. radijskim orkestrom, vmes radijski orkester: 22.00: čas, poročila; 22.15: radijski orkester; 23.00: esperanto: Slovenska likovna umetnost (Kozlevčar). Četrtek, 14. februarja: 12.00: baletna godba 11,1 ploščah; 12.50: poročila; 13.C0: čas, slavni tenorji na ploščah; 18.C0: vojaška godba igra na ploščah; 18.20: smuška ura Ljubljanske zimskosportne pod-zveze; 18.50: srbohrvaščina (dr. Mirko RupeL; 19.20: čas, jedilni list, "program za petek; 19.30:1 nacionalna ura: Avgust Harambačič (dr. Livadi) iz Zagreba; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, po- ] ročila; 22.15: radijski orkester. Petek, 15. februarja: 11.00: šolska ura: Izkoristimo odpadke, v njih je denar (.Tosip Žabkar); 12.00: Bratci veseli vsi (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, na dveh klavirjih (plošč0); 18.00: O verstvih (Fran Terseglav); 18.20: radijski orkester: uvertire; 18.40: literarna ura: O .Tušu Kozaku (prof. Francč Vodnik); 19.00: radijski orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto: 19.30: nacionalna ura: Izvolitev vodje v Orašcu leta 1801. (Miloš Cmjenski), prenos iz Beograda; 20.00: Iz novih akordov, koncert komornega, šramel-kvarteta (dr. Karlin — go. sli, Grošičar — druge gosli, Dežela, — kitara, Prin-čič — harmonika), vmesne samospeve bo pel Mirko Premelč; 21.00: ruska glasba: vokalni konc?rt Popove in De Makeja, vmes radijski orukester; 22.00: čas, poročila; 22.15: ksilofon solo na ploščah. Sobota, 16. februarja: 12.00: Rampampam (pestra revija plošč); 12.50: poročila: 13.00: čas, Rampampam (pestra revija plošč); 18.00: radijski orke. st?r; 18.15: Aktualnosti (LuJovik Mrzel); 18.30: radijski orkester; 18.50: francoščina (profesor Pre-zelj); 19.20: čas, jedilni list, program za nedeljo; 19.30: nacionalna ura: Zagreb — mesto godbe (dr. Širola iz Zagrrba); 20.00; zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.20: radijski variete (sodelujejo Medvedova, Igličeva, Sancin. Delale. Stanko. Žagar in Jelačin, radijski orkester in plošče), vmes čas in poročila; 22.20: pesmi in plaši iz operet na ploščah. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Mrzel punš. Dobro zmešaj en liter dobrega belega vina, pol litra sladke smptane m pol kile sladkorja v prahu. Za eno uro postavi posodo na led, sneg ali v mrzlo klet. Potem mešanico s šibo dobro stepi, da se s peni, napolni v čaše in daj na mizo. Vroč punš. V loncu zavri pol litra vode in 40 dek sladkorja. Ko je zavrelo, zlij na lupine štirih pomaranč in dveh limon in pokrito postavi h kraju štedilnika. V drugem loncu pa skuhaj kile sladkorja v dveh litrih vode; ko zavre, prilij sok sed-1 mili pomaranč in treh limon, % litra ruma, '/s litra močnega ruskega čaja. in sladkorno vodo, s katero si popariia pomarančne in limonove olup. ke. Vse skupaj dobro zmešaj, precedi skozi prtiŽ in daj vroče 11.1 mizo. Za ženitovanjske prilike ia slično zelo pripravna in dobra pijafa. Kapucinski zvitek. Vmcsi v testo: 28 dek moko, 14 dek sirovega masla, eno jajce in en rumenjak, dve in pol deke vzhajanega kvasea. malo soli in žlico sladkorja, po potrebi ša žlico mlačnega mleka. Testo dobro vmesi, da se prično delati mehurji ia mora biti mehko kakor navadno testo za zvitek, Vmeseno testo pokrij s toplo skledo in naj na toplem počiva pol ure. Medtem pa skuhaj 14 dek sladkorja in dva decilitra vode. Ko je sladkor zavrel in so stopil, primešaj 20 dek zmletih mandeljnov, orehov ali lešnikov, ščep cinita, osem »lek rozin in tri žlic? ruma. Ko se je nadev shladil, razvaljaj testo precej tenko ter ga pomaži z nadevom prav do roba. Zloži testo z vseh strani skupaj in ga položi na pomazano pekačo, ga s prtičein ■ pokrij, postavi na toplo in naj za dvojno velikost vzhaja, nato pa ga v pečici speci. Medtem pripravi poliv, in sicer skuhaj meša je, da se zgosti, IG dek naribane čokolade, 10 dek sladkorja in tri žlice .vode. Ko1 je. zvitek pečen'in ga vzanieš iz pečice, ga oblij s čokoladnim polivom. Ko se je glazura strdila in se zvitek popolnoma shladil, ga zreži na poljubne kose in ga z bolo kavo daj na mizo. fa ' . / ' ; i ' / Praktični nasveti Kako odpravimo plesnive madeže iz be-it v.ol-nene obleke. Ohleko položimo na beio čisto krpo iu madež zdrgnemo z raztopino triodstotnega a,mo-niaka. Madež drgnemo toliko Časa, da izgine. Če «o se pa okoli madeža napravili rumenkasti kolobarji, jih očistimo s triodstotnim bidrogenijein in tudi drgnemo toliko časa, da kolobarji izginejo. Potem dobro izperemo v mlačni v odi, posušimo in zlikamo. Madežte od rje spravimo iz perila na ta način, da madež zmočimo v navadni- vodi,' potem ga polijemo z iimouovim sokom in sok na madežu drgnemo. Nato natresemo še navadne kuhinjske soli . in položimo na vroče solnce. Ko se posuši, madež spet polijemo z limonovim sokom. To ponavljamo toliko časa, da madež izgine. Potem dotični kos dobro namilimo'in zdrgticmo v topli vodi. izperemo v fisti vadi in posušimo. Kako'odpravimo bcifce iz stanovanja. Sicer zdaj pozimi ni bolh, ali .zalega je vendar poškrila po kotih. Sobe moramo .prebeliti ali preslikati. Prav tako hodnik, kuhinjo in druge prostore. Tla pa je treba poribati z vroči vodo, kateri smo dodali luga (sode) ali lizola,-, Pomaga, tudi, (če skuhamo peliu (seveda ipora pelina zelo mijogo) in vse špranje dobro zmočimo s pelinovo vodo. Tla, kjer so se deske usušile, da kažejo' špranje, mdramd s tankimi deščicami zamašiti. V postelje pa natresemo suhbga pelina ali pa praška, zoper mrčes. Če imamo psa pri hiši in ima dostop v sobe, ga je treba večkrat skopati. Vodi, v kateri ga kopljemo, dodamo dve žlici lizola. Pa tudi'njegovo ležišče očistimo in potresem«: s pračkota zoper-mrčes;-. Če se ti roke pote, si jih večkrat na dan umij v mlačni vodi. kateri moraš dodati dve do tri žlice ofetnokisl® gljaG. K o,, si -umiješ .roke, namreč zjutraj,, opoldne in'zvečer, si jili dobro obriši-in potem saraaži s petodstotnim formalinovim špiritom (dobiš ga v drogeriji), A preden greš spat, si jih napravi s salicilnim praškom (dobiš'ga tudi v dro-jerijb rt - • ' ■ I'i\enci Diinbek Matija. Piršenbfeg Kcbijanic Matija, Ma-ribol' Gabrijel Marija, Rodne EHerirh Hermine, Ptiij Claršci Marijana, Maribor Golob Frančiška, Vojnik Cipct Štefan, Puiconci Pletprsii Jožef, P1 rje Arh Mar i »a, Jafnnn.c Emeršič Terezjja, Siojnci Verdonik Anton, Slemen Voga -.'u-rij, Sv. Peter Špnn Ivana, Loke fekl Franc, Celje " Razboršek Helena, Arnja vas Izak Barbara, Ojstrica Šerak A'oizijp, Breg \ Grizcld Jera, Smo lir k Rcterd Marra, Spo l n ja Pols'< • Snotanak Ignoci'. Ptuj Pelzl Jc/cf, Maribor .Jeretin Frančiška, Maril" Ciulin Aria, Ptuj Kebrič Ann. Maribor Svetel Marija, ijuMjana Lenei ADolf>ni«a, Snodnje Poljčan" Lapuh Jožef, Gorenji Obrcž Galun Ana. Vojuik Jesih Ann, Loke AThnr h an, Ljubljana • Kondtks Lucija, Šmartno ,ob Repjč Fran jc. Beograd Jerina Franc, Ljubljana GarVas Jčšip, Podgorica 'Gregoie Anton, L j ubijale-i Kerže Ježe- Ponikva ...t Selijašek Jurij, .Starše Majer Jakcb, Zitnice Iloinik Jcsipina, Strmec Vodenik Fr*wr, barna vas Hudopi.sk Katarina, Stražišt. Roj.'o Neža, Graieu^čak Peterncl Marija, l.jiibljaria Ojstinh iWH*t;n, Dcbfo Pommer Marija. Maribor Pchovsifrk Iv-su, Podpora Gole iBIsuž, Popnvti . , ... žorž Ivana! Po:-raira M;-K';aj Sv. Peter v S vinjski doKci Škofič braec, Siaraveak Filej Martin, Pobrezje Frstenbrch .'tflijann, Bakd? Pmtes Marije, Klaribor Viseli jak Marija, /avrš" ) Kovač* Josip. Rošliin šolar Andrej, Poljšica Kcnhč B?"riid. Beograd Lenart Klara, Rajhenburg Viden1"- Msrtin, (Jerklje ob Krki Bcd»nik Ivane« Maribor Kramberger, Franc, Vukovski vrh Siter M-bae-', Luterie FliuierniJ; Marija tombor Čas Ivan, Sv. Jan/, pri,Dravogradu Maschera Scr.*f'nn, Maribor Gauber A vrel Ta, R-e.dej Ivan, Breg . Križ Poi' vseh umrlih se je izplačala pripadajoča .posfTeoni-; skupnem{znelku 750J52 Din. >r Zp ni el^n «Lind«ke snr r.njni)či»,nnj zrtlitjCva brezp|iveziK)(in brezplačno pri?(ypi,i, BL * GAJN;ŠXO NAČELW!ŠTV€ i — i je Okostja Lz fjračavf.ine. Francoski konzul |)0 mnenju km tt o v samo takrat dobra, čje zini|{ huda. Manj dobro došlasje ostra, zifna v mestu.| Jeruzalemu Neiiville, ki se 1 tivi-z izkopavanji stn- t i » ■„„ , j0 od^rj] p0j kakšnih p.et metrov debelo plastjo #7- M » 7 r a M-TI TdT\ cnri ' Me-ani ne P°trebHj^ hnd.^ga mrazav občutijo ga; / /1 /V / /|/i [ y- NA / / ) neprijetno, ker poceni yečje'ijflatk.e za kurivo, zato cjc moc+lV, rtefro 71010 MtirntT/taxr a 1.* 11 n \■ nm . pri Na žare tu št olcnstjiv prazgo 'ovinskih ljudi, t X Koliko stanejo. prancij? sleparstva Siavi-j jkega. Pravosodno ministrstvo v Parizu je objavilo..; da so franeoske hranilnice izgubile zaradi slepar-stev Staviskega blizir 48 mLrijoiiov frankov. Toi poročilo je-Izrfeaadilo^ker sc: j« do zdaj govorilo, da maša škoda/ povzročena od'Staviskega, -več sto, Bilijonov frankov. . , J t X Troeki je državni sovražnik. Angleško časa-j pisje poroča iz Moskve, da namerava ruska vlada klati poplavo knjigo o - umoru komunističnega i prvaka Kirova. V knjigi bo v glavnem objavi a vse listine in vsa pisma, ki so jih -našli pri -zarotnikih-. S temi pismi hoče dokaz:iti krivdo in soodgovornost) Troekega, l t X K ciOLT.csti nagnjeni ljudje prenašajo hudo liro s težave, ljudje vesele narave pa i iahketo. Mraz je dobro d<«š*l zlasti kmetom, ki trdijo, da mora zemlja č:z zimo pošteno zmrzniti. Tudi letina j se v mestih ostre zime razen trgovcev s kurivomJ-kf izvirajo po',nek'i cenitvi iz 18. tisočletja .prefl na-nihpe, ne veseli. Gdštufi moramo seveda, smučarje, šini štetjem. Vse Kakor ne gre za pi 'mer človeka iz ki pa niso toliko navezani na hud mraz, takoj na, najstarejših dob, ker slifijo ta okostja bolj okostju dober sneg. Nad zimo godrnjajoči meščani pa po*j današnjega, človeka kakor neandertalskegat Od-zabljajo, da je ostra, suha zima zdrava. Treba se, peljali so jih v Pariz, kjer/jih bodo strokovni. je le toplo obleči, nam ne pride(mraz do živega. Po mestih ntisijo nekatere darže tudi pri "fj stom-njah pod ničlo tanke nogavice in zato ni čudno, daj jim mraz škoduj^ da-s^e.prt^iliade^n da plačajo več-•kfut svojo, lahjiomi/ehiOjst s hu^o ^bplezjjjjo. ,03 se paičiovek dobr>o obleče, obuj kope/ Bolečine so izginite -v 3 minutah! Slike 1, 2 in 3 Vam povedo vse. Pojdite torej v lekarno in kupite zavojček Saltrat Rodeila. Vsujie v toplo kopel toliko Saltrat Rodeila, da bo voda dobila videz mleka. Takoj, ko bo sproščeni kisik prodrl v nežno in bolno kožno tkivo, bo tudi konec vseh vnetij in bolečin. V 3 minutah bo nastopilo popolno olajšanje. Zlažite se. Dušan: «Kako lepi ste, gospodična!* Mira. »škoda, da tega jaz o vas ne morem reči.* Dušan: «Zakaj ne? Storite tako, kakor sem jaz. in zlažite sc!» Parne pekovske peči in stroje postavlja cTelina* v Ljubljani, Mestni trg štev. 25. Zastopnike sprejema v vseli krajih. 20 yZaA£cujLajJje bc/-iJ:/i.(jačen. balcUbg. 1 TOVARNC GLASBIL« MALI OGLASI Tudi Vaši otroci imajo v »Ženi in domu* svoj zabavni količek. Ko pride list »Žena in doui» v hišo, se otroci zanj kar stepo in ga prva pregledata Mihec in Metka. Čc hočete znse in za otroke razvedrila, si naročite »Ženo in doni* pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 10/d/6. Slane samo Din 18'—.četrtletno. Kno številko dobite zastonj na ogled. Dobre smuške obleke, modre iu rjave, za gospode in dame, se dobivajo po 545 Din pri 1'reskerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 14. Manjše posestvo, primerno za upokojenca, se proda. Na vprašanja tlaje j)ojasnila Toplak Josip, Breg pri Ptuju. 38 Katera ženska v Franciji, stara od 30 do 40 let, bi so hotela spoznati z vdovcem, ki mu je 40 let ter ima stalno službo in nekaj prihrankov Pisma naj se naslove tako-le: Osieka Jcan, Ilemaios roe 3. Maj. No. 93. i' revuiing Moselle. France. 39 Mlevske izdelke, pšenično, ajdovo iu koruzno moko kakor tudi pše-nično in koruzno krmilno moko prodaja po najnižjih cenah Ekonom v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. ?. 37 Kupim dobro ohranjeno slamoreznico. V ponudbi naj se navedejo ime firme, ki jo je iz-i gotovila, na koliko rezalnikov je in koliko se zanjo zahteva. Klenar Josij), Cibina, pošta šafarsko pri Ljutomeru. 41 Poceni se proda hiša z napeljano elektriko in velikim sadnim vrtom. Pripravna za bolnike na pljučih ali pa za upokojence, bega solnčna Železniška postaja Otoče — Več pove g. Vid Kelr, Ljubno štev. 8'), pošta Podnart (Gorenjsko). 32 Scdna drevesca, lepa, pravdno vzgojena, glede pristnosti vrst strogo zajamčena, nudi zelo ugodno: Drevesnica Gabrijel Koren, št. Uj, pošta Velenje. 27 Usnjarsko podjetje v dravski banovini se proda ali pa da v najem takoj. Kupec potrebuje samo 2">.000 Din gotovine, ostalo lahko plača 8 knjižicami ali pa prevzame hipoteko. Najemnina zelo ugodna. Dela vedno dovolj in se obratovanje samo nadaljuje. 34 Prodajalčev naslov se zve pri upravi »Domovine*. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip O ml a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.