J\. r\. o i rv\ i Unit riAHVJUi »ni i ffmnuuuvi Eingelangl am i? - BEZ. 1917 ' mit -™-- Beilagen <19. številka* iesii& itoirilkü Maribor, dne (i. deeemba-a 1917. si. toüüfi. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, po! leta 3 K in za četrt ieta V50K. Naročnina za Nemčijo S K, za druge izvenavstrijske dežele 8 IC Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K, — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovtr.J.ega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega- ¡likovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravu;"!vo: Koroška ccsia štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije Cenjenim naročnikom! Danes smo priložili poštne položnice. Cenjene naročnike prosimo, da nam začnejo tikf I psltliati naretnine um r. 1-918, ke.- ob novem letu in v januarju smo z delom piv obloženi, ako vseh 32€I0Q naročnikov takrat pošlje denar. Draginja za tiskarske potrebščine je ž» grozna. Samo nekaj vzgledov. Za vagon p» pirja smo poprej dali 2400 K, zdaj plačani > 15.00© 8C5 kilogram barve je poprej stal 1 K 10 v, zdaj stane IC 4«$©§ kilogram.su rovega olja poprej 14 v, zdaj 44 v, mazilno olje poprej kilogram 68 v, zdaj š£ 3«50 i. t. d. j Papirja rabimo UMigSOn&l? na leto, in 1> j bil stal poprej papir ia oelo leto 21 '000 K, j zdaj pa moramo zanj plačati 135.0OO ; To so velikanske razlike! Raditega smo prisiljeni našemu listu ] fiaroilfellttt IVlieslI, česar nam naši ra- \ zumni čitatelji gotovo ne bodo zamerili. V prihodnjem letu bo torej sta Slov. Gospodar za Avstro-Ogrsku in Nemčijo, Za ml* K 8; za ptl leta K 4; za četrt leta ti 2. aktivne Vijake pa ostanejo «tare j cene: za celo leto K 4— ; za pol leta K 2*— ; j za četrt leta K 1'—. Obenem prosimo svoje prijatelje, da pridno j agitirajo za naš list, da bo Slov. Gospodar v ] vsaki slovenski hiši na Štajerske ni. Število na- ; ročnikov mora poskočiti na 40.000'—■ Premirje Zarja miru na vzhtda je zablestela močnejše in svetlejše. Pogajanja premirje med nemško-avstrijskirni armadami in med rusko armado so se že pričela. Nekateri deli ruske armade so že skle nili premirje s tistimi deli nemške armade, ki jim stojijo nasproti. Tudi naši armadi so se že približali ruski odposlanci ter so prekoračili naše prve vrste. Tako daleč so že uspela pogajanja Leninove vlade boljševikov z nemškim vrhovnim poveljstvom, ki so se že začela v nedeljo, 25. novembra. Dne 28. novembra je boljševiška ruska vlada poslala našemu vrhovnemu armadnemu vodstvu o-klic, ki je naslovljen na ljudstva vojskujočih se držav. V tem oklicu radostno razgiaša ruska vlada, da je zmagovita prekucija ruskih delavcev in kmetov postavila mirovno vprašanje ua čelo vseh dru gib vprašanj. Ruska vlada poz»va vse vlade vojskujočih se držav, naj pričnejo pogajanja za premirje in za splošni mir Zavezniške države naj nemudoma odgovorijo, ali 39 zadovoljni s tem, da začnejo mirovna pogajau.^v Mir, ki ga ponuja sedanja ruska vlada, naj btTni i r narodov, č a stni, sporazumni mir, ki naj vsakemu narodu z a jamči prostost gospodarskega in kulturnega razvoja. Na rusko ponudbo so zastopniki četverospo-razumnih držav odgovorili, da ne priznavajo sedanje ruske vlade. Ruska vlada pa se obrača do ljudstev ali bodo zadovoljna z vladami, ki skušajo pokopati možnost miru. Oklic končuje: Proč z zimsko vojno! Mir in bratstvo narodov naj živi! Na ta oklic ruske vlade je naš zunanji minister grof Černin odgovoril dne 29. novembra, da je vlada Avstro-Ogrske pripravljena, vstopiti v p® ruski vladi predlagana pogajanja za takojšnje premirje in za splošni mir. V enakem smislu je odgovorila tudi nemška vlada. Ko je došel odgovor naših vlad v Rusijo, so na ruski fronti takoj ustavili ogenj. LISTEK, tDalje.) Ljudje so mi pravili, da je mož oltarja bogat, a skopuh skozinskoz. Dolgo sem povpraševal v vasi po njem, dokler ga nisem našel v prav razdrapano umazani bajti. Mož je zajemal nekaj krompirju podobnega iz glinaste sklede in bil oblečen v pošite cunje kot najbolj zakotni špehomalh. Pokmil mi je, ko sem ga vprašal, Če je on tukajšnji župnik, jedel je naprej in gledal 1 rko v skledo. Pri {ječi sta sedeli dve ženski; ena zimsko stari kava babura, druga mlada, vsaka s svojo skledo krompirja in z žlico kostenjačo v roki. Tudi od teh dveh si nisem obetal kaj več prijaznosti, kakor od gospoda. Mojo zadrego je menda uvidel starec, odložil žlico, se obrisal z rokavom po dolgem krog ust in me nagovoril v čisti nemščini: „Kaj pa. hočete pri meni?" Sem mu razložil vzrok svojega prihoda in ga prosil zn ključ od cerkve. Dedtoc me je gledal ostro ter mi rezko odgovoril, da pred deveto uro ni nič, k< ~ bo on blagoslavljal novo pšenico. S tem dovoljen m sem se tudi zadovoljil, se poklonil in odšel, ne da bi mi bil župnik privoščil: Z Bogom, brate I i Na vse zgodaj drugo jutro me je tirala velika radovednost v cerkev gledat, kako bo ta župnik blagoslavljal novo pšenico. Rano okoli 5. ure sem Že bil pri hramu božjem, iz katerega sta odmevala petje in molitev. Pred velikimi cerkvenimi vrati je stala na mizici ogromna iončenka, kuhane pšenice, na gosto posute z neznano, belo tvarino. Krog mizice so bili 4 leseni stolci, na vsakem sedežu po ena lesena žlica* Stopivši v cerkev, sem zagledal župnika pred oltarjem, molečega na glas iz knjige. Odgovarjal je mu prav hripavega glasu starikav mežnar; svetili so pred žrtvenikom še trije možaki z debelimi svečami, oblečoni v prav tople kožuhe. Po tleh je še čepelo in se križalo po dolgem nekaj babnic. Pleban je na dolgo molil, potem še maševal slovesno do 7. ure. Nato se je slekel pred oltarjem, in mežnar mu je prinesel drug zlatikast plašč, v roko pa mu je ponudil aspergil (škropilnik) izvanredne velikosti. Tako napravljen je stopal gospod pleban v spremstvu mežnarja in treh možakarjev k oni s-l ledi s pšenico pred velika vrata. • Tukaj so vsi dolgo peli in molili. Nazadnje je duhovnik poškropil jed z blagoslovljeno vodo, jo po- j kadil kroginkrog s kadilom, zagrabil jedno žlico in ' potegnil z njo po sredini sklede tri križe. Po končanem cerkvenem obredu ga jo mežnar ; na hitro slekel. Gospodi pleban in trije možakarji so •■ posedli vsak na svoj stolec krog mizice. Vsak je pri- f jel na trdo z desnico leseno žlico, zajel na globoko \ m začeli so voziti jed v usta. Zavživali. so čisto mol- z Rusijo. seJi avstrijskega državnega zbora dne BO. novembra je ministrski predsednik dr. v^iez Seid-ler podal glede ruske ponudbe izjavo, v kateri izjavlja pripravljenost vlade, da v duhu spravljivosti vodi mirovna pogajanja, ker je njen namen, prav kmalu doseči mir, kateri naj bodoče omogočuje zaupanjapolno skupno delovanje narodov. Avstro-Ogrska si želi miru, ki bi bil časten za njo in ki bi ga vodilo temeljno načelo »brez ozemeljskih in gospodarskih nasilnosti.« Vlada pravi, da bo pri sklepanju mirovne pogodbe priznala narodnostim, ki pripadajo državam, katere bodo z nami sklepale mir, popolno prostost za odločitev glede njihove državne prikodnjosti Avstro-Ogrska se ne bo vmešavala v notranje razmere drugih držav, a bo zahtevala. da mora izostali tudi od zunaj vsako v-mešEvanje v našo državno organizacijo. Avstrija ima v ljudskem zastopstvu zadosten pogoj, da si sama odloči usodo narodov v državi. Izjava ministrskega predsednika je avstrijske Slovane neljubo dirnila. ker je dr. vit. Seidler zamolčal načelo »samoodločbe narodov.« Č5škaZveza, Jugoslovanski klub in Ukrajin -ka Zveza so odločno ugovarjali, da je naša vlada zamolčala to bistveno točko ruske mirovne ponudbe in hoče tako nas Slovane izključiti od pravice samoodločbe. Državnozborska zastop«tva Čehov. Jugoslovanov in Ukrajincev izražajo bojazen, da že pričeta pogajanja ne bodo mogla privesti do mirovnega sklepa, za kar bi morali v polnem obsegu pripisati odgovornost vladi. Mi vstrajamo pri naši deklaraciji z dne 30. maja 1917 in zahtevamo, da se varuje pravica samoodločbe vseh naroJov. Medtem pa so se začeli posamezni deli ruske armade pogajati za premirje z nemškimi oddelki, ki jim stojijo nasproti. Na mnogih krajih fronte je nastopilo krajevno premirje zlasti v ozemlju med rekama Pripiet in Lipa. Vrhovni poveljnik ruskih armad in ljudski komisar za vojne zadeve če ter zajemali tako hlastno naglo, kakor bi se ko> sali, kateri bode hitrejši. Babure so jih gledale od daleč in bojazljivo, da ne bi kateri izmed dedcev v tej prehranjevalni tekmi polomil žlice in razbil sklede. Le od časa do časa je prenehal po eden v toliko, da se je obrisal z rokavom krog penastih ust. Postali pa niso poprej, dokler niso zaštorljale žlice po praznem dnu sklede. Bog jim blagoslovi, sem si mislili Dobre želodce so imeli vsi štirje; samo sv. Duh le menda ni krilatil nad njimi, ker so pospravili take množine pod streho. Po končanem zajutreku so se še vsi pokrižali, se malo oddahnili ter se razšli. Eno izmed bablet je pobasalo skledo in žlice. Blagoslov nove pšenice je bil končan. Ob 9. uri dopoldne sem opravil tudi jaz nago slovesnost, samo bolj na kratko nego blagoslovitelj nove pšenice. Iz postojank pri Sznedovvu so nas premestili po preteku treh tednov še bolj navzgor ob Dnjestru v strelsko črto: Iwanye—Dzwiniacz. Tukaj smo životarili cele tri mesece: september, oktober in november. Parkrat smo se mudili med tem na odpočit-ku v mestu Zaleszcyki. Življenje, delo in dogodljaje v teh krajih sem popisal takoj v začetku teh „Vojnih spominov" pod naslovom: „V gradu, v postojankah in v mestu." Koncem meseca decembra sem odromal po 18 mesecih bivanja na bojnem polju na kratek dopust ▼ domovino. Doma na očetovem domu sem obhajal bo- Stran 2« praporščak Kriljenko, po svojem mirovnem poklicu učitelj, je zauktzal, naj se povsod ustavi ogenj V nedeljo, dne 2. decembra, ob pol petih popoldne je rusko odposlanstvo dospelo tudi do naše bojne črte, kjer je bilo sprejeto. Pogajanja za premirje vodi na nemški strani vrhovni poveljnik maršal princ Leopold Bavarski, h kateremu je že tudi "prišlo nekaj avstro-ogrskih višjih častnikov. Na ruski strani je voditelj pogajanj praporščak Kriljen ko. Ruski vrhovni poveljnik Duhonin se ni hotel vdati mirovnim naklepom boljševikov ter je zbežal iz glavnega armadnega stana. Vsled tega je vod stvo vzel v roke praporščak Kriljeako, ki se je že 26. novembra obrnil do bavarskega princa Leopoi da ter ga vprašal, ali je voljan takoj stopiti v po gajanja zavoljo premirja. Vrhovni poveljnik mu je odgovoril, da je pripravljen in upravičen za po gajanje z ruskim vrhovnim vodstvom. Pogajanja so se že začela. Ruski odposlanci so v pondeljek 3. decembra opoldne dospeli na kraj, ki je bil določen za pogajanja. Prvi žarek miru se je že pojavil na obzorju, majhen sicer, pa vendar je žarek. Naj bi mu sledili še drugi, naj bi se kmatu prikazalo ter nam zasijalo solnce miro, in sicer takega mirii, ki za-jamčuje resnično svobodo, neodvisnost in samostojnost vseh naroiov brez zatiranja in nasilnosti, ki sta bila vzrok strahovitettsvetovne vojske. Nekaj o rekvizicijah. Namestnija je izdala za člane rekvizicijskih komisij navodilo, kako se jim je ravnati pri rekviziciji i da, fižola, krompirja in sena. Dobro je, da so tudi ;,aši ljudje poučeni o teh naivodilih in sioer zato, da ¿e bodo vedeli braniti, če komisije segajo pri rekvizicijah predale*. V komisiji morata biti poleg od politične oblasti določenih osah še tudii župan ali njegov namest-rik in kmetski izvedenec (cenilec), ki ga določi župan. Ce pri tehtanju, merjenju ali cenitvi vidi župan ali kmetski strokovnjak, da hočejo ostali člani komisije posamezne pridelke previsoko ceniti, ima pravici ugovarjati in ceniti po svoje. Naj torej župani in komisijam prideljeni strokovnjaki skušajo varovati občane pred krivičnimi predpisi. Posestnik mora sam pokazati komisiji svoje zaloge. Brez navzočnost; posestnika ali njegovega namestnika se zalog ne sme pregledati. (Odstavek 3 omenjenega navodila.) Važno je, da gospodar, kjer se rekvirira, pazi, da se vse natančno in ne v njegovo škodo popiše. Za prehrano se mora pustiti do nove žetve za osebo vsega skupaj pri rekviriranju od 1. do '5. decembra 80 kg žita, 7 kg fižola ali drugih stročnic, od 16. do 31. decembra 75 kg-žita in 6 kg fižola, od 1. do 15. januarja, 70 kg žita in 6 kg fižola, od 16. do 31. januarja 65 kg žita in 5 kg fižoia, od 1. do 15. februarja 60 kg žita. in j> kg fižola in od 16. do 28. februarja 55 kg žita in 4 kg fižola. Krompirja za oddajo komisije sedaj več ne predpisujejo, temveč samo cenijo ali pretehtajo, koliko ga je v zalogi. Predpise za oddajo razpošlje potem na podlagi komisijonelnih seznamov okrajni krompirski nadzornik. Za hrano se računa odslej za osebo do nove žt-tve 70 kg krompirja. 2a s e m e je najbolje, da pridelovalec kar sam, že predno pride komisija v hišo, loči semensko žito, SLOVENSKI GOSPODAH. f žol in krompir o.i ostoiih zalog. Ko pride komisija, mora takoj povedati, da je dotično žito ali krompir določen za seme. Komisije imajo naročeno, naj računajo za seme te-le množine: pšenica: za nizke (rodovitne) lege 150 kg za hektar, 200 kg za srednje lege in 250 kg za visoke (suhe, slabe) lege, rži 140, 180 in 250 kg, ječmena 130, 180 in 220 kg, ajde 70, 90 in 120 kg, prosa 15, 20 in 25 kg, koruze 50, 60 in 70 kg, ovsa 150, 200 in 280 kg, fižola 50, 70 in 90 kg, konjskega boba 290, 220 in 240 kg, grašice 120, 160 in 200 kg, leče 100, 120 in 140 kg. Krompirja se mora pustiti za seme 15 do 25 met. stotov za hektar. Za krmo mora komisija prepustiti pridelovalcu: ječmena 15% pridelane množine (če se je že poprej odračunalo seme); prosa eno petino, odračunati se mora poprej seme in koruze eno četrtino. Oves se sme krmiti samo konjem in sicer za vsakega konja t kg na dan, t. j.: tam kjer posluje komisija od 1. do 15. decembra 255 kg, od 16, do 31. decembra 240 kg, od 1. do 15. januarja 225 kg, od 16. do 31. jan. 210 kg, od 1. do 15. februarja 195 kg in od 16. do 28. februarja 180 kg. Za vsako žrebe, ki se še bo skotilo prihodnje mesece, se računa 50 kg ovsa. Zadnje žito se sme vse pokrmiti. Grahorice se sme 2 tretjini pridelane množine porabiti za seme in krmo, ena tretjina pa se mora oddati. Krompirja se mora računati 20% vseh zalog za krmo in 6% za pokvar-jenje. Pridelovalec naj natančno navede, koliko oseb mera prehraniti čez celo leto. Vštejejo se vse osebe, ki so stalno pri hiši na hrani in tudi dninarji, rokodelci, občinski ubožci itd. Pri dninarjih morajo komisije upoštevati ta-le ključ: Ce navede posestnik, da rabi skozi celo leto 50—400 dnin, se računa to za 1 osebo pri hiši več, 400 do 800 dni 2 osebi več, 800 do 1200 dnin 3 osebe več. Ce je samo do 50 dnin, se ne računa. V zapisnik se morajo vpisati tudi osebe, ki imajo pri posestvu pravico do dobave žita, moke ali krompirja (viničarji, prevžitkarji itd.) Namestniško u i 'odi.'.; še dalje določa, da se vrste krompirja, n. pr. „modlri krmilni krompir", „nov Paulsenov modri ali beli debeli krompir", „profesor Woltmanov krompir,, ali krompir „Up-to-date" itd., ne sme drugače upjrahti nego za seme. Tak priznani semenski krompir se torej mora popolnoma pustiti za seme in se mora kmetu od drugih vrst odračunati za hrano in krmo. Pridelovalec naj tudi pazi, da v slučaju, če so njegove zaloge žita, fižola ali krompirja tako male , da ne bo izhajal ž njimi do nove žetve. k o m i s i j a v iše v zapisnik: „Ima zalog za preh v x no svoje družine samo d o ..." To je važno raditega, ker se mora do-tični družini po preteku tega Časa dati krušne karte. Na vsak način pa mora posestnik zahtevati, da se pri rekviriranju vpoštevajo le samo tiste množine žita, fižola in krompirja, ki ga posestnik ob Času r e k v i z i o i j e res-'dejanski poseduje, in ne tiste množine, ki so jih izračunali uradniki na podlagi večinoma napačnih žetvenih popisov. Nikjer tudi ni predpisano, da bi moral pridelovalec predpisane množine pridelkov takoj oddati. Vsakdo se še naj naknadno prepriča, ali ni bil predpis napačen. Vsakdo si še naj na podlagi današnjih podatkov izračuna, koliko mu je treba oddati. Ce so mu predpisali prevelike množine, naj takoj pri komisiji ugovarja, ali pa se naj pritoži na o. kr. okrajno glavarstvo. Komisijam je tudi naročeno, da morajo postopati uljudno in prizanesljivo. tj. decembru Pomanjkanje mleka. (Iz peresa pohorskega kmeta.) Dne 28. novembra je bil od c. kr. okrajnega glavarstva sklican shod v Ruše zaradi oddaje mleka v mesto Maribor. Zbrali so se župani in zastopniki iz 16 občin (Enaki shodi so se vršili tudi v Si» Ilju, v Račah, v Slov. Bistrici, v Mariboru in v St. Lenartu.) Poročevalec okrajnega glavarstva nam je opisal bedo, ki jo trpijo mestni prebivalci, posebne otroci, ranjenci in 6tari ljudje vsled pomanjkanja mleka. Svetoval je, kako bi se naj uredilo nabiranje in pošiljanje mleka v mesto; naznanil nam je tudi grožnje in kazni, če ne bi hoteli ubogati, kar zahtevajo oblasti. Po njegovem govoru se oglasi smol-niški župan g. Glaser in v kratkih besedah pove, da prebivalci Dravske doline radi damo vse, kar s® zahteva od nas, Česar pa nimamo, tudi dati ie moremo. Nato povzame besedo ruški župan, g. naduto-telj Lasbaher, in v daljšem govoru temeljito dokaže,, da o kakem nabiranju mleka v naših hribovitih planinskih občinah sploh govora ni. Prvič imamo le komaj tretjino krav, kar so jiii imel) v mirnik gasili; drugič imajo krave vsled pomanjkanja krme i-iak manie mleka, in tretjič bi se ne moglo dobiti hž človeka, ki bi hotel prevzeti nabiranje mleka. Ce bi se mu plačalo od nabrane množine mleka, bi njegov zaslužek še toliko ne znašal, kolikor bi si po teh slabih potih raztrgal čevljev; ako bi se mu pa pla<-čala dnina, kakor drugim delavcem, bi nabiralčevi plačilo presegalo vrednost nabranega mleka, ¡lovor-r.ik povdarja domoljubno zavest prebivalstva Dravske doline in Pohorja, ki rado obilno prispeva za vsak dobrodelni namen, dati pa ne more tega, kac ima samo le za največjo dlomačo potrebo, mnogokrat pa še za to ne. Vsi navzoči smo bili g. govorniku za njegov tehten, jedrnat in popolnoma resničen obrambni govor iz srca hvaležni. Po daljši razpravi je smolni&> ki župan zborovanje zaključil in prosil poročevalca c. kr. okrajnega glavarstva, naj naše težnje in zapreke glede nabiranja mleka upošteva in to na pra-slojnem mestu naznani. Z ozirom na poročevalčev govor dostavljam nekaj besed. Na Gornjem in Srednjem Štajerskem sc st. kmetje baje tudi branili oddajati mleko v mesto, češ, da ga nimajo nič odveč; ko pa je bil eden kmetov prav občutno kaznovan, so imeli naenkrat vsi zadosti mleka za oddati, tako, da se ga zdaj pripelje vsaki dan veliko tisoč litrov v Gradec. Na Gornjesa in Srednjem Štajerskem je to kaj lahko mogoče. Latam so si kmetje tekom let s pomočjo in podporami deželne vlade živinorejo izdatno zboljšali in s tem ¡&» višali množino mleka. Vrhu tega se živina, posebna doDre mlekarice, v nemškem delu dežele ne rakvirl-rajo tako brezobzirno kakor pri nas. Tudi krme se Gornještajerbem pusti v zadostni množini; pri ¡am se pa vzame ponekod toliko, kolikor se najde. Paši je, kakor v Avstriji sploh, dvojna mera. Kadar m kaj deli. se meri Slovanom z metrom, Nemcem e sež-njem; pri odvzemanju se pa Slovanom meri s set~ njem in Nemcem z metrom. Posebno na Štajerskem je to intabulirana pravica, da sije iz Gradca na na» še Nemce toplo solnce Claryjeve dobrotljivosti, na Slovence pa sveti samo hladni mesec preziranja. Zatorej si naj občutno pomanjkanje mleka za maribor» ske prebivalce v obilni meri zapišeta štajerska deželna vlada in deželni odbor na svoj račun,. Nekoliko pa si naj gotove mariborske „diame" in gospoda pokliče v spomin tiste zlate čase, ko so iz golega sovraštva do slovenskega kmeta-trpina ubogim kme* žične praznike vojnega leta 1915 in nazdravljal novemu letu 1916. Ko sem se vrnil nazaj na bojišče, so nas odposlali proč od Dnjestra v Bukovino ob rusko m6jo v krvavo-ljuti bobneči ogenj. Zadoščene.! Nek misijonar pripoveduje sledeči zanimiv dogodek, ki velikodušnim dobrotnikom afriških misijo-nov znova dokazuje, da je vzdrževanje katehistov — domačinov-neduhovnikov, ki poučujejo verske resnice, kot so v katehizmu — silno važna stvar; kajti delo teh pomožnih misijonarjev je rodilo že najlepše vspehe za cerkev in za nebesa. Na mišijonski postaji, ki jo oskrbuje domači ] katehist, je bil poklican mlad katehumen (pagan, ki i se pripravlja na sv. krst) kot priča k sodnijski ob- j ravnavi. Vsiljivo prigovarjanje strank in sodnikov ga je premotilo in zmedlo,, da je potrdil resničnost svojih izpovedi na malikovalskem kamenu. Mladi pa- j pan si očividno ni bil v svesti, da je storil kaj hu- » dc-ga. Kajti nekaj dni pozneje je pripovedoval patru cdkrito in brez strahu, kako se je vršila sodnijska obravnava. Misijonar je porabil priliko, da je poučil in posvaril njega in ostale katehumene. Predočil je krivcu kaznjivost njegovega dejanja in da bi svarilo še naredilo večji utis, mu je naložil za pokoro, da mora nekaj časa ostajati med sv. raaic pred cerkvenimi vrati. Katehumen se je voljno uklonil in od tega dne dalje je klečal pri jutranji in večerni molitvi in v nedeljah med sv. mašo pred durmi kapele. Kmalu potem je bil poklican tamošnji katehist od gosposke bližnjega kraja pred okrožno sodišče. Dolžili so ga, da je izruval malikovalsko dlrevo, in da je povzročil s svojimi pridigami med domačini velike nemire. Misijonar se je zavzel za zatoženca. Vsled tega je ukazal okrajni komisar, da se sodba odloži in je poslal domov vse poglavarje, ki so prišli v velikem številu k obravnavi. Hoteli so izposlovati, da se katehist izžene. — Predno se je pater zavzel za ka-t6hista, ga je dal poklicati k sebi, da bi od njega samega zvedel, Če je res on izdrl fetiško drevo. Ta pa je na vprašanje samo odkimal z glavo. „Kdo pa je potem izdrl drevo?" Nobenega odgovora. Pater je zdaj zaporedoma našteval vse kristjane, o katerih je j mislil, da so mogoče to storili, pa pri nobenem ni kar jj tehist pritrdilno odgovoril. Ker katehist sam ni hotel imenovati storilca, mu je pater slednjič resno zar § povedal, da stvar pojasni. Katehist tedaj odgovori: j „Oče, ti si nas učil, da so vice, kjer bomo morali pretrpeti kazni za svoje grehe. Učil si nas, da si moremo te kazni okrajšati, Če v življenju kaj storimo, da zadostimo zanje. Tako, zdaj veš, kdo je izruval drevo." Četudi je bil pater vajen na često nenavaden način mišljenja in govorjenja dlomačinov, vendar ni mogel doumeti pomena teh besedi in je to priznal. Katehist se je pomilovalno nasmehnil, Češ, v. starosti pač popusti spomin, potem pa je začel brez vsakega nadaljnega vprašanja: Pred tedni si obsodil P.-a, Sat mora stati pred cerkvenimi vrati, ker je pred sodiS-čem prestopil božjo zapoved. Od tedaj mu misel na njegov prestopek ni dala miru. Ko so torej maliko* valci vsadili pri kapeli fetiško drevo, je sklenil, da nekaj stori v zadostilo za svoje dejanje in da pokaže svoje kesanje. Sklenil je, da poseka tisto drevo,, tudi, če ga to spravi v ječo. Zgodaj zjutraj se je napravil in vzel svoje orodje, dla v miru brez ovire izvrši svoje delo, ki je v očeh paganskih zamorcev — največji zločin. To se mu je tudi izvrstno posrečilo. Nihče ga ni opazil, samo trije vemo za njegovo dejanje in mi ga ne bomo izdali. Pokrajinski poglavar ne sumi brez vzroka, da sem jaz to storil." Torej ne katehist, temveč učenec, katehumen, njegov skesani spokorjenec, je izvršil dejanje. Patra je to jako ganilo in je seveda ohranil skrivnost zase. Da pa ne bi vzbudilo nikakega suma, spokorjen-ca ni takoj oprostil njegove kazni, temveč je dovolil še le Čez en teden, da sme v cerkvi prisostovati sv-maši. Upajmo, da postane zvest, goreč kristjan, a-pajmo pa tudi, da katehist, ki, kot smo tu videli, ni varen pred sovražnostmi svojih paganskih rojakov, vstraja na svojem težavnem pa tudi zaslužnem mee» tu. Oba bodeta enkrat na sodni dan še bolj jasno in hvaležno spoznala, da se imata zahvaliti požrtvoval* nosti in velikodušnosti svojih evropskih dobrotnikov« da sta bila poklicana k luči prave vere." Natančnejša poročila -o Črnih katehistih prtaai» ša „Odmev iz Afrike", letno K 1.50, Ljubljana, škofijo 8. 6. decembra 1917. SLOVBMSifl 6i)8POD tfcain na mestnem trgu steklenice razbijale in mleko po tleh razlivalo in jih povrh surovo psovale in celo pretepale. Takrat ste mleko — za ohranitev člove-Skeaa zdravja tako potreben božji dar — zametava-li, zdaj nas hodite po več ur daleč iz raesta na cesto čakat in mlpka prosit, a mi ga vam nimamo «1a-ti. ker se nam je , od oblast'o cesarskega namestnika grofa Claryia odvzelo toliko sena, slame, žita in krompirja, da se mora z nami vred postiti tudi živi-na I. P- Stran 3. Na bojiščih. Na ruskem bojišču od Severnega morja do rumunske fronte že od 1. decembra dalje ni padel noben strel. Na obeh strai eh čakajo čete na uspeh pogajanj glede premir a. — Na italijanski fronti večinoma samo artilerijski ogenj. Italijansko uradno poročilo pravi, da so naši zadnje dni opustili napadanje med Piavo in Brento in na ozemlju Sedem občin. — Na francoskem bojišču se vrši srdita bitka v ozemlju mesta Kambre. — Na albanskem in macedonskem bojišču smo potisnili sovražnika nekoliko nazaj. — S turških front nobenih posebnih poročil. IlasM vesti* V državni zbornici se je v sredini seji nadaljevala razprava o zakonski predlogi proračunskega, odseka, ki zahteva, da se izreče graja tistim poslancem, ki so člani nadzorovalne komisije za državne dolgove. Zbornica je sprejela predlogo. Vršila se je nato razprava, o takozvanera vojnem davku. Poslanska zbornica se je s tem davkom že trikrat pečala in zakon turli sprejela, toda gosposka zbornica je zakonsko predlogo, kakor jo je sklenila državna zbornica, vselej odklonila, ker noče, da b: bil zakon o vojnem davku veljaven tudi za nazaj za leto 1916 in prejšnji leti, temveč samo za. leto 1917. Druga točka nesoglasja med obema zbornicama pri tem zakonu je raznoliko obdačenje posameznih oseb in družb, kajti poslanska zbornica je za to. da plačajo tudi družbe takšen in tako velik davek, Kakor posamezniki, in proti temu, da bi se bogatašem na-¡ožil manjši, revnejšim paTvečji davek. Ko je o tem predmetu govorilo več poslancev, je bila seja zaključena in nadaljevanje razprave o tej zakonski predlogi preloženo na, četrtkovo sejo. V nagodbenem odseku pod predsedstvom dr. Laginje je govoril ministrski ; redsednik dr. Seidler in predlagal, da se naj na stari podlagi podaljša nagodba ter se uredijo trgovske razmere medl Avstrijo in Ogrsko, in sicer za dobo dveh let. Hrvatski poslanec dr. Dulibič je zahteval, da se reši jugoslovansko vprašanje v smislu izjave Jugoslovanskega, kluba, podane v drž. zbornici dne 30. maja 1017, in izvajal, da je nagodba med Avstrijo in Ogrsko papirnata cunja, ki ima ravno toliko vredlnosti, kakor nagodba med Ogrsko in Hrvatsko, in izraža dvom., ali bo še sploh mogoče vzdržati dualistično državno obliko, ker zahtevajo nemadžarski in nenemšlci narodi, da, se jim zasi-gura boljša in srečnejša bodočnost. — V železniškem odseku se je vršila razprava o znani jezikovni naredbi fdede rabe nemščine kot službenega jezika r»ri železnicah, v zdravstvenem odseku pa glede Šo-lania in zdravljenja bolnih in ranjenih vojakov. — v četrtkovi seji ie zbornica nadaljevala razpravo o vojnem davku. Zbornica je sprejela zakonsko predlogo in tudi načelo, da se morajo bogate družbe ra-vnotako obda Siti, kakor posamezne osebe. Zbornica .ie nato razpravljala o pravosodnih zakonih, ki jih je tudi sprejela. Na razna vprašanja glede vojaških dopustov je odgovoril domobranski minister, da. so to-zadlevno ne bo postopalo ozkosrčno ter da se bodo dovoljevali dopusti v največji meri. — V petkovi seji je podal ministrski predsednik izjavo plede premirja z Rusijo. Ruska vlada je namreč stavila avstro-ogrski vladli ponudbo, da se pričnejo nemudoma po-gaianja za premirje in za splcšen mir. Na, rusko ponudbo je avstro-oarska vlada odgovorila, da ie pripravljena prični: s pogajanji za premirje, kateremu bi naj sledil m"-.'. O tem poročamo na drugem mestu. V zbornici se je nato vršila razprava o b^erunskem vprašanju. Glavno določilo novega begunskega za-kona je enotnost zneska, namreč 1 Iv na. dan, in trdno določena Številka, ki ne sme prekašati svote 500 K za osebo. Pravica do begunske podpore je "o novem zakonu razširjena, sega namreč za tri mesece nazaj. Vršila se ie nato razprava o zakonski predlo-gi plede podnoro za obrtništvo. Domobranski minister je obljubil, da bodo no možnosti oproščeni od vojaške službe vojaki-obrtniki, ki so stari več kakor 48 let in ki niso sposobni za vojaško službo na r -f.nii. Zbornica je spre;iela zakorff&o prpdlogo kakor udi predlogo glede odškodnine osebam, ki so bile po krivici preganjane in obsojene. — V pondeljkovi seji se je vršila razprava o nagodbi Ogrsko Go r > je več poslancev, med temi poslanec Spinčič, ' : ie izvajal, da je dualizem velika nesreča za Jugo^Lva-ne in stremi za uničenjem Jugoslovanov. Pritoževal se je o tem, kako se je za časa vojske postopalo t Jugoslovani, ker dualizem na odgovarja pravici samoodločbe narodov, bodo Jugoslovan' glasovali proti ¡i g».• m. — V t, rku i )i ¿fcom»ca m»*a i< v U razpravo o nagodbi z Ogrsko. Gov^riia sta dva poslanca, eden socialni demokrat in edin nemški nacienalec. Ker je bil ob 12. uri opoldne določen sprejem avstrijske delegacije pri cesarju, je bila seja prekinjena in preložena na popoldne V iedenske novice, Dabovniške vesti. Župnijo Sv. Martin na Poh. je dobil tam« šnji provizor fi. g. Franc Sinko. — G. g. Jožef Vrečko, kaplan pri Sv. Juriju na ščav-nici, je šel v Gradec študirat filozofijo. Nova vojna kurata. C. g. Fr. Stiglic, kaplan v Vojniku, je imenovan za vojnega kurata gorskega strelskega polka št. 2. ■— C. g. I. Hanžič, Baplan nai popoldanski seji je govorilo deset poslancev. Izmed ! Kapeli, je bil te dni vpdklican v vojno službo kot Jugoslovanov je govoril poslanec dr. Verstovšek, j v°ini kurat. ki je zahteval, da se odstrani dualizem in da se Avstrija na novo zgradi na temelju svobodnih na rodov. Naglašal je potrebo, da se združi v eno celoto vse ozemlje, na katerem prebivajo Jugoslovani. Stavil je nato več predlogov, in sicer da se zgradi železnica iz Krapine do štajerske meje ter tako dobi stik z železnico iz Grobelnega, da bi se napravile ugodaejše železniške zveze na progi Zidanmo8t—Zagreb itd.; končno je zahteval, da vlada zastavi vse svoje moči, da postane promet med obema državnima polovicama zopet prost, da se rebivalstvo v obeh državnih polovicah oskrbi enakomerno z živili ter da se tudi enakomerno porazdelijo razne sirovine za tovarniške namene. Prihodnja seja v sredo dne B. decembra z dnevnim redom: Nadaljevanje razprave o nagodbi in glasovanje o nagodbi. Zasedanje delegacij. Avstrijska in ogrska delegacija sla imeli v poadeljek otvoritveni .seji. Za. načelnika avstrijske delegacije je bil izvoljen nemški krščanski soeialec prelat Hauser, za pod-načelnika pa Poljak dr Bilinski. Prelat Hauser se je v toplih besedah spominjal rajnega cesarja Franca Jožeta in sedajnega cesarja Karla, ki si aeu-m< rno prizadeva celiti rane, katere seka ta grozna * mnogo druge višje gospode. Trojno odlikovanje tekom enega meseca je dobil vojni kurat č. g. Pavel Žagar pri 87. pešpolku, in sicer najvišje pohvalno priznanje z meči, častni ?uak 71. razreda od Rdečega križa in Karlov Selni kiiž. V mesecu majniku t. 1. je dobil Franc Jožefov r ed, tako da ima sedaj z duhovniškim zaslužnim križcem od leta 1915 v celem petero odlikovanj. Pomožni vojni karat. C. in kr. vojni kurat v ptujskih vojaških bolnišnicah je bil odpoklican na fronto. Začasno dušeskrbje v teh bolnišnicah je prevzel č. g. Anton Kolarič, c. kr. gimnazijski profesor v Ptuju. Vojak-bogoslover. G. Alojzij Vrhnjak, abitnrVnt iz Pa meč pri Slov. Gradcu in častniški aspirant v kurzu za častnike, je poleg svojih vojaških, dolžnosti študiral zasebno vse predmete za prvi letnik bogoslovja, Dne 26. m. m. je napravil z dobrim uspehom zadnji izpit za prvi letnik v Mariboru. Zdaj bo. kmalu praporščak, študiral za drugi Jetnik. Poroka v cesarski hiši. V kapeli gradu Laxen-burg se je dne 29. novembra predpoldne vršila poroka cesarjevega brata, nadvojvode Maksa, s princezinjo Frančiško Hohenlohe-Schillingfurst. Visoki par je poročil kardinal dr. Piffl. Navzoči so bili: Cesar in cesarica, bolgarski in saški kralj ter vojska, in ki prizadeva, da bi se Čimpreje sklenil trajen in časten mir. Vlada je predložila delegacijam proračun za leta 1914, 1915 in 1916. Iz tega proračuna posnamemo, da je avstro-ogrska monarhija izdala v teh letih na samo vojnih stroških za armado in mornarico čez 43 milijard krcn, za leto 19:7 18 bo pa izdala 20 milijard K. Poslanci dr. Korošec, Stariek in Petruszevič so stavili predlego, naj zunanji minister sporoči vladarju željo delegacije, da po svojih vladah da iz obeh zbornic obeh državnih po ovic izvoliti zastopnike za bodoča mirovna pogajanja, in sicer: 12 Nemcev, 10 Madžarov. 10 Čehov, 7 Jugoslovanov, 5 Poljakov in Ukrajincev, 3 Rimune in 1 Italijana. — V to rek ob 12. uri opoldne je cesar sprejel avstrijsko delegacijo. V imenu delegacije je imei nagovor n-K cesarja predsednik delegacij prelat Hauser. Potem je imel naš cesar prestolni govor, v katerem se je v začetku spominjal prednika na prestolu, rajnega cesarja Franca Jožefa, slavnih vspehov naših zmagoslavnih armad in junaštva naše mornarice, nadalje velikih naporov vojaštva na fronti in v zaledju ter požrtvovalno-junaškega napornega delovanja prebivalstva v zaledju, ki je vsled dolgotrajne vojske izpostavljeno velikemu, vsestranska mu pomanjkanju. Z globoko hvaležnostjo se je spominjal junakov, ki so za domovino žrtvovali najdražje, svoje življenje. Kar se dostaje miruje cesar poudarjal, da je naša država slejkoprej pri pravijena skleniti za državo časten mir in ne bo pri sklepanju miru stavila zahtev, ki bi bile r,e dosegljive. V toplih besedah se je cesar nato spominjal neumornega prizadevanja sv. Očeta za spravo med državami in narodi. Kar zadeva Rusijo, je naša želja, da bi čimpreje zopet prišlo do pri jateljskih razmer med nami in Rusijo. Meča, ki nam je bil s si'o potisnjen v roke, ne damo poprej iz rok, dokler se naši sovr. žniki ne odrečejo Preiskava radi preganjanj Slovencev. Te dni e došla iz Dunaja ministenjalna komisija v Mari-or, da preišče, kakor se uradno poroča, na licu sta med vojno nastale razmere. Te razmere so\preganjanja in aretacije nedolžnih Slovencev začeikom vojske. Iz štajerskega bo razširila ta komika svoje delovanje na Koroško, Kranjsko, Primorlko in Dalmacijo. V komisij so visoki uradniki iz ministerstev: sekcijski načelnik dr. Aleksij iz\ notranjega ministrstva, ministerialni svetnik Čulieuz ministrskega predsedstva in dr. Braitenberg K^t zastopnik naučnega ministrstva. Poslednji je Kolbvec in hud nasprotnik Slovencev. Culič je sicer Hftat, pa vladnega mišljenja. Žito pa Slovenci v to\omisijo ne moremo imeti zaupanja. Poslana je bila na jug sicer na zahtevo naših poslancev, pa tajno ic brez vednosti naših poslancev, ki so zavoljo tega že ¡nterpelirali v državnem zboru. Velika zasluga naših poslancev je, da so v ostrih interpelacijah opisovali, k-ko so naši nemškutarji in nemški zagrizenci neutemeljeno obdolževali domovini in cesarju zveste Slovence, kako jih je žandarmerija m vojaštvo gonilo v zapore, kako so posilinemške in nemške barabe pred očmi oblasti, okrajuih glavarjev in v navzočnosti žandarjev pljuvale po naših ljudeh, jih za-sramovale in teple. Po več tednov in mesecev so nedolžne slovenske žrtve morale radi nemške hudobije pretrpeti v ječah med roparji in hudodelci. Mnogi so vsled pre tanega duševnega in telesnega trpljenja izgubili v ječi svoje zdravje, framski g. župnik Muršič je celo umrl, očividno na nasledkih grdega in ostudnega preganjanja, ki ga je pod zaščito znanih okrajnih glavarjev uprizorila proti Slovencem nemška in nemškutarska sodrga. In nihče od teh žrtev še ni dobil dosedaj ne zadoščenja in ne odškodnine za škodo ia prestano trpljenje. Sedaj so nam poslali neko preiskovalno načrtom, da bi nas razdelili in uničili. V lastni ] komisijo, ki bo sprejemala pritožbe samo proti n lil h r%wt r\ iioln ti nomrtotmni r» nii l/nri "" nI im' i r\ i Ar.OCTI rio no nmii uniilSli l ohlocfi hiši hočemo ostati samostojni gospodarji. Končno je prestoini govor še kratko omenil naše razmerje do zavezniških in nevtralnih držav. — V torek je imel v odseku za zunanje zadeve naš zunanji minister grof Cernin svoj govor. Povedal ni nič rovega ne o postanku ne o razvoju vojske ne o -»vojem stališču capram mirovnemu vprašanju. O prihodnji usodi Poljske je izjavil, da bo Poljska ¿ama, torej poljsko ljudstvo odločevalo o svoji državni prihodnjosti. Prijazne besede je govoril na naslov sedanje ruske vlade, o stanju pogajanj z Rusi pa ni povedal nobenih podrobnosti. Mir, ki je grofu Černinu pred očmi, bodi takšen, da osta- civilni oblasti, ne pa proti vojaški oblasti. 2e v tem je velik nedostatek te komisije, ker so naši ljudje ravno od raznih vojaških oseb toliko pretrpeli. Vrhtcga tudi sestava komisije ne vzbuja posebnega zaupanja. Vendar pa je neobhodno potrebno, da zvedo vsi preganjani za nalogo te komisije. Ce bodo sfdaj zaslišani, naj vsak neu-trašeno in brezobzirno pove vso resnico. Bati se ni treba nobenemu ničesar, ker ne gre za nova preganjanja, marveč za to, da se izvedo vse krivice in vsa nasilstva. Prišel je čas, da se poravnajo vse krivice storjene po teh preganjanjih. Potrebno je. da pride čista resnica na dan, da ne prostost, samostojnost in ozemlje Avstrije ne- ; komisija izve za vse krivce, ki so tirali nedolžne dotaknjeno. j žrtve v preganjanje in težave. Naši poslanci so Stran 4. SLOVENSKI SH*$P0UAfl. storili svojo dolžnost, ko so spravili celo zadevo v tek. Cista resnica na dan, brez strahu iu brez ublaževanja! Slovenci t V decembru na delo in agitacijo za Tiskov ni dom i Oklic ravnatelja Cirilove tiskarne, g. dr. Antona JerovŠek, na složne Slovence je vzbudil ha Štajerskem in izven Štajerske ognjevito navdušenje za Tiskovni dom kot kulturno središče štajerskih Slovencev. Od vseh strani prihajajo priznal-na pisma, ki povdarjajo veliko potrebo takega doma. Vsi sloji našega ljudstva, duhovniki, posvetno raz-umništvo, uradniki, kmetje, delavci, da, celo hlapci in dekle, so že poslali svoje doneske; tako se je v -kratkem času enega meseca nabralo Že nad 20.000 K Hvala vsem darovalcem! Dapasedeloza Tiskovni dom Še pospeši, se določa letošnji mesec december za posebno agitacijo v prid Tiskovnega doma. V si, ki čutijo z narodom in za narod, naj v decembru posvetijo vse svoje moči agitaciji za Tiskovni dom. Slo-vensko razumništvo, duhovsko in posvetno! Porabi v decembru pri vsaki priliki svojo zgovornost in razloži ljudstvu potrebo kulturnega središča v Mariboru ter zbiraj darove zanj i Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali pn. gg.: Neimenovana, Sv. Jakob v Slov gur, 10 K; Kokelj, župnik, Vurberg, 50; Vurkelc I., župnik, Sv. Vid, 250; Hojnik T., Pr.hova, 6; Bračič A., župnik, Lembab, 50; dr. Lukman Fr., prof. bogoslovja, Maribor, 200; Mo!c M., Kammca, 10; Ne imenovan iz Slemena 20; Deučer C, Maribor, 2; Fras L, Sego\ce, .20; p. n. gg. bogoslovci Maribor 200; Januš M , Maribor, 2; Krajnc M., Štuki pri Ptuju. 8; Krajnčič M., Samušani, 15; Kukovjč F., Loče, 12; Mlinšek I., Staravas pri Velenju, 20; Pokiinek M., Maribor, 2; Steržina K., črkostavec, Maribor, 10; Porekar C., gimnazijec, Maribor, 1; Štruc M, gmnazijec, Maribor, 1; Bruderman A., slikar, Brežice, 5; Rek Jak«.b, Sv. Andraž v Slov. gor., 4; Sturm A , Maribor, 20; Vrš č A., Hošni-ca, 20; Strnad M, Bošpoh, 1; Marčič M., Sv. Janž, 4; Pevski zbor Dekliške Zveze pri Sv. Lovrencu n; d Marib rom 52; Leskovar M SI gona-gora, 10; Krajnc Ter , Sv. Martin, 2; Šenekar F., G. Roiica, 12; Neimenovana iz Sv. Lovrenca pri Ptoju 10; Kolarič Mar., Gornja Sv. KungoSa. 100; Kolarič Jurij, posestnik, Gornja Sv Kuog Ja, 10; Polak Franc, vojak, Maribor, 3 K; Ploj Peter, vo jak, Jarenina, 2; Volmut Terezija Jarenina, 2 K; Dobaj Janez in Marija na Šobru 10; Občina Rečica v Savinjsk dolini 100; Hribernik Fr., Celje, 3; Hojnik A, Prhova, 10; Tomažič I., Gomia, 10; Deržanič Martin, Videm, 20; Gprzina Fr., Sv. Jurij ob južai žel,, 20; Podvinsk; Fr so nsstale vsied vojske ter silno tolažljiva za trpeče domače vojskujočih se vojakov. Pridejane so molitve za mir. kakor tudi prcšnie za žive. in p »božnost za duše rajnik naših vojakov. Knji ž ca stane s poštnino vred 30 vinarjev in se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jo jako pri-p iročamo! Rok za podpisovanje vojnega posojila podaljšan. C carska namestnija nam piše: »Gospod finančni n iaister je podaljšal podpisovalo! rok za 7. vojno posojilo do sobote, dne 15. decembra 1917, 12. ure opold ie. Zatorej ponvam p e ivalstvo Štajerske ter vse za dope in kreditne z; vode v deželi, da storijo med podaljšanim pod-p^ovalnim rokom vse, da uspeh 7. vojnega poso-ji!a kolikor mogoče še zvišajo. Gradec, dne 3. decembra 1917. Clarv.« €»<*«poda.raft * aovio# Slovenski poslanci za kmeta. Zadnji teden so rt ;ši slovenski poslanci stavili v državnem zboru z >pet več važnih interpelacij, ki se tičejo gospodarskih zadev našegi kmeta. Poslanec Piše k iu tovariši so inierpelirah ministra za prehrano r.idi nasilnega rekviriranja živil in krmil v mari-b r.»kem okraju in so zahtevali naj se pri rekvizi cnah vendar pravično postopa. Enako interpelacijo so davili poslanci Roškar, Brenčič in t variši radi rtkvizicij v okrajih Ljut mer, Ptuj in Maribor. Odločno so zahievali, naj se ščiti kmetsko prebivalstvo. Poslanec Piše k je zahteval, naj s > dovoli prevoz sadnih dreves s severnega dela države ca jug. Rekvizicija krompirja. Deželna komisija za krompir naznanja, da se mora vsaki osebi, tudi no \orojenčku pustiti od sedaj naprej 70 kg krompirja. Eno petino zalog pa se mora pusr.ii za krmo in za 7agnitje, 15 do 25 ,q pa za seme za 1 ha orala). Deželna komisija opozarja, da. naj pridelovalec, kateremu se na podlagi napačnih popisov zemljišč i redpiše preveč krompirja za oddajo, na.ančno zme->'i obseg njive, kjer je bil nasajen krompir in naj takoj poroča glavarstvu, da njegova, s krompirjem nasajena njiva ni merilo toliko, kakor je pisano v u-ladnem zapisniku, am;>ak samo toliko ;n lob! o V Rogozi pri Hočan se je n. pr. zgvdilo. da je ob- --------- -----------------— — — ------------. . i ** " I * O ------ ---- j --- last neki posestnici izračunala, da ;e imela krompir- ja nasajenega skoro 2 hektarja (okoli 3/4 orala), do-čim sta obe njivi, nasajeni s krompirjem merili sa-1 mo 1 ha (i% orala). Kmetje, varujte svoje koristi! Ce si sami ne veste pomagati, pa prosite župana, učitelja ali kakega drugega .z^braženoa, da Vam pomaga izmeriti dotično zemijioče in Vam tudi sestavi viogo na oblast. Ait za mestne i govce ne veljajo postave? Kiret iz Šmartna pri Vurbergi nam piše: Konia sena moral d ti voj kom Sposodil sem si tujega konja. Ta me je vdani in hudo ranil v nogo. Grem k klobučariu v Maribor (ime na razpolago), da si kupim obutj n. • • i ,' t iti- v tnraiiiiii {»ruUiij&inah, ne samo ua trgu, kjer se' kaznuje kmeta ce jabolka «a .1 v dražje proda: ko! ae mastni gospodi vredno zdi — brez Mira na tehtoico.; M^jggčSi mM M Usnje, za kmetsbo prebivalstvo. Posi ^Benkovic j- • tov./^j!ier|tiirajo trgovinskega ministra, Zi>hte vsjort, „¿¡e kmetskemu prebivalstvu v rabo pre pust»;: ko?.e za siio zaklane živine; dosedaj se tudi te kože ^aplenjujejo za vojaško npravo.^Tudi drugi; stranke so stavile podobne predloge, Hmelj. Na hmeljskem trgu v 2atcu ni biiono-oenega popraševanja po hmelju letošnjega pridelka, pač pa je bilo popraš.vanje po hmelju starih letnikov zelo živahno. Cene za hmelj starih letnikov so se gibale med 110—12» K za 50 kg. lis^ novice* Vojsko prerokovali. Prijatelj nam piša. Sedanjo strahovito vojno so napovedovali že prej, ko ni še nihče vedel, kdaj in kako bo izbruhnila Napovedovala jo je ljudska vest z raznimi nadlogami in u-boštvom ter pomanjkanjem ljudi. Omenjala je ljudska govorica vojne hčere v raznih podobah: kako bo tz Maribora zamogel en sam vso gospodo v gnojnem košu peljati v Gradec, kako se bodo štirje zbili za. posodo moke in kako bo človek z gore na goro iskal človeka, da. mu pomore pri delu. Oral travnika bode prodan za gibanico ali hleb kruha. Slovenci se bodo skupno vojskovali s Turki in Prajzi . . . Učitelj mora k vojakom. V nemških listih je bilo brati sledeče poročilo iz Gornjega Hesenskega: Ako'pride v naš lepi trg, kjer ne izhajajo časopisi, poročilo o kaki zmagi, se dostavi najprej vodstvu šole, da ga učitelji potom šolske mladine sporoče prebivalstvu. V takem slučaju gredo otroci po pouku po vasi in glasno ter vstrajno kličejo hura. Nekoč je bil zo et ves trg pokoncu radi vpitja šolske mladine, ki je bilo topot jiosebno močno in veselo. Okna so se odpirala, ljudje so se v trumah zbirali in vsakdo je nestrpno povpraševal vesele dečke: „Koliko Rusov je bilo vjetih?" — „Hura, huraaaa, huraaaa", seje glasilo v odgovor in potem še le pravijo šolarji veselo: „Noben Rus ni bil vjet, ampak naš g. učitelj mor- k vojakom. Hura! Hura!" člje od hudih udarcev v življenju, zlasti od grenke-. ga trpljenja hude bolezni. Ljulotner. Tukaj je sssnnu dAn ^ r. m p t, '.kratki uoiezru g.ispa An«, R >bek, tržanfea m klo buč^rica v Ti. ktu svoje starosti; Pokojnica je bi! t»Sča tukajšnjega udbelja m organisb. »Siov. skoro cela tri leta na fronti, ljubljen od svojih predstojnikov zaradi vestnega izpolnjevanja svojih dolžnosti. Ranjen je bil na soški fronti v glavo ter je v ljubljanski bolnišnici podlegel rani. Vest o njegovi smrti je grozno pretresla domačo hišo in vse, ki so ga poznali. S v. -J e to r t n u d L» «<- š k i m.: D.u* .IG, jul.,, je izdifcaii na tirolskem bojišču tukajšnji rojak. F?.4* Gospodarja« je vselej z velikim zanimanjem prebirate .ji Bog podeli večno plačilo v nebesih. fjtafeopifc' v'letu^^iTljenla.'' Pred vojsko je bil ru-> i ha^e sožalje!; 0 vitfftOv Nemčiji, kjer zapušča Ostalim Sv. Tomaž pri Ormožu. V JRakovcih pri Mar- p» starše in sorodnike, krabu se je za Rdeči križ nabralo 18 K, kateri zne- ■ sek se je odposlal. Brezno ob Dravi. Šmiklavška nedelja se ob haja letos dne 9. deeembra, dan po prazniku Brezmadežnega spočetja D. Marije. Bo dvojna služba božja: ob 7. uri za farane, ob 10. uri za šmiklavško bratovščino, obdarovano z odpustki od papeža Klemena IX. dne 22. marca 1669. Izpod Veljke. Dne 29. junija je bila s črešnje padla vzorna krščanska žena, pridna gospodlinja Iv. Pirš. Na posledicah onega padca je po štirimeseč-nem mučnem trpljenju izdihnila dušo dne 9. novem- ! bra. Pogreb, nad vse veličasten, je pričal, kako je j bila rajna od vseh, tudi od gospode, čislana. Tretji dan nato, v sredo, dne 13. novembra, pa je pljučni- j ca pretrgala rahlo nit življenja njeni skrbni 601etni Marlhnr. Mariborska moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Ljubljani priredi dlne 8. decembra ob polčetrti uri popoldne v gostilniških prostorih mariborske Posojilnice (Narodni dom) udom vseh slovenskih narodnih društev mariborskih zanimiv „Miklavžev večer" proti vstopnini 1 K za obitelj. Darovi za mladino naj se dobro ovijejo in označijo ter one 8. decembra med 10. in 12. uro dopoldne, oziroma 2. in 3. uro popoldne pri posojilničnem slugi oddajo. Po običajnem nagovoru in živahni razdelitvi daril se mladiina odvede domov, starši in odrastli pa se snidejo k zabavnemu družbinskemu večeru, ki se vrši po vrlo urejenem načrtu. — Miklavž nastopi s slaf-vnostnim nagovorom in mu bodo prisostovali prav zanimivi mali peklenščeki in anpelji iz njegovega bogatega spremstva. Pri večernem sestanku nastopajo povski zbori in solisti s spremljanjem klavirja, zato se vabiio udje slovenskih društev k prav obilni u-deležbi Sv Križ n»d Mariborom. V nedeljo, dne 2. decembra, je bda slovesna vpeljava našega novega g. žurnika Martina Gaberc Po prelepem pozdravu zastopnice Marijine družbe se je svečani sprevod pomikal po okinčani poti iz župmšča v okrašeno cerkev, kjer je prof. cr. Hohnjec imel pridigo, novi g. župnik pa slovesno sv. mašo ob asistenci sosednih g» župnikov. Po cerkvenem opravilu je bil v cbčinski pisarni dobro obiskan shod, kjer se je razpravljalo o razmerah na denarnem trgu, o vojnem posojilu, o rekvizicijah in o drugih perečih vprašanjih sedanjosti in prihodnjosti Govorila sta dr. Hohr.jec in domači župnik. Jelovec pri Mariboru. Dne 2. dlecembra je po daljši, težki bolezni umrla v starosti 70 let žena našega župana in posestnika, gospa Marija Dežman. Pogreb rajne vzor-žene se je vršil v torek, dne 4. t. m., ob 4. uri popoldne. Blagi rajnki svetila večna luč, težko prizadeti obitelji pa naše sožalje! Slivnica pri Mariboru. Dno 30. nov. t. 1. je umrla po kratki in mučni bolezni gospa Marija Lob-n k, rojena Go !ec,' žena veleposestnika Antona Lob-riik v Orehovi vasi, in bila dne 2. t. m. pokopana. Pokojna je bila zavedna katoliško-narodna Slovenka, blaga žena in dobra mati dveh hčera in petero sinov, od katerih sta Jožef in živinozdravnik Franc v vojni, a Tone in seclmošolec Jakob pa v ruskem vojnem vjetništvu. Ž njo izgubijo reveži veliko dobrot-nico, sosedi in znanci pa značajno in razumno kmetico. Večna luč naj ji sveti! Sv. Jurij ob Pesnici. Prj, nas 'je dne 20. nov. pri svojem nečaku, vlč. g. župniku Spindlerju, umr-ia gospa Roza Spindler, vdova c. kr. zemljiškega knjigovodje v Brežicah. Blaga ppkojnica je bila, koderkoli so jo poznali, sjipštovana ln ljubljena radi svojega žlahtnega srca. Naj si V božjem miru odpo- materi Mariji Petržinek. Tako počivata mati in hči druga ob drugi v sosednih grobeh. N. v m. p.! i ■. llj d i Ulj iU\0m, "P 1X1.UU vti-.in.ili JUgO Slovanov Davorina Ti\stenjaka in dr. Kreka je bi!» posvečeno zborovanje dne 18. novembra Ob sliki dr. Kreka smo poslušali, kaj je s ord dr. Krek v gospodarskem, izobraževalnem, s jcijalnem in pol -ličnem oz ru za Slovence in sploh za Jugoslovana v Avstriji Bralno društvo, k' je zapuščin i Krt-k , je zopet oživelo. Pr stopilo je lepo število članov, izvolili smo si novi ndb >r pod preds dništvom vlč. g župnika in nabrali 94 K na udnini. Knjižnica se odpre dne 1. januarja 1918 shodi bodo pa po možnosti mesečno Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi, a delo in trud nam B^g blagoslovi! C«dram pri Konjicah. Trgovec in veleposestn k Josip Obeski v Oj lotnici se je pri tukajšnji šolski nabiralnici za Vil. vojno posojilo zavaroval na K 5.000 državnih zakladnic v prid zgradbe rove šo le v Čadramu. Za ta dar se blagemu darovauu v imenu všolanih občin prisrčno zahvaljuje šolski vo dja nadu^itelj A Brnmen. Konjice. Mladeniški sestanek se vrši dne 8. decembra, na praznik Brezmadežnega spočetja, popoldne po večernicah. — Običajni mesečni sestanek Dekliške zveze se pa vrši v nedeljo, dne 2. decembra, popoldne po večernicah. Pridite v prav obilnem številu! Šmarje pri Jelšah. Gospodarski shod poslanca dr Janlcoviča se vrši v Šmarju pri Jelšah v gostilni g. Habjana na praznik, dne 8. decembra, dopol-ne ob 11. uri (po pozni sv. maši). Pridite gospoda-;■ :z oelega šmarskega okraja! Kaše žptve za domovino. Ob reki Piavi, v bližini mesta Feltre, je dne 18. novembra padel nadporočnik Franc Petek, veletržec 'z Ljubnega v Savinjski dolini, edini sin vete-spoštovane Petkove rodbine. Padli junak je bil zaveden sin slovenskega naroda. Njegov rajni oče je bil vrl katoličan in eden najbolj odličnih pristašev Slovenske Kmetske Zveze, ter je povsod in vselej stal trdno in zvesto na naši strani. Sin bi bil v vsakem cziru vreden naslednik svojega očeta. Res, najboljši sinovi slovenskega naroda padajo . . . Velike so naše žrtve. 0'bčespoštovani Petkovi rodbini naše odkritosrčno sožalje! Ugieauo, v?estra jko pnijublj .o rodbino Po-žegovo na P a k i pri Vitanju je svetovna vojna zelo hudo zadela. Oba sina, Janez in Jože, sta žrlvovala svoje življenje, ko sta branil* našo slovensko zemljo proti Italijanom Starejši sin Janez, ki je bil že samostojen posestnik v Gornjem Do-liču in ki zapušča mlado vdovo in tri npdorasle otroke, je padel pred letom pri Lokvici, drugi sin Jožef, ki'bi prevzel domače zelo obsežno posestvo, pa je iziihnil dne 27. avguda t. 1. ranjen v prsi, nad Gorico. Goriška zemlja naj bo obema junakoma lahka, prizadetima rodbinama pa s čustvo o-količanov v tolažbo. Kakor skoro v vsaki župniji, tudi pri nas po-; hira smrt ravno najboljšo može v vrsti hrabrih vo-jakov-junakov. Dne 19. septembra je umrl v vojaški bolnišnici v Ljubljani Jal ob Ferme od S v. S t e f a-n a p r i S m a r j u. Rajni, rojen r.a Kranjskem, brat vlč. g. župnika pri Novištiiti, jo bil gospod r obširnega posestva v Brezju v prej imenovani župniji. Bil je miroljuben, pošten, značaj en, splošno s-poštovnn mož, umen kmetovalec, izvrsten od'-roji[elJ otrok in skozinskoz globokega verskega mišljenja. Čeravno jo bil premožon, ga je vendlar bila sama po- : nižnost in skromnost. Od začetka vojske je služil ženo in dva otroka, tu Žalostno vest je dobila dne 7. septembra t. 1. iz bojne črte Marija Praznik, p, d. Golobica v -Konjskem vrhu pri Lu č ah, da je njen sin Franc Praznik umri v bolnišnici v Ajdovščini. Griža je mlade- : mu krepkemu fantu pretrgala nit življenja. Njegov oče Lovrenc Praznik, ki je tudi vojak, je prišel na gomilo lastnega sina molit. Uboga žena, oziroma nu*-. ti, ima moža v vojni, zraven pa še dva sina, Jože je že dve leti na fronti, Janez eno leto, četrti sin je pa tudi potrjen. Doma pa še ima mati pet nopre-: < s»rbljenih otrok. Brzojav je dne 22. oktobra prinesel žalostno vest staršem: Plevnik Mihael od Sv. Jurija ob j u ž. žel., mrtev, pogreb 23.oktobra v bolnišnici usmiljenih bratov v Lincu. Blagi mladenič, star 27-let, je služil pri 26. strelskem polku. Bil je od začetka v vojni v Galiciji in v Karpatih, potem j)oslan i roti verolomnemu Laliu na Južno-Tirolsko; tam si je zaslužil hrabrostno svetinjo. Od) sovražne krogle zadet v glavo dne 21. avgusta je v bolnišnici v Lin-. cu podlegel težki rani. Bil je mirnega in pobožnega ? življenja, ud Marijine družbe. Dne 12. oktobra je na italijanskem bojišču pa-\ tlel junaške smrti za domovino Adolf Družovec. sin ; posestnice Alojzije Vršič v Spodnjih Žerjav-c i h, župnije Sv. Lenart v Slo v. g o r. Pri zvestem spolnjevanju svojih dolžnosti je u-mrl junaške smrti za domovino 181etni mladenič Jakob Fošnarič iz A , a č pri S v. Lovrencu n a D r a v. polju dne 12. oktobra t. 1. ob1 šesti uri v jutro na Mrzlem Vrhu, zadet od sovražne 28 cm granate. Mnogo mož in mladleničev je že darovala jare-ninska župnija, za dom in cesarja. Najboljši padajo. V soboto, dne 10. novembra, smo pokopali občinskega svetovalca in posestnika Ivana Cvirn iz Polič-kegaVrha. V Srbiji si je nakopal hudo bolezen. Ko je nekoliko okreval, se je podal v ljubljen domači kraj. Na potu v Jarenino pa je opešal, pridružila se mu je nova bolezen in dne 8. novembra'je izdah-nil. Bil je vrl mož, naš Ivan. Pri vseh volitvah je stal zvesto na naši strani. Pogreb je bil veličasten. Vlč. g. dekan so mu govorili ganljivo slovo. Ljubi Bog naj bo vsem slovenskim žrtvam za domovino dober plačnik! Najnovejša poročila. Najnovejših uradnih poročil do zaključka uredil ištva nismo prejeli. rogajanja za premirje. Rusko odposlanstvo je bilo dne 3. decembra, p poldne ob 4. uri, sprejeto od maršala princa Leopolda Bavarskega, ki je ruske zastopnike kratko pozdravil. Nato so se piičela pogajanja o splošnem premirju pod predsedstvom generala Hoffmanna. Navzoči so tudi zastopniki vrhovnih armadnih poveljstev Avstrije, Bolgarije in Turčije. Dne 4 decembra so se pogajanji nadaljevala o posameznih točkah premirja. Posvetovanje se je dne 5. decembra nadaljevalo. Med člani ruske komisije se nahaja tudi ženska zastopnica. fciiittriiCil Slivnica nri Mariboru: Rf-r smo ža poprej dobil' d pis o »mrii vrl«- žene in m ga h m i stfn Jj< ntga, tirid« Va^v,Sf»žo" Hvstfc! — O'lak i pri JnrSincih: Doplačila De boste do^gh Posredovanhi bilo z»iiiar<.— Si. Križ pri Ljutomera: H pia za Vaš) p«>-em! Zial, <1a ;efuii r. di pum njkanja prosu ra ; mo remo ol ja iti. Pišite raje kaj dfngcg.i Pordravr! -- Fid^ršek Franc: Zadeva je tifco rejasn», da je težko knj nasvetovati Če iiuatjP priča in dokaze, se pr tcžiip pr: bvojeni poMljstvo. — Štanjgrova: Piši d žavn^m posl mu dr. K. V>-ratov-štkf, Donaj, Parlament. Pczdra ljen! — Invalid. Sv. Jn gorta: Pišite dr. Vert-to^fi-ko — Resni k pri Žre-6ah: Pre,eno 7.a to Ste^ilkn. Pri,4e prihodnjič. Pcždjav-i eni! — M rtin Z'»bac: OVnite s« na pi^Lnr-a M. Brenčiča v Sfiuh j pri P uju. — Raznim dopisnikom: Hadi razn h tež .uč pri sta 1 < n u 1 sta, y morflo toVrat po-fat.i ve6 dtpi.-ov in drekih poroitl — Ptnj: Nnše npra^n'Stvo odda Slov. Gu-i ■ dtrjf 7a vse kraje že v če-trrek na pcSto. Čj ga dob te t olj pp7n*\ ro krive iszmi-re na pošti in železnici.— Jarenina: Prihodnjič! Loterijske številke: Ti«, ¿08 28. novembra 1917. 73 36 23 24 71 Ostiutj, dne 1. decembra 1917. 10 68 80 61 80 6. decembra 1Ô1Ï. mala m&immuk, Ena beseda stane 5 vinarjev, petitvrjta 18 vin. Mrtvaêka oiaaails in tak vala vsaka petltvrst» 24 v, Izjave in Peelano 86 vinarjev. Za knteo objavo znaten popust. Inier«ti so irtrejtmsjo !• proti pTwü iUu. Zadnji čaa sa sprejemanje insenttov i »rek opoldts. Zanesljiv vlHlSar, priden, pešten, se lite ca t» ko j ali čimprej. Stalne plače <00 K poleg mleka 2. krav, korist* od zeleujadnega vrta, in njiT. Za deto *e plač« doine 80 t t poletja in 170 v pozimi. Zahteva m 6 dela»sklh m^či. Ponudbe na: B. Ogriaej, Maribor, Langergasie 17. 1057 KOŽE lisie, zajcev, dihurjev, konle, «rn i. t. d. kupoje po najboljših cenah T. Bratu, Maribor, Koroška nI. it. 19. 1059 Proda se zofa, a štirimi stoii, si-ve bane in p«nd*l ure, 2 sfcoro novi operni Vruiali. Antonija Gor-jak ▼ Krievicah »ter. >93 pri Maribori, 3055 Prodem poleno apno aa malo za ilvež. Franc Ko ban, Kaže. 1056 Hl3o novo zidano ob gkvni cesti Mizo cerkve v Trbovljah, 24 m dolgo 8 m Sir., z velik « vrtom, pripravno za večji cbrt, proda Ignac Toplak, mizar, v Trbr.vlj»h. 1064 Kfcl sena i upi Duchei, ¿ar, Viktritgh; f o?a ulica. Mari bor. 1048 Krojaški pomočnik se sprejme pti «eli poftretbi SJe, pers upravn. ,81ov. Geap št. 105i" Ž nski ovratai kožuh se je izga- bil v nedeljo 2. decembra zvečer od Giuidgaise če« most v Go sposko nliso. Kdor g» oaj ie, naj ga prinaša ,;>piti dobremu plačilu v Erzherzcig Eugenatr. 7/1. Sta*!«-arzt Savel. 1046 Dijsk 8e sprejme n* hraso in itauovanje pri g. Zoher, Artnr Mil!yg5«30 ?9 !i«ribor. 1048 Zahvala. Canjom o>itelji Jož Robnik p. d. čandfir v I.tibnic: pri Bušah S') tem potom, k*r mi u»t-meno ni ¡nogiče, aajiskrenejio zahvaljujeta za dobrosrčne it, da ■o mi ooma;aU brezplačno z mlekom ohraniti moj-ga ljubega otočka pri žMjanju, fc>,j>i pri mnogih sem i tkala sama. ¡¡rm<>či Bi g po»ruil 1052 Kristina Graimel. ÂrmadDÊ ure ¿apestaiae nitunftno regulirane in repodraco. Nikel ali jeklo K 26—, 80*—, 86'—; c radiom svetlobno ploščo K 30-—, 86 — 40—; are n viatoo sapestilco K 60*—•, €0'—; -i kar. zlat» are 2 vla-čdo zspcstaico K ISO-—, ieO*-~. 8 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali pa denar nazaj. Prva tovarna ur Ivan Konrad, 0. in kr. dvomi dobavitelj v MOSTU št. 1461 (Bris), CeSko. Glavni «eaik zastojej is poSt-ttiao i»rosto. VeJ ipretntfa ml* < rt ki h pomoCnl-kav sprejme t »ko j Martin Stojan, mizarski mojster na Teharj'h pri Celju. Sprejme se tadi vajenec, kateri ima posebno veselje do mizsust*». 1026 Travnik za slaiko krmo, se vzame v na- srn. Poaudbo na deželno boln'-iaico v Maribora. 1035 Želim Za fižol in koruzno moko se zfc-»losja i kg fi-pe, zelene saj- j liiejše kave. Našlo» v upravni- ; Rtiu pod „Sava št. 1348'. Mlin In žaga na prodaj na močai i stalni vodi. Vse v pra* dobrem stiau. V mlinu je štiri psre kft- | menja. Dosti mlstja in žagtuja. • Zf.voa sta dve ie;i njive in trav- ) oik, S»9 8&diiik in brajdo. j Prod* m zaradi sarti moia. Marija Štaat^, Biticarisa, Pod^Pčini, p. ¡3t. Dob — Liže pri Potičanah. Kdor hoie za ceno i »ve leti se . lahko s:» ¿1 Js meae pr.psija. Cena bs nizia. Posestjo ieži sra»en Ssleaaiike poat&jeSp Laž«. 10 0 Prola se ;;o4tilaa z gospodarskim pc slopieci bllau mesta Mar bor ta^oj pod ugoddmi pogoji. Kje ; pove «pravn'štvo lista, 1044 • ............. ' »■■■«• i ž I Tropinovec, slivovko, \ vinsko žganie, viasfei kamen, čebelni vosek, strd, jakolka plača najbolje Jo s. Še res, ;j trgovec, Maribor Tegeihoff-or» '< niica 67. 1038 i Lovska psiea prepeli5arka, belo sive barve, ki •liši na ime „fl >raB se je ligobria ali je bila odpel]ana iz Orehave-vasi, p. Slivnira pri Mariboru. Kdor jo pripelje nazaj ali nasua-ni, kje se i«ta n*b&;a, dobi pri-m?rao odškodn no. Obvestilo se n»j pošlje na naslov „Franc Pi-gtk, tajnik Posoj lnice v Mariboru" ali „I-aS ¡.'iiiil, p035iiuik in lovski pašnik r Orehovivaii " 1024 Umetni mlin Sukovii v lov. j! Bistrici izmenja moko za pše- < uico, naredi takoj jetmeuovo kaio j in zmelje vse gusjocbursko mletje. : m prosim gospode in dame, da mi nazaani- uijo imena gosp idov trgovcev, ki bi pri>d*jali koneumuo blago. Do pi? po tovarno Hogi Polldk, Kralj ViBohrady Jucgmanora nI. it. 33. Prag». Nova drahy z boži. 1037 S „Kskos" barvo 31 1-hko vaakdo prebarva obleko, svilo, lister sli drugo blago. To je doaidij nsjpo'rpežli«ejšo pri-po.SData barra. Zavojček '/< kg K h.— A. Postržin, Gradec, Un-^ergaise 9,1. nadstr.. na 1. 1< 32 Kožnati podpM sestavljeni iz kož, montirani, ne-premoiljivi, v tstki velikoiti po kosu K 7'.0 A. Poitržio, Gradec {Jngerg. 9, I. nadst.raalovo. 1031 Proda se hiša z vrtom. Naslov pove sprava Slov. Gosp. 1083 Milnar dobi službo, oziroma se da mlia v najem Vprašati je pri „Orosfovem mlinu", Dobrna pri Cel)». 9S7 Posestva želim vieti v najrm iia-slo': Viacenc Mijocn, p. Ptujska gora. i 98 Št.;« cspe In cunje kupuje »? k-množino po noj cei■ i •• ko Artman, Št. Jurij oo ja u. žel. ji.uie Gosp. Anton MarSiž, usnpriki mojstfr v Slov. Bistrici, nsjame vei delavcev drva delati in plača od metersk. Btžnja 24— K. Poskrbi tudi za živež in obu valo. 1116 . Lepilo rastlinski lim •SILESJA' tekoj, en takojšnjo porabo za poštne in železniške u'»de, obiasif in industrije Za v sapdnieai posodi pod ICO kg 1 kg 1 K 60 v, pod 60 kg 1 kg 1 K 80 v, emb» isža in dovoz 93 zmagana posebej Po pošti se razpo?iij* franko embalaža in port 5 7 pio^ev nssti posedi po K 4 60, d» o kg (ires jaoaiitla. Vpraia se pri upravni-Stvu pod „Kad lfiio". G6ipc>d!nje ako hočete imeti zdra» e In debde inje, na rosfite takoj redHal pra-iek katerega razpošilja v zavit Kih «/« kg a 2 K najffianje 6 za v!a cp?avo „"!lov. GoBjodarja" št. !C0#uod: ,48,000 K". Eden ofienec 3>- spr»jme pri g. Antoa Marčič, usniarski mojtter v Slov Bistrici. Starost od 16 do 18 let. Uk tri leta ter dobi oblsko in ersio. 1016 _____ žebSji za čevlje" Patent glaviee rMansB s trikotno ostrino. Pošilja se vsako množino po pošti proti povzetju Velikost št 2, 1 zavoj po 1000 konjadov S 5 85 Velikost št. 3, 1 zavoj po 50C0 komadov K 7 85. Od 16, novembr? naprej se gornje cene radi por Saaja cen olagu zrišajo za 10 7o- Ir dnstrie a. Versarflwert"e „UM1' Gradec, Siren^eriasse št, 16. (Kienr.47.) H* preda) ¡10-ra zidane «oa l» dyo nadstropne iilše v mestu, davka in občinskih doklad proste. 5 velikimi in majhnimi Etai.ovaajl Moti sclnce obrajen», m prodajo •od lahkima pogoji. Vpraia s« pti Iniefs SakiEp * Maribora Mcisarš-»ujurae št. Žil. 484 Posestvo mrigoče z lepim gozdom kupi Matija Obran, Maribor, F^chergasse 9. 833 Hiša z a najemnike in obrtnike ob prometni Viktringhofovi cesti v Mariboru, nadst«pna, 3 poslopjem na dvorišču, v izmeri 6 6 u, r.a nlici dolga 3i m, pripravna aa vsako obit, se radi bolezni pid ugodnimi pogi proda z mi zarstvom vred. Ponudbe Bpreje-ma do 1 decembra, g. Jan. Andrej Majcen f Mariboru. 967 Kupim Yeije posestvo z dobrimi travniki in gos-dovi na Jažneaištajerskem (najrajše v Sar. dolini 1 in prosim ponudbe s podrobnim opis'm. Naslov vove u:,i«:ništvo „dlov. Gospo darja." 162 dospe ki 90 dobro upeljane v industri-alnih krogih, prt špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih, pol-jed«lakih sidrugsh in veleposestnikih, dobe koristno zastopstvo v kemični tovarni Hüffen Pollik, Sil Vinogradi, Jung man nova ullia 33. 746 ï*i-h Rit im 1a larjavo tudi na štoru takej krepi X Wasiak, Maribor, TrgethofoTâ alica žtev. 19. m destiliran Iz vlu lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih ležkočah je ia v,na destiliran star kinjak ie stoletja znano preizkušeno okrepčilo. 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah peš.jem franko za 60 K, mlajše .-a S letnega, čudovito bolečine tolažede vdruavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice »8 K. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bur-guniee ger liter K i'60. ~ Benedikt II »rti» vslepossstnik, grad GoJkI pri Ko-»jicafe, ntajersSr«, „Pevajoči slavec". Knjiga pod naslovom „Pevajcči slcec" s tridesetimi krasnimi novimi narodnimi pesmi. Pošljem jo vsakareu, kdor mi p .šlje za E1 70 norih neobrabljenih poitnib znamk ali pa denar ;o poštni nakaznici. Na dep snice in splob na brez-pltčna naročila ss pa ne morem nriratil Naročuje se pri MAT. BEI^EC pri 8v Bolfanku v 8lov goricah via Ptoj staj. 376 Automatičsa niftiic m oediaas K6'20 4 X 30 V. 1V nI »aii s« 5;» * iovt. BiH Nobeno mme no vpliv» is. »e e«s« tsredijo. T^oribus» s* kuhinjske S« talke nRapld" polo« na tisoi» iaželJ; v eni ncii, K 8'70. Lovile, muh ,Mova" K 2"80 kom. Povsod >tajboq& as^tki, MuOf?r- potmdiui alttm. Se pciilja jii. vzstja rvHsina 150 - »t«, EaspoliI.alG.lc» fl/»«aer, D&urJ Ulj Ti, NsoJing gtsfi« ti. (1 Lacald'* ¡OBU JOTIESCfiiSlG sa&tvS 4to $»imt&m » MAmrm^mm ■' 11 - Braudšspase it. t ' u pripore^ siti'nema. oliiiitji»» i* rai povcifi vs» dela moj«. »t~c ks. Tjmriajeni jih v mb slepi; »Ifiia,'« »obe, trgovins, $hvbum iaiade Itd. po afski mal. 33f Gospodje ki so dobro upeljani v industri-alnlh krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, ndcikih, poi jedelsklh zadrugah in veleposest nikih, dobe koristno ¡eastomtv; v kemični tovarni Hugon Pofflk Kri VI pogradi, Jungm&nncva cllsr it. 33. 741 Posor! FrsJt« Drobnič lesni trgove« * Jj»Alt cm trgu kupi rsako mnoiin« bukovih drogov (švelsrjev) tei plač» iste po 7'SO komad. Ksp(w p» tudi okrogel bukov les. 76< 8ohn iediloe gobe. kumno, vinski ka:neo, meiišno moko; sploh vee deželne pridelke kupej- v vsaki mutžini po najiišjih cenah Janko Ar'.man, Št. Jurij ob južni šel. 10)8 dlako, kravje repe, usnjarske ščetine, hrbtne ščetine in svinjsko dlako kupuje za visoke cene in sprejema po železnici, v poštnih vrečah tudi do 20 kg Eduard Hauptmann, tovarna krtač, Dunaj IX. B, Nussdorferstrasse 60. Tvrdka ustanovljena 1. 1854. 10E3 ^livovko, droženko, tropinovec, kupi za najvišjo ceno Kari Saria, Maribor, Schmiedplatz 1. 10i7 <: -ti^.mmiemmMmfmmmmm^mmmsMi^i^ Najprimernejša nabožna knjiga za vojake. V težki službi, ki jo ima vojak bodisi na fronti, bodisi v zaledja, potrebuje navodila, ki ga povzdiguje kvišku, proti neba. Tako navodilo mu ponaja dr. SlaviCeva knjižica »Nedeljski in prazniki evangeliji z razlago in «-pomini ter kratkim molitven i-k o m.« Vojak ne more vsako nedeljo in vsak praznik k službi' božji. V tej knjigi ima sv. evangelije za vse nedelje in praznike ter njih razlago in evangelijske opomine za pravo versko življenje. Tu bo našel vojak za svojo nemirno in tolažbe potrebno dušo božji mir in božjo tolažbo. Zraven pa ima kratek molitvenik, kjer najde vse najoo-trebnejše molitve, kakor jutranje, večerne, mažne, spovedne, obhajilne, razne litanije, križev pot, kakor tudi nauk o popolnem kesu, o vesoljni odvezi, o molitvah v smrtni nevarnosti itd. Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ter stane 50 vinarjev. Trgovci ali dragi, ki jo hočejo razprodajah z običajnim popustom, jo-morajo naročevati pri knezoSkofijski pisarni v Mariboru. Maribor. Spodnještajerska^ljudska posojilnica v Stolni ulici sprejema prijave za 7. vojno posojilo. m m' Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica sprejema prijave za 7 vojno posojilo. Posojilnica v Maribora (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojn® posojilo. Slovenci v Giadbecku v Nemčiji prit-rčn^ }.ro-sijo veleč, duhovništvo in drage dobrosrčna rojake v domovini, ki imajo na razpolago kaj knjig da nr-m blagovolijo za povečanje naše majhne slovenske knjižnice odstopiti slov. knj ge Tukajšnji Slovenci se vrlo zavedajo svoje narodnosti, a manjka j m slovenskega čti»a Za vsak najmanjši književni dar izrekam že vnaprej v imenu gladbeških Slovencev svojo iiajprisrčnej^o zahvalo. Za Slovence v Giadbecku: iCtiplisrn Tens&sftrilern, CStaiifoe&Ss, Wesifa3en, t m Posojilnica v MARIBORU (Narodni dam) SPREJEMA PRIJA7E ZA VOJNO • POSOJILO. Za Številne dokaze sočutja, ki udska hranilnica in posojilnica v Celju peiitfipevanfl ««druga s rmih. ume »prejela sraaiiiie flop ú ii M i&mnui a? 4 01 Za nalaganje denarja po pošti so na razpela gepo-loiniee c. kr. poštne hranilnice na Donaja št. 92.465. Rentni davek plačuje zadruga sam Poselila ^aie članom na vknjižbo, na poroštvo in zastave pod zelc- ugodnimi pogoji. Vknjižbo in drugo zemijeknjižno izpeljavo ^vršuje posojilnica sama brezplačno; >' anka plača le koleke. ure v?a& delavnik »d 9. de 3 2. ure dopoldne. u t fl Hotel Beli vol", Graika (cesarja cesta it. 9* ■imim» u MI ' ■ •—nr—' - —■ ^.- -^.-yy-renr; .ijiiwiiwwswbi Kmeflca f-% mm W Sí 9 regisfrovana zadruga z neomejeno rav«z». ■•'i, yyfc* > OMMCB ¥ Uradne ure «rad«, re-ak peiek ia vsak ^rjmaki dan od 8. % te« in otoku aeaeijo od 8. do pol 10. sre ¿o~ ¿ fjp&tónje i« izplačuje se redno samo ob aradaih f^fasnils ea dajejo vsak dan od 8. do 12«. are dep. ■Ki! ^ -\v.«« i. Hranilne vloge Uradni prostori vAitsiajo v minoritekora samo • Ne pozabite si nabaviti domaČih mlimov (žrmij), drobtinic, pa-rilnikov, žganj arsMh kotlov, pljagov, rezalaic za repo, decimalnih tehtnic, žitaih čistilnic, kakor tudi vseh dragih poljedelskih strejev in orodij, katera se dobijo v obilni meri in po zmernih cenah pri tvrdki Maks Scklaunuger trgovina s stroji, Ljubno na Gornjem Štajerskem »ea (Leoben). Špecerijska in kolonijalna trgovina ! Na Ivan Ravnikar, Na j m\ CatJ« kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne strili, voska, kamne, janeža, vinskega kamna in suhih gob. K 8 S f Vi J M, ir h Ki mwm te ? i ■< ' k Ki i Cena 1 stekleMice je K 120. O dobrem učinkovanja teh kapgic imam maego prizeatnih in pohvalnih pise«. F. P mil. meetaa lekarna »pri c. kr. orla« Maribor, Glavni trg št. 12, zraven retovža. ZakvalaJ Sajprvo se Tam lego aakvalim sa to vteokceeajeno sdraviit nisem imel nobena Ikcil« _ : Meni «3 vse svinje prci _ trpijo, kakor da si žrtvovali nekaj kron sa s dri vila. Pripor o&ua vmk gtlnjerajjaai, naj bi rabili to cenjeno zdravilo. •»krat m Ta* lep« sakvalim in prosha, pciljit* mi epet 13 steklast Velespožtcranjem Ivan Bkorjanc, p..d. Tamel, Srednja vas, p. Sada, Kszclkj m vam ¿sga aanvaum ca to yratl rdečici. Odkar rabim to idravilo, U nii £ «vinjak. I> drngik krajev sIIHk pritožbe: : osi raja veliko trpijo, kakor da Bi irtvovi iFsje! Cepleno trsje, dvelefeio zelo močno 100 komadov 50 K, eaeleteio 100 komadov 45 K, Smarnice necepljen« 100 komadov 30 K, prodaja Anton Slodnlak trtnar s» pošta: JURŠINCI pri PTUJU, ŠTAJEESK0, • Kupim zamaika ¡«1 staklasiica« # 17" 1A _A J . zdravilno ia aamlzn® KlSIO TOflO 'o"lV.1Um .......... P» @étinl Koroško Kupim BUKOVO OGLJE in DBTi od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim ponudbe. Plačilo naprej. Jakob Tayèer, trgovec z ogljem in drvami. Trst, Via S. lacciria 3. m« Hrastov in kostanjev !e§ v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej kupi po najvišji ceni m Juiii Zigan na Polzeli v Ssv. del, ïfebirajfe in sušite gobe fjurčke)! Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega o'ja, kupi in plača po najvišji ceni: M. HA NT, KRANJ (Kranjsko) prva exportna tvnlka deželaih in gozdnih pridelkov. Pcsebno lep xasluiek se ima nri i« • is «uit4" v/ . - — rl Clnnp ¡«gžžžf^fečžli stvo, Veliki Hom (Willkš.mmhof) pri Mariboru, postaja Pesnica, se proda na prostovoljii drstžbl. Posestvo obsega 46 ha njiv, travnikov, vinogradov in gozdov ter je popolnoma arondiTano. Grsiiif je dobio novo-zidan poleg »o hlevi za govejo živiro kosje in svnjerejo ter druga gospodarska poslopja. Od Maribora je poststvo oddaljijo pol ore z vosom, cd postaje Pesnica 5 minut peč. Prostovoljna dražba posestva Veliki Hnm (Willkomm-hof) bode 18. decembra 1917 na posestvu spmem ob 10. Hri dopoldne. Izklicna cena je K ilO.OCO— ter more po dogovora precejšen del knpaine ostati na posestva vknjižen. Izmed umetnik gnojil se dobi sedaj samo kajnit. Kalijeve soli tudi v spomladi ne bo. Kdor rabi kajnit, naj takoj piše na: FR. MULEC GRAGEC, FeS!x Dahnplalz Itev. 6» Sprejemajo se samo naročila na celi vagon. Hranilnica in posojilnic* v Jarenini obrestuje hranile vloge od 1. januarja 1918 naprej po ;Ht,; 31 Ol 2 !o* za vlažno zemljo (apaeni preparat) prodaj s Zagdroga v Bačah 100 kg po 2 t 80 h. Vreče mera kupec sam podati. Tega duiitoa tega gnojila se mora vzeti za oral najman 500 kg. „Panorama-International" Karlktr, CrajsU trt it«T. 9, srsvea goittlae »k imemt orla" m prisorete ca «biltn obisk, Odprto cel dan. Vstopnina 8S v, otraai M v. Predstava traja 25 Hrbut. Tajni degadki is vseli bajiič, pakrajiae vseh deiel celega svete v naravni veiikesti, slikavite in ra-sniine. Za mala denarja in mala izgube časa se vidi mnogo zanimivosti celega svata. Edar si enkrat ogleda .Panorame", pride sopat, ker so vedno aove predstave. Sposobni in izvežbani zastopniki, zmožni obeh deželnih jezikov se sprejmejo za okraj Rogatec s stalno plačo. Pismene in ust-mene ponudbe se pošljejo na pisarno okrajnega vodstva c. in kr. avstr. voj. vdov. in sirot, sklada, odd. vojno zavarovanje, Ptuj, minoritski samo stan. 970 Očetu kislina, je došla Dobi se v malih množi? ah pri Mag. Pk Karl Wolf\ drožerija, l04St Maribor, Gosposka ulica št, 17. K11 mm * Slivo v ko in posušeno •sadje. JrA ' Cene in množino na Franc Cvek Kamnik, Kranjsko. Prodajam tudi brinova ojje. 374 Zveza jugoslovanskih žele^nidarjev, podružnica Maribor sklicuje izredni občni zbor na nedeljo dne 9. grudna t. 1. ob i. uri popoldan v Narodni dom v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora 3. Sprememba podružničnih pravil. 4. Slučajnosti. 1000 ODBOR. Slov. sgodovliiskegä draäiva, Maribor, Koroška cssts 10. Darujte sanj vm sgado¥.msko vafee predmete, osobito sp^mica. Naznanila za zavarovanje VII. vojnega posojila c. kr, avstr. voj.- vdovskega in sirotin-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Mariboru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne: Janez Ev. Wesenjak. 1021 JtfžfeiOgP lena? Navedite skrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih li- S'nv CfiJ Ponudite na metercent: Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smrekovo škorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz). Vtoko Vabil» veletržec, Ž Jnžnoštaiersko. ¿iiUjatatj lu «mitkžuik. .-vttioiiäirü tisSLuVaa rfrsltvo. araâûjfcï Jkamln ÄeBot» Tisk tiskarne sv. Cirila ^ Màrttwn-, :