Možnosti za boljše sodelovanje med industrijo 
in Jedrskimi inštituti
V InStiitntu za n<uikleairna razdisikovainja >Rudljer Boškovič.< t Za'<rreibu je bilo v začetku tega meseca posAetovanj« zastop-niikov industrijiskih podjetij, zma ns-treinik inštitutoT ia fakuHot na lirvatskein.
Na posvatovamj.u je bilo uifpotovljano, da še vedmo ni patrebn<'>ga sodelovanja mcd ustainovaini, ki se ukvaTJajo z jedr-sko zuanostjo. in ipodjetji, ki naj te znaTiSitvene pridobitive izikorusttijo v praik-si. Zaradri premajihnega sodelovamja niso celo icskoriščene niti vse maiteriakie mož-nosti, ki jiih je daila v ta naimem tia raz-pola^ro sknpn ost. Meditom ko dianes naši inš+itu+i v Beogradu, Zagrebu in Ljub-ljan.i rc.šujcjo zelo zaimotane jedrake pro-bleraf, je proizvodinija nekaterih tovarn ma precej nizki raivni. l<z iega izhaja, da je treba eim>prej naj'ti tisto v^oz med zina-mostjo i>n i^ndustirijo, ki bi omogočHa uip«-rabo prkrobitev moderne z.nainostt v in-dns+riji.
Bilo pa bi zprešemo misLiti, da ls-hko znainstveni iinStitivti rešijo ¦vse probleme industriije. Strokov^nja^ki iz li.ncštituitov s<?-Teda ne morejo biiti toliko vsestiramski, <la bi labko uifrotavljalri tud'i rse praiktič-ne probleine. Zato je bilo na posvetova-nju poudarjeno, da bi moreili bolj mo-bili'zirait,i strokov^n-jake iz indu^nje. ki včasi.h Diimajo jasne predsiarve o možno-stih  uporabe   jedrske energije.
V nckalerih tovamah ne gledajio pra-vilno na strokovnjaike, ki delajo v fovar-ndških lalx>ratoriiih. To delo podoenjujejo in ne razumejo nj&gK>ve pomeinbnosti za napredek proizvodn j<>. Obstajn na-pačno mnenje. da mora delo tch strokov-njaikov   v   najkrajišem    času    vipliTati   na
poveoamje proizvodnjc, obvladainije kaik-šn&ga izdelka iiki. Znanstveno delo v to-vanai pa terja veliko časa d>n potrpdje-nja, kljaib teinn pa se spla-ča: nelkaierim našim tovarnaan, ki imajo dobro aprcm-Ijene 74ianistvene laboratorije, je uspelo dosočii zcilo dobre rezulfatc. Razen tega v jndustriji ni vedino dovolj razumeva-nja za uporaibljaTije znanosti in modpirni-zadjo proizvodinje. Mcrl 48 osobami, ki se ¦uk-varja.jo s podiplomsk.imi študijnmi pri Inšiitnlii »Rudjcr lloškovičf. !le trije zas-topajo iiniriustTijo. Včasih se zigod.i, <la pošlje tovairna svojega inženirja na tečaj ppi znainstiTenem zaivodu, da bi se seana-nil z nckaterimi dose-žlkj jcdrske znamo-sti, ko pa se ta vrne po k-oinčaiipm tečaj^u v tovarno — ga zaposlijo t odde-lku za pripraTo dela, kjeT lah'ko uiporabi naj-manj  tistega,  česar se je. naučil.
Na posvetovamju so ra/jpravljali o raz-nih možnosdih sodefevanja stirokov.njakov \k jedrsk.ih inišitiihriov in Tndustrije. Tako bi morala ns primer industrija poslati SToje strokcvinjake rta speoiali/acijo (na staž ali na podip]o.mske študi.je). nada-lje naj bi inšiiUiti  reševali probleme  ne-
posTednega pome.na za industrijo, kadri inštituto.v na,| bi skuipaj s kadri i<r. i'indu-strije reševadi skuipne proibleme afc pa naj bi strcktvvnjafki iiz iiiištituita obisko-valii iniclust.rijiska podljeitja, so na kraju samem seznaujali s tcbn-oloskiniii procesi ter opozarja'li na možnoisii Ziboljša-Tija teh prtKeisov z iiiporabo jedirske energ.ije (ra-di;oiizok;ipov  i'n   radioaiktiivnih servanj).
Med drugim so opozoriili iudii na pro-blem osvajainja rnaieriala tpr opreme za giradinjo jedrskili imstrumcnitov in na-prav, kai terja poostremo kakovost pro-iavoit!>nije. ITigotoviiIi so pirvtTcbo, da se preide k T'išj:i obliki tehiriionega zdruiže-vnnja zainierpsiranih industrijskih ipodje-inj zaradri mobMiizi.ranja teliničnih s-il za ositajaiije nove tehnike, ki se jo raavila iz  inporaibljanja   jetlrske  CTiergije.
SWe.nijeno je bilo, naj bi taka posve-t'Manja sicKceraii tudii v prihndn.je, da bi se s+rokoiVTijaiki iz indirst.riije lahiko se-zinami.li z dosežikii .i'nštituta, inšti'hWi pa s poirebami iai zaihievami indiistrije. Po-svetoTaTija brnlo orsr-aniziraii ne samo za znstnpinike indnstri je, temveč 'tii|di za druga gospodarska p-odročja.           S. Š.