^ fanovska politišUo glasilo J. V. U. — seiccl/e Drav&Uo banovino d Cfu&ljanl #> tf'*^5* trk rfH ¿TM » U»*C11Vrednlitvo in nprav* Ljubljana, Frančiiktmakm uttcm 6 1 Rokopisov n* erafam« Piefrankiranih pisem ne spre; iCdttUM pi IJU^U ===== 60 Din «« Inozemstvo SO Din. Člmnl smkeifs J. U U. plačajo list » članarino Oglasi po cenika in dogovoru. . m e* cmotno Ithaja vsak četriek. Naročnina letna ek posebe. Pošt. ček. rac. 11.197. Telefon SI t M ® Hlnln« pfa do sedaj že marsikaj v tem oziru, in bo treba res v najkrajšem času podvzeti vse potrebno, da se izognemo najhujšim posledicam gospodar* sike krize. To bo zahtevalo velikih izpre* memb, pa tudi temeljitih, ki bodo zvezane z žrtvami. Po teh splošnih razmotrivanjih, ki so se mi zdela za razumevanje položaja potrebna, nameravam o podrobnostih razpravljati pri* hodnjio. —j6ki. ga je nelkoč obsojal, se je strnil v krepke vrste za svojim voditeljem Masarykom. Sreč* no je vodil svoj narod skozi vso svetovno vojno. Na njegov poziv so se ustanavljale legije, ki so se borile na strani antante za svobodo, ki so jo tudi izbojevale. Masaryk je imel jasno začrtan smoter in ker se je boril za pravičnost, za svobodo in enakost, ni poznal v svoji borbi kompromis sov, in dosegel je zmago nad kruto zatii^lko slovanstva, nad Avstrijo, in privedel svoj narod v svobodo in samostojnost. Narod je polkazal svojo hvaležnost na* pram svojemu rešitelju in voditelju s tem, da ga je izvolil za dosmrtnega predsednika države, ki jo je on zgradil in ustvarjal s svojim delom. Kljub svojim 82. letom Masaryk ne miru* je. Kot vesten in pravičen predsednik republike vrši svoje posle zelo natančno in marljivo, zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo je dolžan narodu, kateri mu je zaupal to od* govorno mesto, a kljub temu najde še časa, da v svoji veliki knjižnici nadaljuje svoje znanstveno delo, ki ga je započel v mladosti in ga ni zapustil niti v najhujši politični borbi, ki mu jo je narod naložil in zaupal. Masaryk kot odlična in izklesana osebnost je vzor izvoljenega poedinca, ki mu je bila dana možnost, da je jasno uvidel potrebe in bodočnost svojega naroda. Uporabil je te svoje zmožnosti v korist naroda in narod ga danes časti in spoštuje in se raduje ob nje* govi 821etnici, in mi se veselimo z njimi in kličemo: Naj živi ustanovitelj in predsednik čcšlko-slovaške republke dr. T. G. Masaryk. To je danes važno vprašanje! Spričo vsesplošne zmede, spričo megle-nosti in vseh, Iki tavajo v njej, pa tudi zato, ker sami nismo bili gotovi nobene svoje sto* pinje, smo morali seči po nečem, kar naj bi nam bilo v oporo ali karkoli že, s čimer bi se vzpeli do nečesa višjega, boljšega, pravega kulturnega življenja; ni nam v tem kaosu in meglenosti oglušelo uho in tudi oko se ni zmedlo, kako naj bi se, ko nam pa neprestano neti globoko v srcu ogenj ljubezni, neka velika urejena sila in nam da slutiti solnce lepših dni. Tam v srcu, da, samo tam nam je še gotovo jasno. Nikakih iluzij si ne delamo o svojem bodočem delu. Vsak od nas občuti, da je med resničnim življenjem in idealom nekaj, kar morda še ne more doumeti, sluti pa vendar, da je to tisto, čemur se človeštvo s svojo slabo voljo ne more upreti in pada vedno globlje v okove materializma in njega uživanje. Hočemo se dokopati samo do "onega spoznanja, da je treba našemu ljudstvu pustiti prav vse, kar ima, poleg tega pa mu dati samo še ljubezni, veliko ljubezni. Svojega ljudstva modrosti ne bomo nilkoli dosegli, pač pa z njeno pomočjo spoznali, kalko in s čim naj mu služimo. Mnogo sile je v nas, pa slutimo, da jo je še več. Samo vedno netiti, znova in znova jo je treba, če hočemo, da ogreje ogenj mladih kdaj njihovo sveto zemljo. Saj je res, da je človek vedno prisiljen pod gotovim pritiskom narediti nekaj, bodisi v svojo lastno oceno, bodisi, da je samo zadostitev formalnosti, res je pa, da se bo tisti človek, čim se odmakne palica, izmuznil, do* kler ga zopet ne doseže. Zato hočemo izbiti iz vseh mladih src, iz vseh mladih sil, ki so namenjene izobraževanju našega naroda in ustvarjanju njegove bodočnosti, ves mate-rializem in egoizem ter vcepiti vanje velilko apostolsko kal idealizma in požrtvovalnosti, storiti za domovino vse, a pričakovati od nje ničesar, delati v nadi, da se vendar enkrat zbudi sila in modrost kralja Matjaža. Naše duše gore v tem pričakovanju in užigale bodo vedno nove, da ne ugasne sveti plamen apostolske ljubezni mlade učiteljske generacije, ki raste in v katero so uprte steklene oči pre* teklosti, ki venomer sikajo: Kačur, Kačur!... To je danes od sile važno vprašanje! Ta in slična dejstva so povzročila, da se je ustanovilo na učiteljišču »Udruženje ljubljanskih učiteljiščnikov« v okrilju potrjenih pravil in pod pokroviteljstvom ravnateljstva in profe* sorskega zbora. Obenem pa je našlo mlado V »Službenem listu« kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. februarja t. 1. v 13. kosu je objavljen zakon o zadrugah državnih uslužbencev. Po odredbah tega zakona smejo snovati nabavi j alne zadruge državni nameščenci in vse osobje, ki služi ali dela v državnih uradih ali podjetjih ali ki prejemajo pokojnino iz državne blagajne. Člani teh zadrug smejo biti tudi rodbine državnih uslužbencev (vdove in otroci), kakor tudi banovinski uslužbenci. Nabavljalne zadruge so četverne: > 1. Zadruge drž. uslužbencev za nabavlja* nje živil, ki jim je namen oslkrbovati svoje zadružnike z živili in ostalimi predmeti za njih osebno in hišno potrebo. 2. Zadruge drž. nameščencev za nabavljanje stanovanj, ki jim je namen, oskrbovati svoje zadružnike s higienskimi stanovanji. 3. Zadruge drž. nameščencev za nabavljanje kredita, ki jim je namen preskrbovati svojim zadružnikom poceni kredit in 4. Proizvajalne zadruge drž. nameščencev, ki jim je namen, pospeševati proizvod* njo svojih članov. V vsakem kraju se sme ustanoviti le ena nabavljalna zadruga iste vrste. Ustanavljajo pa se zadruge z deleži z omejeno zavezo. Delež ne sme biti manjši od 100 Din, ki se plača lahko v 10 obrokih. Jamstvo za zadrugo ne sme biti manjše od deleža. Vpisnina ne sme presegati zneska 5 Din od člana. Nadaljnji členi zakona govore o rezervnem skladu in razdelitvi čistega dobička. Zadruga se more ustanoviti, če se združi v ta namen najmanj 10 oseb, ki imajo po zakonu pravico, snovati zadruge drž. nameščencev. V nadaljnjih členih je določeno, kakšna morajo biti pravila za poslovanje teh zadrug, kateri organi jo vodijo, o izstopu poedinih zadružnikov iz zadruge in o prestanku zadruge same. Vse zadruge, ki bodo ustanovljene na os* novi tega zakona, morajo pristopiti k »Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« s sedežem v Beogradu. Zadruge, ki ne bi v roku treh mesecev pristopile k zvezi, razpusti sodišče na predlog Zveze. Zadruge, Iki so bile osnovane pred tem zakonom, smejo pristopiti k tej Zvezi, če so spravile svoja pravila v sklad s tem zakonom. društvo zaslombo in mnogo razumevanja pri JUU, Iki se je takoj v polni meri zavedlo važne naloge takega društva. V udruženju delujejo tri sekcije: kultur-no-znunstvena, dramatska in glasbena (pevska in godbena). Predvsem je važna kulturno*znanstvena sekcija, ki hoče članu s praktičnimi predavanji vsaj malo pokazati poti, kamor naj po izstopu iz šole usmeri svoje sile. Poleg tega si prizadevajo člani na sestankih in debatah uravnovesiti in izobl.ikovati svoje nazore in prepričanje, ki naj jih vodi na poti. Vsega tega mogoče ne doseže popolnoma, vendar pa dobi vsakdo vsaj pobudo, da tako dela sam pri sebi. V sekciji se vrše tedenska predava* nja, največ praktična (n. pr. učitelj in pevski zbori, učitelj in diletantski oder, učitelj in mladinsko slovstvo itd.). Predavatelji so naj- . več iz učiteljskih vrst. Poleg tega prireja sek* cija mesečno prosvetne večere, združene s kakim obširnejšim predavanjem, pevskimi, de-klamacijskimi in drugimi točkami. Pri takem delu naj zraste v vseh spoštovanje do svojega p klica in spoznanje njega važnosti in svetosti. Dramatična sekcija hoče predvsem vzbuditi pravo zanimanje ali bolje razumevanje ljudskega podeželskega gledališča. Vprav dramatika opravlja pri naših diletantskih odrih važno kulturno nalogo, zato bi bilo ško* da in neodpustljiv greh, če bi šli preko tega vprašanja brez zanimanja. Saj je gledališče tisto sredstvo, s katerim množici lahko najhitreje ne samo poveš, marveč tudi polkažeš žalost in veselje, poštenost in zlobo, uspehe in vrline, človeka in žival v njegovi podobi, itd. Vse to naj bi vsaj v prvih razvojnih po-četkih dala svojim članom dramatska sekcija. Lansko leto je priredila v dramskem gleda* lišču Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Z zanimanjem in ljubeznijo so oblikovali igralci narodov duševni obraz, da ga takega v vsej svoji grozoti zopet nesejo nazaj in pokažejo: »Glej, talka mevža si ti, glej, da v bodoče ne boš!« Tudi letos pripravlja mlada gledališka družina svojo drugo predstavo. Pevska sekcija zbira pod svoje okrilje vse tiste, ki imajo veselje do petja in prireja raz* ne šolske in javne prireditve. Člane te sekcije čaka v življenju morda najlepša naloga, gojitev naše lepe pesmi. Upamo, da bomo našli tako od strani šole kalkor javnosti pravilno razumevanje. Mnogo mlade sile, mnogo mladih moči je v nas, mi verujemo vanjo in vztrajamo! Zveza se ustanavlja z deleži z omejeno zavezo. Delež ne sme biti manjši od 500 Din. Na vsakih 100 zadružnih članov mora podpisati zadruga vsaj en delež. Zadruga pa jamči Zvezi najmanj dvakrat toliko, kolikor znašajo vsi njeni deleži. N Nadaljnji členi govore o nalogah Zveze, njenem poslovanju in organih, ki Zvezo vodijo. Važen je člen 70 tega zakona, ki določa, kako se tvori glavnica Zveze in sicer: a 1. iz deležev, ki jih podpišejo in vplačajo zadruge; 2. iz glavnice, ki se obrazuje tako, da se v teku petih let pridržuje na leto po ena desetina enomesečne draginjske doklade od vseh državnih uslužbencev. Ta del se mora pobrati bodisi naenkrat, bodisi v teku dveh mesecev; 3. iz glavnice, ki se obrazuje talko, da se v teku petih let pobira en odstotek od vseh izplačil iz državne blagajne na nabave, izvršene državi; 4. iz glavnice, ki se obrazuje z odtegljaji, in sicer po 10 Din na mesec od prejemkov vseh aktivnih državnih uslužbencev I., II. in III. kategorije in po 5 Din na mesec od prejemkov vseh ostalih oseb, ki smejo po odredbah tega zakona ustanavljati zadruge. Te zneske je odtezati v 36 mesečnih ena* kih obrokih izza dne 1. julija 1928. Za nove državne uslužbence se začne odtegovanje z dnem, ko se jim izplačajo njih drugi mesečni prejemki. Zneske odtezajo uradoma državne blagajne, pri katerih dobivajo omenjene ose* be svoje prejemke ali pokojnine. Odtegnjene zneske vknjižujejo državne blagajne kot depozit Zveze ter jih vlože v istem mesecu, v katerem se pobero, pri poštni hranilnici na čekovni račun Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. To glavnico mora uporabljati Zveza prvenstveno za kreditiranje stanovanjskih in kreditnih zadrug. Tako odtegnjene vsote izplača Zveza na zahtevo po smrti tiste osebe, kateri so se od* tegovale, njenim pravnim naslednikom. Nadaljnji členi govore o rezervnem skladu in načinu razdelitve čistega dobička, ki ga izkaže konec poslovnega leta, kakor tudi v nadzoru Zveze. Zadruge in Zveza uživajo razne ugodnosti, kakor: oproščene so vseh pristojbin pri ustanovitvi, potrjenju pravil in obveznosti za Dr. T. G. Maseryk. Ob njegovi 82 letnici. Zakon o zadrugah državnih uslužbencev. poverjanje podpisov za vsa opravila, ki jih imajo z državnimi in občinskimi oblastvi. Oproščene so dalje zadruge in Zveza davkov in vseh doklad za poslovanje, glavnico in dohodek. Za prevoz blaga po državnih železnicah in ladjah plačajo 50% od navadnih tarif. M nistrstvo financ oddaja Zvezi devize za njene nabave iz inozemstva po najugodnejšem tečaju, po katerem jih more država nabaviti. Po možnosti prepušča država Zvezi in zadrugam brez vsake odškodnine potrebne prostore za njih poslovanje in zemljišča za gradbo stavb, ki so jim potrebne. Premog in drva iz državnih premogovnikov in gozdov se oddaja Zvezi in zadrugam po režijskih cenah. Priporočamo vsem tovarišem, da zakon temeljito prouče in se na zborovanjih o tem razgovore ter stavijo svoje mnenje in predloge. Sploi^e vesti. Vabilo na DRUGI IZREDNI OBČNI ZBOR Učiteljske Samopomoči v Ljubljani, reg. zadruge z om. z., ki se bo vršil dne 6. marca 1932 ob 10. uri na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani (Cojzova cesta) s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Računski zaključek za 1. 1931. 3. Sprememba zadružnih pravil. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Opomba: Ker je bil za 21. februar 1932 sklicani izredni občni zbor nesklepčen, bo ta izredni občni zbor po § 34. siklepčen pri vsa* kem številu zastopanih glasov. — Vabilo na XII. redni občni zbor »Učiteljskega zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo v nedeljo dne 20. marca 1932. ob pol-deseti uri v poslopju mestne deške osnovne šole v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika o poslovanju zadruge v letu 1931. 2. Računski zaključek za leto 1931. in odobrenje letnega računa. 3. Sklepanje o najetju posojila za slučaj inštalacije vodovoda in električne razsvetljave v dom. 4. Slučajnosti. Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov. Dol pri Hrastniku, dne 27. febr. 1932. Ant. Gnus, tč. načelnik. — Koncert'UPZ 7. marca. Kakor je bilo javljeno, se vrši koncert učiteljskega pevskega zbora v ponedeljek 7. marca. Zbor je raz* poslal na vse šole plakate s prošnjo, da jih izvesijo na vidnem mestu. Program zbora je za vsakogar izredno zanimiv in zadovoljiv. Vstopnice, katerih je še dovolj na razpolagb so v razprodaji v Matični knjigarni. Istotam se dobijo tudi lični programi s tekstom pesmi za ceno 2 Din. Po koncertu se vrši sestanek zbora, učiteljstva in ostalih v veliki dvorani Uniona. UPZ prosi, da se tega sestanka udeležijo vsi, ki bodo posetili koncert. — Diplomiral je na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze iz filozofije in zgo» doVine južnoslovanske književnosti tovariš Alojzij Peterlin - Batog, učitelj v Kamniku. Iskreno čestitamo! — Katera šola v Dravski banovini, ki ima eventualno šolsko kuhinjo na razpolago, bi dovolila trboveljski deci (trideset) letovanje v počitnicah. V poštev pridejo šole s solncem in vodo za kopanje. Prijave na Rdqči ikriž kraljevine Jugoslavije, krajevni odbor v Tr» bovljah. — Esperanto v šole. Esperanto naj se uvede v šole, je geslo esperantistov in njihovih prijateljev. A zato rabimo učiteljev, ki bi bili vešči tega jezika. In koliko je takih, ki znajo esperanto? Pri nas bore malo. Vsi veliki narodi se uče esperanto, pa bi se mi ne! Esperanto je danes tako razširjen po vseh deželah, da ga ni večjega kraja, kjer ne bi bilo esperantistov. Vsi sloji se ga poslužu» jejo. Tudi učiteljstvo je častno zastopano. Na Saksonskem šteje društvo učiteljev»esperan-tistov že nad 600 članov. Glasilo »Pedagogía Revuo« prinaša zanimive članike o sodobnem vzgojeslovju. Potreba po esperantu pa se čuti posebno na mednarodnih kongresih. Navadno se razpravlja v treh ali še več jezikih, za kar je potreba nebroj prevajalcev. Pri esperantskih kongresih vse to odpade. Kdor se želi priučiti temu jeziku, naj se prijavi k tečaju, ki ga v kratkem otvorim. Vsakdo se bo lahko učil doma, meni bo le pošiljal naloge v popravo. Pismenim potom bom tudi pojasnjeval, (kar se komu ne bo zdelo dovolj jasno. Pišite na naslov: Golobič Peter, učitelj na Jesenicah, Gorenjsko. Pri» ložite znamko za odgovor! Posetite KONCERT Učiteljskega pevskega zb ?ra cfne 7 marca vUnionu — V članku »Letošnje knjige Kmetijske Matice« v zadnji številki »Učit. Tovariša« se je vrinila majhna pomota. Pravilno naj se glasi: Za letnik 1931. (s koledarjem za 1. 1932.) naj se priglasijo novi člani najkasneje do 20. marca, za letnik 1932., ki izide letos pred Božičem, pa do konca maja t. 1. — Opozarjamo na današnji številki pri» loženi prospekt, ki nam javlja veselo vest, da bo izšel za pirhe v novi razširjeni in ilustrirani izdaji Otona Župančiča »Ciciban«. Ta najbolj posrečena knjiga otrolk je z ozirom na krasno opremo in svojo obširnost neverjetno poceni in jo bo gotovo vsak čimpreje naročil za svoje malčke. — Kakor smo zvedeli, izide Ciciban obenem tudi v hrvatski in češki izdaji, nemška izdaja pa se pripravlja. To je dokaz, da je knjiga res evropskega slovesa in naša najboljša mladinska sploh. — »Petelinčkova ženitev, šaljiv mladinski zbor«. Ker se nekateri tovariši, oz. tovarišice obračajo z naročili na zgoraj omenjeno publikacijo na podpisanca, sporočam vsem re-flektantom na »Petelinčkovo ženitev«, da nisem jaz založnik tega muzikalnega delca, marveč — kakor je bilo to že v Učit. Tovarišu objavljeno — Učiteljska tiskarna v Ljublja» ni, do katere se naj v bodoče reflektanti s svojimi naročili obračajo. — Anton Kosi. O €* Z- t" t ti 0 f V —i Iz pripravniške v IX. skupino so prevedeni: Ferjan Milan, uč. v M. Soboti; Japelj Pavel, uč. v Hinjah; Mravlje-Eiletz Lidvina, uča. v Št. Ilju pod Turjakom; Ankele Franc, uč. v Henini; Savpah Ana, uča. v Šmartnem na Poh.; Stopar»Sekirnik Angela, uča. v Ča-dramu: Župan Ana, uča. v Gor. Lendavi; Pipan-Starc Justa, uča. v Sv. Juriju v Slov. gor.; £ahor Drago, uč. v Trbovljah in Jahn Ljudevit, uč. v Genterovcih. —i Napredovali so tovariši(ce) v VIII. skupino: Supančič Drago, uč. v gluhonemnici v Ljubljani; Vončina Drago, uč. v Doležu; Medic Avgust, uč. v Puščavi; Erženjak Franc, uč. v Zavrču. SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU! Udfei?skt pra^mk. —§ Zdravljenje državnih uslužbencev in upokojencev v javnih bolnicah. Po pojasnilu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 199 z dne 11. januarja 1932. in v zvezi z odločbo ministrstva za promet P. br. 38.695 z dne 11. septembra 1931. imajo civilni državni uslužbenci in upokojenci, kakor tudi njih rodbine pravico do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah samo v III. razredu; če se pa zdravijo v I. in II. razredu, morajo plačati razliko med I. odnosno II. razredom in III. razredom. : § »Kdaj pripada 3. period, povišek tova»-rišem, ki so bili prevedeni s 1. 9. 1923. v II/l. skupino« pojasnjujemo: V tem primeru ni merodajen datum re-šenja (28. II. 1924) o prevedbi, temveč datum »1. 9. 1923.«, s katerim dnem so bili prevedeni v smislu čl. 229. in 249. omenjenega zakona. 9 efekt, let v VI. skupini dovrše dne 31. 8. 1932 in jim pripada 3. p. p. s 1/9. 1932. —§ Obrazci »Pregled o dospelosti povi- škov« so skoro pošli. Tovariši predsedniki, ki niso še vročili poslanih jim obrazcev šol. upraviteljem, naj to store na prvem zborovanju, ker se vidi iz nebrojnih vprašanj, da niso še izpolnili mnogi šol. upravitelji obrazcev. V. G. —§ Odgovor M. S. v Ž. — Če ima uslužbenec 28 efekt, let službe in za pokojnino vštevnih 32 let ter je star 58 let, mu pripada ob upokojitvi po §§ 123., 124. in 127.: 896 % od plače in drag. doklade in 60 % od položaj; ne doklade. —§ Odgovor Z. O. v Ž. — Ker ste napredovali z odlokom ONbr. 87.753 z dne 14. XII. 1927 v PI./4. skupino, ste bili prav prevedeni v IX. skupino s plačo 625"— Din. Z ozirom na določila § 49. U. z. lahko zaprosite za VIII. skupino, ker ste nad 4 leta v IX. sku» pini (se računa od 14. XII. 1927). Naša £ >spodar>ka orfH i^ai a, —g Učiteljski dom v Ljubljani. Z ozirom na članek v »Učit. Tovarišu« od 4. februarja t. 1. »Bomo« (zidali Uč. dom) so nabrali tovariši'pri sekciji v »šparovčke« v mesecu februarju 137 Din 50 p. Učiteljstvo tukajšnje gluhonemnice je prispevalo za dom 120 Din. Namesto venca na krsto f Janka Lebana je darovalo učiteljstvo sreskega društva v Novem mestu, zbrano na svojem rednem zboro» vanju, 165 Din. Ostali tovariši, posnemajte! V vsako zbornico, pisarno in stanovanje »špa-rovček«! Jos. Kobal, blagajnik. * —g Samopomoč za otroke. Spremembe pravil, sprejete na občnem zboru dne 14. februarja 1932: S 14. a) Društveniki morejo biti otroci, posi-novljenci ali varovanci učiteljev, učiteljic in profesorjev iz vse države. V društvu jih za» stopajo plaen.ki. b) Društveni odbor sprejema priglašence od spolnjenega tretjega do spolnjenega desetega leta. Pravico do posmrtnine dobijo upravi» čenči iz § 3. a) in b) teh pravil šele po preteku treh mesecev od dneva, ko je bil zavarovanec sprejet. Ce umrje zavarovanec pred tem rokom, plačnik oz. dediči nimajo pra» vice do posmrtnine. Za primer smrtne ne» zgode ta določba ne velja. c) Izključeni in prostovoljno izstopivši društveniki morejo zopet vstopiti v društvo, če so zdravi in doplačajo od izstopa zaostala vplačila. č) O sprejemu v društvo sklepa društveni odbor; če koga ne sprejme, mu ni treba navesti vzrokov. d) Čian, ki po trikratnem opominu ne poravna zaostanka, se izključi iz društva. e) Izstopivšim in izključenim članom se v društveno blagajno vplačani zneski ne vrnejo. f) Če plačnik umrje in društvenik nima nikogar, ki bi zanj. plačeval zavarovalnino, tedaj ostane vplačani denar v društveni blagajni kot vloga, ki se izplača v primeru doživetja polnoletnosti obenem z obrestmi za» varovancu samemu, v primeru smrti pa njegovim bratom in sestram. Če ni teh, zapade vloga v društveno blagajno. Obrestna mera za take primere je za M, % nižja kakor pri pupilarno varnih hranilnicah. XI. Prehodne določbe. § 30. V poslovnem letu 1932.—33. sprejema društveni odbor tudi priglašence od 10. do spolnjenega 18. leta. Z upravnim letom 1933.—34. nastopi normalna doba, t. j. spre» jem priglašencev od 3. do 10. starostnega leta. § 31. Izjemoma se smejo v društvo sprejemati priglašenci v starosti nad 10 let, če doplačajo poleg sprejemnih pristojbin še vse članske prispevke, kot so jih plačali člani iste starosti ki so se za sprejem zglasili pred desetim (10.) starostnim letom. § 32. O sprejemu priglašencev preko po pravilih določene starosti odloča vsako leto občni zbor. —mm Knjige Mladinske Matice, ki izidejo letos v rednih publikacijah: 1. Fr. Bevk: Lukec išče očeta. 2. Kristina Hafner: Botra z Griča. 3. Kresnice V. 4. Knjiga za najmlajše, ki še ni določena. —mm Nove naročnike opozarjamo, da je Bevkova povest »Lukec išče očeta« prav za prav le nadaljevanje knjige »Lukec in njegov škorec«. Vsak, ki dobi drugo knjigo, si bo želel imeti tudi prvo. To se lahko tudi zgodi. Mladinska Matica je tiskala zanalašč knjigo »Lukec in njegov škorec« v večji nakladi tako, da lahko ustreže z njo novim na» ročnikom. Knjigo, ki stane 5 Din, naročite lahko že zdaj pri upravi Mladinske Matice, Ljubljana, Frančiškanska 6/1. — mm Z 19. seje Mladinske Matice. 1. Izmed treh rokopisov o domu in gospodinji je bilo končno sprejeto delo »Botra z Griča, pisateljice Kristine Hafnerjeve. Knji- ° LISTEK Janku Lebanu — v slovo. V četrtek 18. febr. 1932 je preminul v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu upokojeni tovariš Janko Le» ban, naš plodoviti mladinski pesnik, pisatelj in skladatelj. Rodil se je 21. aprila 1855. 1. v Kanalu na Goriškem. Po končanih študijah je kot učitelj služboval po goriškem Krasu, na Notranjskem, na Gorenjskem in Dolenjskem, dokler ni stopil v zasluženi pokoj, ki ga je užival kot gost v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, ob tihi, zeleni Krki. Učitelji smo izgubili iz naše srede moža, ki je vneto in požrtvovalno deloval za napredek in razmah narodove prosvete. Kot učitelj se je v polni meri zavedal vzvišenega svojega zvanja, kot vodnik naroda pa je poklonil ljubljeni domovini vso lepoto in bo» gastvo svoje idealne duše. Nadvse je pokojnik ljubil mladino. Njej so posvečene njegove večnolepe pesemce in povestice. iz njih izzveneva in se zrcali iskrena domovinska ljubezen, prepojena z nesebičnim in čistim domoljubjem. Polnih 60 let je bodril s svojo ljubko besedo mladino k vztrajnemu, poštenemu in resnicoljubnemu delu. In kot tak se je počutil srečnega in za» dovoljnega, kar je človek lahko sklepal v pogovoru z njim, iz njegovega neprisiljenega radostno»mladinskega smeha. Njegovo dušo je pretresala najhuje trpka usoda njegove ožje domovine — solnčne Goriške. A tudi to grenko in upravičeno bolest je znal Janko prenašati sam zase, zavedajoč se in upajoč, Kako zelo ljub in čislan je bil pokojnik, je pričala velika udeležba šol. mladine, učiteljstva in drugega občinstva, ko smo ga 20. •februarja 1932 spremljali k večnemu počitku na šmihelsko pokopališče, kjer je želel sni» vati svoj večni sen: »Na gričku pri svetem Šmiheli, tam božji razteza se vrt, tam bodo pod zemljo me deli, ko vzame življen ji mi smrt.. . Menard Vilko. Naš rod in šolske čitanke. Razvoj »Našega roda« ovirata že od vsega početka zlasti dva zelo važna principa v njegovem zasnovanju in cilju. Sta to dva močna mejnika, ki mu ne dovoljujeta raz» maha, katerega si toli želi vsa učiteljska organizacija. Dokler ju ne bomo odpravili, bo število njegovih naročnikov ob sedanji krizi le padalo in bo naravno vsled zmanjšanja materialnih možnosti usihala tudi njegova kvaliteta. Prosvetna oblast ga priporoča; dovoljeno nam ga je uporabiti kot učni pripomoček za čitanje poleg šolskih čitank, ne sme pa jih izpodriniti in zavzeti njenega mesta. Drugi mejnik pa smo mu postavili sami. Bili smo preveč velikodušni in smo hoteli z njim zajeti vse šole: osnovne, meščanske in srednje. SevSda smo to storili tudi vsled tega , ker smo hoteli doseči čim večje število naročni» kov in pri čim manjši, naravnost bagatelni natočnini. S tem pa smo ga obsodili na živo-tarjenje, v usodo vseh naših mladinskih revij. Današnje šolske čitanke stanejo razme» roma mnogo denarja, so precej obsežne, a nam snovno nudijo prav malo, ker so pro» dukt stare šole. Nimam namena osporavati vrednost ene ali druge šolske knjige, morda celo dolžiti njene prireditelje površnosti pri sestavi, podčrtati hočem le eno slabost vseh stalnih šolskih čitank, to je nesodobnost. Tudi če bi danes sestavili nove čitanke, upoštevajoč pri tem vsa načela nove šole, bi bile že po par letih zelo pomanjkljive in enake današnjim. Sedanja osnovnošolska generacija pa je tako srečna, da ima v svoji sredi v vsakem razredu čitanke treh ali celo več iz» daj. Čitanje raznih sicer še tako zanimivih sestavkov nam onemogočajo sledeča dejstva: v eni izdaji berila sploh ni, druga imenuje našo državo kraljevino SHS, našo banovino Slovenijo ali pi jo deli v ljubljansko in mariborsko samoupravo, v novejših pa so označeni že novi nazivi, ikakor Jugoslavija, Drav» sika banovina itd. O pridobivanju pojmov iz državoznanstva na višji učni stopnji s pomočjo šolskih čitank ni nobenega govora, kajti v vsaki izdaji je obča uprava in poli» tična razdelitev države drugače opisana. Zato ni čudno, da je navadno še ob koncu šolskega leta nad polovico šolske čitanke nepreči-tane. Živimo v dobi vsestranskega napredova» nja. Množica poizkusnih razredov moderne šole v Dravski banovini nam priča o preobratu v šolstvu, ki ga prosvetne oblasti ne samo podpirajo, temveč tudi same pospešujejo. Še celo tehnične iznajdbe, n. pr. radio smo uve» dli v šolsko službo. Toda čitanke, ki predstavljajo temelj stare šole, pa smo pustili ter so zaščitene z monopolom. V tem ravno tiči glavna ovira v razvoju modernega šolstva. Zlasti v Dravski banovini so dane vse možnosti, da lahko pošljemo čitanke mirne duše v stalen pokoj. Če že ne to, pa naj bi dosegli »Našemu rodu« vsaj pravico enakopravnosti s čitanko. Še več! Pojdimo korak dalje in zaupajmo »Našemu rodu« obsežnejšo misijo. Čemu ku» pujemo dandanes drage računice, ko jih pri pouku skoro rabiti ne moremo? Isto je s knjigami za pouk srbohrvaščine, slovnice in rea» lij. Vse te knjige stanejo že za 4. razred nad . 80 Din. Prepričan sem, da bi »Naš rod« za naročnino 50 Din letno, torej za vsako številko 5 Din, mnogo uspešneje vršil nalogo vseh teh knjig skupaj, kakor pa te knjige same. V tem primeru bi lahko tiskali vsako številko »Našega roda« v treh različnih izvodih, torej za vsako učno stopnjo nižjo, srednjo in višjo posebej. Vsak razred bi našel v vsaki številki snovi za dve obsežnejši učni enoti, ki se lahko v enem mesecu obravnavata. Ako ne to, pa vsaj snov za ves mesec in to za vse predmete. Ta način urejevanja bi poleg prednosti v sodobnosti mnogo pripomogel k čim» prejšnji uvedbi modernega pouka na vseh naših šolah. Če se nismo navdajali s pesimizmom, ko smo se potegovali za šolski radio, nas tudi ta novost ne sme oplašiti. Gotovo bi m i Vse muzikalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošiiia oa zahtevo brezplač ga izide v rednih publikacijah z ilustracijami Fr. StiplovSka. Rokopis je bil nagrajen s 1500 Din. S 1000 Din je bil nagrajen »Metkin dom« in s 500 Din rokopis »Pri Potočnikovih«. 2. \ kratkem izide subskripcijski oglas za dr. Čermeljevo knjigo »O Tesli in razvoju elektrotehnike«. Subskripcijska cena je določena za kartonirane izvode 26 Din, v polplat-no pa 32 Din. Knjigotrška cena pa za kartonirane izvode 34 Din, v polplatno vezana 42 Din. 3. Tretja številka »Našega roda« se je ponatisnila in se te dni^ra^pošlje. 4. Upravnik je podal podroben obračun o dohodkih in stroških Mladinske Matice v tekočem letu. 5. Da se pospeši razprodaja »Tihega življenja« se sestavi do prihodnje seje posebna okrožnica, ki se razpošlje na šole. 6. V kratkem bo izžrebanih 50 imen pravilnih rešiteljev križanke »Peščena ura« iz Kresnic, ki bodo obdarovani s knjigami. 7. Risba na naslovni strani »Kresnic« se letos izpremeni. V zalogi imamo še nekaj vezanih izvodov obeh letnikov »Našega roda«, ki jih prodajamo po 28 Din. Na to ugodno priliko opozarjamo predvsem knjižničarje. — Poleg tega imamo še več posameznih številk obeh letnikov. Te oddamo po 20 par. Tisti tovariši, ki naročijo te poslednje, naj navedejo, ali želijo vse enake številke, tako da jih bodo eventuelno lahko rabili kot čtivo v šoli ali pa različne. VsS ocene, ki so izšle do danes v listih in' revijah, so si edine v tem, da je Lovrenči-čevo »Tiho življenje« dobra mladinska knjiga lepe umetniške vrednosti. Ne moremo si misliti resne mladinske knjižnice brez tega dela. acno. priznanje nedavni šolski uri, ki je obravnavala vprašanje učenja (pravilno učenje). — Opozoriti maramo sedaj starše na redna predavanja. ki j m morda že slede. Tako se ta teden vrši vzgojeslovno predavanje v našem radiu v četrtek ob 20. uri, v soboto ob 19.30 pa bo predavala znana pisateljica Marija Kmetova o šoli, kar bo tudi vzbudilo mnogo zanimanja. Naj bi taka predavanja služila za izhodišče razgovorom na roditeljskih večerih! —r Kmetijski pouk po radiu v prvi po* lovici marca 1932. V ietrtek dne 3. marca t. 1. ob 18. uri 30 minut predava g. ing. Viktor Novak o gozdarstvu i. s. o prirastku lesa v gozdu. V nedeljo dne 6. marca ob 8. uri zjutraj predava g. ravnatelj ing. Lah o poljedelstvu in sicer o prvih pomladanskih delih na polju. V četrtek dne 10. marca ob 18. uri 30 minut predava g. ravnatelj ing. Lah o poljedelstvu in sicer o pravilnem spomladanskem gnojenju. V nedeljo dne 13. marca ob 8. uri zjutraj predava g. Jože Štrekelj o vrtnarstvu in sicer o ureditvi domačega vrta. Razven teh predavanj se vrše še poljudna predavanja o mlekarstvu ob nedeljah ob 15. uri. V nedeljo dne 6. marca ob 15. uri govori g. Franc Pavlica o predmetu: »Kako pridelu» jemo sir iz manjših količin mleka«. V nedeljo dne 13. marca ob 15. uri govori isti predavatelj o predmetu: »Kaiko dvigniti potrošnjo mle!ka in surovega masla«. Opozarjamo, da se od sedaj naprej vrše kmetijska predavanja ob četrtkih pol ure pozneje, t. j. ob 18. uri 30 minut. (JČ!td!Sk pevski zbor JUU, pev. — Pevski tečaj 4., 5. in 6. marca. 7. marca koncert. Vse in vsi! Odbor. Šolski radio. — r. Program za XVII. teden. V torek 8. marca bo predaval g. Viktor Pirnat: »Kako nastane ladja.« I.—III. dialog. V petek 11. marca bo podal g. režiser Milan Skrbinšek in gdč. Ksenija Kukčeva temo: »Majda se pripravlja na slovensko uro.«. I—11!. —r Dve predavanji iz vzgojeslovja. Zadnjič smo čitali v našem dnevnem časopisju Stan »v\k» orgsmzaof* JU! iz društeit: Vaoti* = JUU — SRESKI DRUŠTVI ŠOŠTANJ IN SLOVENJGRADEC zborujeta skupno v petek, dne 11. marca 1932 ob 10. uri v osnovni šoli v Šoštanju. Poleg običajnih točk bo glav« no predavanje g. direkt. dr. Lončarja o »Teoriji in praksi moderne šole« ter situacijsko poročilo predsednika sekcije tov. Dimnilka. = JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ zboruje 8. marca 1932. ob pol 9. uri v Kranju ■— Pungrat. — Dnevni red: Situacijslka poro« čila. Predavanje prof. Severja »O namenih in cilj .h Probude« {ob desetletnici). Loško društvo. Predlogi. Slučajnosti. Kadar pridete v Ljubljano z mislijo, da si nabavite dober aparat za šolski radio ali tudi zase, ne pozabite obiskati našega prodajnega oddelka. Pri nas dobite največjo izbiro aparatov na baterije, na izmenični in istosmerni tok vseh napetosti. Nizke cene in ugodni plačilni pogoji! RADIO TELEFON 31-90 LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5 tudi prosvetna oblast tozadevno ne delala ovir. Seveda to so moje misli, ki me navda* j a jo vsakokrat, kadar poslušam različne okrožnice in apele za propagando »Našega roda« pri zborovanjih. Gotovo pa je, da je marsikdo med nami drugačnih misli. Nihče pa mi ne more oporekati, da je želja večine učiteljstva, da naj zavzame »Naš rod« vsaj mesto čitanke v šoli. Odkrito lahko rečemo, da so čitanke zastarele in za nas -neuporabne. Čitalnice in knjižnice za mladino. Mislimo, da je zanimanje za knjigo, ki je bilo prva leta po vojni precej zaostalo, spet zrastlo. Kljub ¡krizi, ki je vzrok, da človek tudi svojo duhovno stran brez svoje kriv* de zanemarja, ni padca v književnem kon» zumu. Ko bi bile iste gmotne razmere, ista razdelitev .kupne možnosti kot je to bilo pred leti, bi se danes spričo številnih izdajateljev, velike reklame, agilnosti agentov ter odličnem materialu izdanj število naročnikov in kupcev podvojilo. Tarnanje knjižnih družb in založb je glede na naše denarno stanje neopravičeno. Trdim, da je poželenje po čtivu med Slovenci večje. Pa bodi to dnev* niik, revija, ilustracija, lepa knjiga ali strokovni tednik! Mladinska Matica je prišla z »Našim rodom« vred še o pravem trenutku med mlade. Ne vem, kako bi bilo danes! Mislim glede denarnih sredstev! Seveda, treba je še vedno podrezati, da odrine šolar pravočasno tiste dinarje. Toda, da jih! To pa zato, ker ni več nezaupen napram knjigam in mesečniku. Ko bi zdaj šele začeli s tako ustanovo, bi šlo najbrž trdo! Tako je napravila Mlad. Matica pri Slovencih veliko duhovno poslanstvo, ker je pritegnila, obdržala in deloma vrnila slovensko mladino h knjigi! Zavedam pa se, da je treba mladini venomer gonilne sile, da se ne uspava v enoličju in brezdelju, da se zanimanje za knjigo ne zmanjša, temveč da raste ter šolarja po nje* govi lastni izberi duhovno izpopolnjuje. Zato se mi zdi tale potreba aktualna: Socialni odseki vseh večjih krajevnih uprav v Sloveniji naj določijo v prihodnjem proračunu vsoto, s katero naj ustanove povsod posebno knjižnico in čitalnico za mladino. To ustanovo naj s primernimi zneski podpre tudi banovina. V poštev bi prišli tile kraji: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Kranj, Trbovlje, Jese» niče itd. Primer Ljubljana! Mladinske knjige leže po vseh javnih knjižnicah, kjer se nji» hova vrednotnost uničuje s tem, da samota-rijo med tisočerimi zvezki za odrasle in da so le neljubi gostje ali potrebno napotje. Ko bi mesto odkupilo vse te knjige, jih uredilo, izpopolnilo, preskrbelo lokal (prijeten, svetel, higieničen!) ter knjižničarja — vzgojitelja, bi vse te knjige res zaživele ter postale mo« čen duhovni razgovor za mlade. Poleg tega lokala pa bi naj bila topla, svetla čitalniška soba, ki bi naj imela vse mlad. časopise, razne ilustracije itd. Tudi v čitalnici bi mladina lahko čitala izposojene knjige! Kdaj naj bi bila knjižnica in čitalnica odprta, prispevek za knjige itd., to je vse rešiti posebej v podrobnostih. V krajih pa, kjer bi ne hotele javne knjižnice odstopiti svojih mladinskih knjig, bi pač morale občinske uprave nabaviti vse nove. Knjižnice v naših šolah so ¡kvantitativno prešibke, da bi zadovoljile mladino. To vemo vsi! Koliko pridobi mladina s čitanjem lepih in strokovnih knjig, tudi vemo! Da ji mora* mo zato dati prilike, da si nabere mnogo, mnogo duhovnega — to je dolžnost vseh, ne le učiteljev, ker mora biti danes sleherni prijatelj in vzgojitelj mladih! = JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo v ponedeljek 7. marca v Mladiki v Ptuju ob 9. uri. Dnevni red je običajen. Predaval bo gosp. prof. Onič o Kosovelu. Odbor. Predlog. r\>ročtla: ^ -t- JUU SRESKO DRUŠTVO V KRANJU jc zborovalo 9. februarja t. 1. v Kranju. Zborovanje je vodil predsednik društva tov. J. Lapajne. Udeležba je bila še dokaj števil» na. Prva točka dnevnega reda je bilo predavanje zdravnika g. dr. Frante Missa. Učitelj» stvo je z velikim zanimanjem sledilo pol dru» go uro trajajočim izvajanjem. — Zborovanje je posetil novi sreski načelnik vladni svetnik g. dr. Ogrin, ki ga je v prisrčnih besedah pozdravil predsednik društva. G. svetnik se je za pozdrav zahvalil, naglašujoč pomen uči» teljevega dela za državo. To delo mora biti vselej in povsod uvaževano in zaščiteno. O delitvi društva je poročal tov. Roje. Radi nesporazuma bo društvo izvršilo v škofjeloškem sodnem okraju še enlkrat glasovanje. Glasovati bodo smeli pa le člani društva. Zborovanje je rešilo več stanovskih in uradnih zadev. V debato o teh zadevah sta večkrat posegla sreski načelnik g. dr. Ogrin in sreski šolski nadzornik tov. V. Rus. O dopisih sta poročala tov. predsednik in tajnik. Glede združitve pedagoških institucij (Slov. Šol. Matica, Pedagoška centrala in okr. učit. knjižnic) so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: I. Slovenska Šolska Matica in Pedagoška centrala naj ostaneta še nadalje samostojni pedagoški instituciji. Razlogi: 1. Delitev dela in privatna inicijativa do» sežeta vedno večje uspehe; dokaz: dosedanje delo omenjenih institucij. 2. Struj, tkf vladajo na pedagoškem polju, ni utesnjevati, ampak naj se jim pusti svoboden razvoj, ker le na ta način je možno, da se izkristalizirajo vsi pojmi. 3. V slučaju združitve bi bila sekcija prenatrpana. 4. JUU naj ostane strogo stanovsko=po-litična organizacija, ki naj urejuje v prvi vrsti pravne in materialne interese učiteljstva. III. Pobiranje članarine za Slov. Šolsko Matico in Pedagoško centralo spada v avto» nomen delokrog sreskih učiteljskih društev. III. Pozdravljamo ustanovitev Pedagoške knjižnice v Ljubljani. Dosedanje okr. učit. knjižnice naj pa ostanejo neokrnjene. IV. Društvo Rdečega križa se naprosi, da priredi učiteljski samaritanski tečaj. V. Sresfco prosvetno upravo prosimo, da olajša uradno poslovanje in da v poročilih pri malenkostnih pogreških sama izvede po» trebne korekture. VI. Prihodnje zborovanje se vrši v torek 8. marca na Pungratu v Kranju. Predava profesor Sever: O namenih in ciljih Probude«. VII. Članom, ki za preteklo leto ne poravnajo članarine, se ustavijo listi. Lapajne J., predsednik; Rupnik V., tajnik. + JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMO* ŽU je zborovalo dne 6. februarja 1932. — Navzočih je bilo 46 članov, t. j. 73%. V uvodnih besedah se je poslevodeči podpredsednik spomnil umrlega častnega člana našega društva Antona Porekarja. V njegov spomin se daruje za »Učiteljski dom« v Mariboru 200"— Din iz društvene blagajne, med članstvom pa se je tekom zborovanja nabralo v isto svrho 811"— Din. Tov. Papst je predaval o razvoju lutkovnega gledališča; potem nas je pa povedel v garderobo lutkovnega gledališča ormoške šo» le, ki ima že okrog 50 lutk in več odersikih izprememb. Vse je bilo pod njegovim spretnim vodstvom izdelano od učencev višje stopnje. Tov. podpredsednik je podal izčrpno po» ročilo o izredni seji •predsednikov. Po poročilu je bil sprejet predlog: »Sekcija v Ljubljani naj izposluje, da bodo seje predsednikov pristopne vsem čla» nom JUU.« O »Našem rodu« se je razvila zelo ži» vahna debata. Referent je poročal, da beležijo vse šole — razen dveh, ki imajo prirastek — padec naročnikov; v oikraju 118 manj. Vzroki: preučena snov, združitev, kriza. Predlog: JUU sekcija v Ljubljani naj intervenira pri oblastih, naj bi se dovolil »Naš rod« kot obvezno čtivo v osnovni šoli name» sto čitank. Ako bi oblast tej zahtevi ugodila, bi se morala snov »Našega roda« prilagoditi učnemu načrtu osnov, šoie, da bi isti mogel ustrezati svojemu namenu. Dokler pa to ne bo rešeno, naj se snov v »Našem rodu« preuredi tako, da bo lahko uporabna za osnovno-šolsko čtivo. Kmetsko » nadaljevalne šole so pri Sv. Bolfenku. pri Sv. Tomažu in v Središču; go-spodinjsko-nadaljevalne šole na Humu in v Središču. Megla M., podpredsed.; Šijanec O., tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je zborovalo v soboto, dne 13. febr. 1932. ob 9. uri v Domžalah. Uvodoma je po» zdravil društveni predsednik tov. Arrigler direktorja dr. Lončarja, tajnika sekcije tov. Kobala ter sreskega šol. nadzornika Lukežiča. O teoriji in praksi moderne šole je predaval dir. dr. Lončar. Izredno zanimivemu predavanju je sledilo učiteljstvo pazno in je nagradilo predavatelja z navdušenim aplavzom. Mnogi tovariši so po predavanju posegli v debato, katere jedro je bilo: izobrazba učiteljstva, reformacija učiteljišč! Nato so se prečitali došli dopisi. Tečaja za lutkovno gledališče se bo udeležil tovariš Ignacij Vodnik, učitelj v Vodicah. Nadalje se je spomnil tov. predsednik pokojne tovarišice Emilije Gerkman, iki je pred kratkim umrla v Ljubljani. Pokojna to» varišica je službovala dolgo vrsto let v Mengšu in je bila vedno zvesta članica učiteljske» ga društva. Nato je čestital tov. predsednik tovarišu Hitiju k 75-letnici rojstva, tov. Pe-terlinu pa k diplomskemu izpitu. O gospodarslkih in stanovskih vprašanjih organizacije je poročal tajnik sekcije tovariš Kobal. Priporočal je navzočim, naj ne pozabijo na »Učiteljski dom« v Ljubljani, ki bo ravno sedaj, ko se bodo začeli uresničevati skoraj štiridesetletni načrti, potreben podpore in dela. Predlogi: 1. JUU sresko društvo v Kamniku prosi, naj sekcija posreduje na merodajnem mestu, da se imenuje v banovinski svet tudi zastopnik učiteljstva. 2. Z ozirom na veliko število učiteljev, ki so brez službe, predlaga sledeče: Sekcija JUU v Ljubljani naj izposluje na merodajnem mestu naslednje: 1. Naj se upokoje vsi oni tovariši in to» varišice, ki služijo vso dobo in so dosegli najvišje plačilno mesto. 2. Naj se reducirajo one poročene učiteljice, katerih možje imajo akademske poklice. Pri slučajnostih se je določilo, da se vrši prihodnje zborovanje meseca aprila v Domžalah. Arrigler, predsednik; Ušeničnik G., tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO V SLO-VENJGRADCU je zborovalo dne 13. febr. 1932. v Slovenjgradeu. Udeležba: 75%, tkar je spričo zelo slabega vremena zadovoljivo. Po pozdravu na zbrano učiteljstvo je predsednik tov. Kopač Leopold otvoril zbo» rovanje, čestital sreskemu šol. nadzorniku g. Grmovšem Milošu in tov. Dulerjevi 'k napredovanju v V. položajno skupino, tov. Šinigo-jevi pa k sprejemu v nižji tečaj višje pedagoške šole v Beogradu. — Nato je podal obširno situacijsko poročilo zlasti glede sistemizacije ČESAR SI ŽELITE 12 STROKOVNE LITERATURE V POGLEDU NAJNOVEJŠIH ZNANSTVENIH PRIDOBITEV IN DOGNANJ IZ LEPOSLOVJA, ZNANOSTI IN UMETNOSTI VSEH PANOG DOMAČEGA IN VSEGA INOZEMSKEGA KULTURNEGA SVETA dobite TAKOJ PO ZAHTEVI CENIKOV IN PROSPEKTOV IN PO NAROČILU V UČITELJSKI KNJIGARNI TELEFON ŠT. 33-97 LJUBLJANA TELEFON ŠT. 33-97 S i $ vM "'M m m M m P m m m i i I I ¡1 5 K¡j¡*¡ SÍSt &\N"i S¡M !¿' ffiM &OÍ &.N"¡ ££ ♦ Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! službenih mest, v zadeVi naturalnih dajatev n in stanarine ter o predlogih sreskih društev, ki so bili sprejeti na izrednem posvetovanju predsednikov dne 9. januarja t. 1 v Ljubljani. — Končno je omenil še poset izvršnega odbora našega udruženja pri novem prosvetnem ministru g. dr. Kojiču dne 28. ¡an. t. 1., kateremu se je ob tej priliki predložila posebna spomenica, nakar je prečital posamez ne predloge te spomenice. — Poročilo pred= sednika se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Zapisnik zadnjega zborovanja se je prečital in odobril. Tajnik tov. Iglar Rajko je nato prečita! došle dopise JUU sekcije v Ljubljani ia Z. k. d. v Mariboru. Za lutikarstvo je med uči-teljstvom zanimanje precejšnje, saj se je javilo za predmetni tečaj Z. k. d. v Maribom pet tovarišev (=ic), za tečaj v Ljubljani, ki ga bo priredila banska uprava, p i šesf tovarišev (-ic). Sledil je zelo zanimiv referat tovariške Mithansove o zaostalih učencih=ponavljalcih. — S podanimi smernicami in nasveti se je učiteljstvo soglasno strinjalo. Za »Porekarjev kamen« (Učiteljski dom v Mariboru) se je na predlog sres. šol. nadzornika g. Grmovška nabral znesek 261 Din. Prihodnje zborovanje naj bi se vršilo meseca aprila, združeno eventuelno z enim sosednjih društev, za katero bi se naprosilo kot predavatelja g. dr. Lončarja. Kopač L., predsednik; Iglar Rajko, tajnik. + JUU, SRESKO DRUŠTVO LJUBLJA* NAsOKOLICA — ZAH. DEL, je zborovalo dne 13. februarja 1932. v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 100 članov, to je 76%. — Predsednik tov. Mikuž je obširno poročal o stvareh, ki so jih obravnavali na sestanku predsednikov učiteljskih društev dne 9. jan. Predlagal je, da se društvo zahvali »Učiteljski tiskarni« za velikodušni dar, kar so člani odobravali; dalje je pozval člane, da bi darovali po svojih močeh za »Učiteljski dom«; nato je poročal o raznih društvenih stvareh. Obsodil je take člane, ki pristopajo k društvu zaradi posebnih lastnih koristi, ako pa se jim ne posreči, da bi dosegli, kar žele, zopet izstopijo iz društva kljub temu, da društvo v opravičenih primerih vsakega člana rado podpira. Priporočil je, naj se člani udeleže 'koncerta Učiteljskega pevskega zbora, ki bo 7. marca t. 1. v Unionu v Ljubljani. Na= to je tov. Mihler predaval o tehniki pri raz-iskavanju jam ter pojasnjeval svoje besede s skioptičnimi slikami. Ker je sam navdušen jamar, je bilo predavanje živo in zanimivo. Za lutkovni tečaj, ki naj bi se vršil po predlogu sr. društva v Brežicah, se ni prigla* sil niihče. Glede tiskovin, ki naj bi jih po inicija-tivi sekcije založila »Učiteljska tiskarna« za popis učiteljev družin, očetov in mater, je prevladalo mnenje, da bi to ne bilo potrebno. Mikaž Z., predsednik; Lenarčič A., tajnica. + JUU, SRESKO DRUŠTVO SV. LENART je zborovalo v soboto, dne 13. febr. 1932. pri Sv. Lenartu. — Udeležba: 52%. Po prečitanju zapisnika zadnjega zborovanja je predsednik prečital došle dopise. Z ozirom na dopis »Učiteljskega doma Maribor« glede pobiranja darov v spomin pokoj, tov. Porekarju, se sklene pokloniti »Učiteljskemu domu« iz društvene blagajne 100 Din. Morebitnega tečaja za lutkovna gledališča v Ljubljani se ne udeleži nihče. Vzelo se je na znanje predsednikovo poročilo o izrednem posvetovanju društvenih predsednikov sreskih društev v Ljubljani. Pri tem poročilu se je sestavil seznam tukajšnjega učiteljstva, ki ni včlanjeno v JUU. Teh je sedaj v okraju sedem, od teh pet pri Sv. Barbari. — Pri tej priliki je predsednik ostro grajal slab obisk naših zborovanj. Tov. Štuhec je bil mnenja, da že talkt zahteva, da prizadeti opravičijo svojo odsotnost. Jako zanimivo je bilo poročilo referenta za izvenšolsko, delo tov. Štuheca. Iz tega po« ročila je razvidno, da se tukajšnje učiteljstvo izredno marljivo udejstvuje izvenšolsko. V okraju je bilo lepo število prireditev (pred* jač: Sv. Anton), katere je vodilo učiteljstvo. Dalje je v okraju ena kmetsko-nadaljevah na in dve gospodinjsko-nadaljevalni šoli ter en kmet. gospodinjski nadaljevalni tečaj. — \ navduševalnih besedah je poročevalec po» ,-ival učiteljstvo k intenzivnemu izvenšolske-mu delu, poudarjajoč, da ima učiteljstvo ravno v sedanjih časih najlepšo priliko delati med narodom za narod, kakor tudi za po-vzdigo ugleda našega stanu. Navdušeno plo« s: :mje je nagradilo poročevalca za njegov trud. r.lfdilo je zanimivo predavanje „tovariša ' s. ;ia i otreškem risanju. Na podlagi lastnih uš nj ter na podlagi Rothejeve knjige »Das kindertiimliche Zeiehnen« je predavatelj \ cn.:urnem govoru predočil razvoj otroške* l n . ¡sanja ¡¡d prvih začetkov do prave spretni,sii. Predavanje je bilo poživljeno s prikazovanjem :n razlaganjem risb od najnižje do najv šje stopnje. — Za zanimivo in poučno p • _ a vanje se mu je predsednik zahvalil ter < t -trosil, naj o priliki to predavanje nadaljuje. Za eno prihodnjih zborovanj je obljubil tov. Grogl, da bo imel kako aktualno pni* davanjc. Golež Fr., predsednik; Golob Josip, tajnik. Novosti na knjižnem trgu. Surén Körperschule für Heim, Beruf u. Sport. Knjiga za može in žene, staro in mlado. Spisal H. Surén. Znatno razširjena in nanovo predelana knjiga »Gymnastik im Bild«. Iz* redno lepa izdaja vsebuje: 144 naravnih posnetkov, 18 anatom, risb, dalje 16 slik, dvobarvno dvojno tablo, zvezek za vežbe, 5 učnih tabel v leporelu s 60 slikami. Broš. stane Din 120"—, vez. Din 157'50. Gimnastika za vsako starost in sport, za vse poklice, za športnike in telovadce, skratka za vsakega kažipot k telesni moči! Vom Sport zur Kunst. Razmotrivanje o umetniški teles, vzgoji. Spisala Herbert Sellke in Gerhard von Donop. 3. naklada z 90 slikami in veliko slikanico na umetniškem papirju. Cena broš. knjigi Din 75"—, vezani pa Din 97'50. — Možnost, da se človek dobro razgiba, je ne* precenljiva in najdražja lastnost za življenje! Allgem. Sportgeist. Knjiga za vsakega prijatelja športa. Spi* sal dr. H. Geisow. 6. naklada s 40 slikami na umetniškem papirju, broširana Din 52'50, ve* zana Din 67'50. — Izvrstna vsebina knjige" je navdušila vse čitalce. Za žene in otroke: Körperschulung der Frau. V slikah in besedah. I. del. Spisala Dora Menzler. 36. naklada s 50 nar. posnetki Seime Genthe. Broš. Din 45'—. Nova' izdaja: 10. naklada, 4 učni zvezki z 41 nar. posnetki, v kartonu, cena Din 75'—. Svojevrstno navodilo za dosego zdravja in lepote. Die Schönheit deines Körpers. Zdravstvena in umetniška vežba telesa. Spisala Dora Menzler. 24. znatno povečana in predelana izdaja obsega 96 slik na umetn. papirju in veliko slikanico. Broš. Din 90"—, vez. Din 109'—. Presenetljivo lepi posnetki, ki navdušijo vsakogar. Harmonische Schulung des Frauenkörpers. Po zdravstvenih smernicah napisala Alice Bloch. 8. naklada, 147 nar. posnetkov na umetniškem papirju, velika slikanica, broš. Din 105'—, v platno vez. Din 142'50. Knjiga predoči vsaki dami slabosti ženskega telesa ter prikazuje one vaje, ki so ravno njenemu telesu, tako za svežost kot harmonijo najbolj potrebne. Gymnastik als Lebensfreude. Spisal Pavel ^senfels. 7. naklada z 72 naravnimi posnetki na umetniškem papirju in veliko slikanico. Broš. Din 82'50, vez. Din t05"—. V knjigi je podano vse veselje do življenja in vrvenje v neki znani šoli za gimnastiko. Der Körper deines Kindes. Spisala Alice Bloch. 20. daklada s 125 narav, posnetki na umetniškem papirju. — Broš. Din 67 50, vez. Din 82-50. Važne telesne vežbe za deco v šoli in doma. Knjigo naj bi posedovala vsaka mati. Die Charakterfehler des Kindes. t Vzgojni pouk za šolo in dom. Spisal dr. med. Friedrich Scholz, bivši ravnatelj bolnice in umobolnice v Bremnu. 4. naklado je pregledal in deloma izpremenil dr. phil. Kari Wilker, Frankfurt a./M. Knjiga obsega 231 strani v formatu osmerke. Cena Din 105'—. Iz vsebine: Podedovane napake. — Splošne vzgojne naloge. — Znaki- duševnega zdravja otroka. — Razporeditev napak pri otrocih. — Samoumor pri otrocih. — Menja* joči učinki med razumom in telesom. — Vzgojna sredstva. — Svojstva vzgojitelja. Poznavanje otroka je danes najvažnejše vprašanje ne samo za pedagoge in psihologe, temveč tudi za zdravnike in sociologe, kakor tudi za bogoslovce, juriste in politike. Prav zaradi tega nam je potrebna v da* našnji dobi pedagoško - zdravstvena knjiga »Volksbuch«, ki jo je spisal dr. Scholz. Obdelavi snovi za novo naklado je dr. Wilker posvetil vso pazljivost, izločil je vse nepo* trebno iz prejšnjih izdaj, tako da je nova naklada res prvovrstna in vsebina po svoji preprostosti in lahki umljivosti zelo poučna. (B. 26/524.) Vsakemu pedagogu bo napravila knjiga: »Lexikon der Pädagogik der Gegenwart« mnogö "veselja in zanimivega študija. Delo, ki je s sklepnim zvezkom zaključeno, obsega dve knjigi s 2630 stolpci besedila. Sikupno sodobno delo o pedagogiki v teoriji in praksi. Posebno je poudarjena biolo* ška, psihološka, pravna, sociološka, filozof* ska in podlaga svetovnega naziranja, kakor tudi vzgoja po časopisju, kinu itd.... (Herder.) VAŽNO ZA SPORTNIKE! »Športnik mora skrbeti poleg telesne spretnosti tudi za duševno vzgojo. Samo športni uspehi ne pomenijo dovolj, če opazimo pri športniku pomanjkanje oliike, kar je največkrat vzrok, da ne seže glas o njegovih uspehov preko vrst ožjih klubskih tovarišev. Potrebno je, da si s športnimi uspehi zasigu* ramo tudi ugled v širši družbi. Vsak športnik, ki ga odlikuje dobro vedenje in lep zna* čaj, se zna in more uspešno uveljaviti tudi v najvišji družbi. Te prednosti so odprle mnogim pot v družbo, mnogim pa je zopet zaradi pomanjkanja potrebnih zmožnosti za gibanje v boljši družbi pot zaprta. Mnogokrat so le mala vprašanja, tičoča se etikete, ki se morajo premostiti. Ta vprašanja, ki so večkrat ja* ko pereča, se lahko rešijo s pomočjo dobrih knjig. Knippesova knjiga »Umgang mit Men* sehen« je povsem že zastarela, nova in sodobna pa je knjiga »So oder so?« (Založba: Stuttgarter Sportverlag), ki jo je spisal L, Eichler. Knjigo odlikuje poljuden ton, 60 lepih velikih ilustracij in preko 100 vprašanj in navodil za vedenje v družbi. Vsem športni* kom, ki streme za čim večjim napredkom v vsakem oziru, bi priporočali nakup te potrebne knjige. Uspeh ne bo izostal v nobenem primeru ...« To prinaša kot oceno športni list »Stuttgarter Neues Tagblatt«. — Dosedaj je izšlo 8 izdaj, kar dovolj jasno izpričuje, da je knjiga vsebinsko res prvovrstna. Knjiga stane kartonirana Din 60"—, vez. Din 82'50. (Diedk.) Za naročila se priporoča Knjigarna »Učiteljske tiskarne«, Ljubljana. številki obilo izbiro raznovrstnih krojev, vzorce ročnih del itd. Enako zanimiv je tudi zabavni del, v katerem bodo našle gospodinje in matere mnogo dobrih napotkov. Ženski list stane četrtletno 45 Din in se naroča v Zagrebu, Samostanska ulica 2/1. MIROSLAVA LE1T0EB ■«nrrr— LJ Buy». Mičev ihg štev. s lzv .nj« ročnih in stroimh vezenin. Predliskariia in ¡/.delovanj« šablon Zaloga DMC in vseh potrebščin za ve rn.je in predtisli. —k L' Ermite Pierre: Kako sem ubila svojega otroka. Cena vezani knjigi je Din.45, broširani Din 35. Izšla v Ljudski knjižnici, izdala Jugoslovanska knjigarna. Delo temelji na verski podlagi in slika dvojen vpliv na mladega neodločnega dečka iz bogate pariške družine. Vpliv župnika Fir-mina stremi posvetiti dečka Cerkvi, vpliv matere hoče dečka temu vplivu odtegniti in ga dati svetu. Z intrigami doseže mati svoj namen, kar povzroči sinovo tragično smrt. —k Šola bodočnosti je ime novi knjigi od dr. Adolfa Ferijera, profesorja pedagogi* ke na univerzi v Ženevi. Izšla je pred nekoliko meseci in nam prikazuje preporod narod* ne šole na principih delovnega pouka. Knjigo je prevedel na slovenščino Jos. S. Jovanovič, izdala jo je založba Gece Kona v Beogradu. Na dobrem papirju tiskana in broširana knji* žica stane 20 Din. —k Ženski list, mesečnik za modo, zabavo in gospodinjstvo, prinaša v februarski NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izdelani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci* rilici. (Rjav ovitek.) 4. Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pi» salnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez» kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podroben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v svoje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svojemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Po sklepu lista. = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto dne 12. marca 1932 ob pol 11. uri na deški osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Eno uro pred zborovanjem je odborova seja ter prosim vse odbornike, da pridejo točno ob pol 10. uri v konferenčno sobo. -— Polnoštevilna udeležba je obvezna. Predsednik: Miloš Tajnik. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj!? znesek Din 5' — FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero -kupit« najcenejše pri fr. P. Zajec, optik — Ljubljani, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno t Gostilna Ražem LJubljana nažab|akušt.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe RESTAVRACIJA NOVI SVET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. Manufakturno blago i po najnižjih cenah vam nudi tvrdka j OLGA ŠLIBAR, LJUBLJANA, Stari trg štev. 21 j Vaše potrebščine krijete ■ najceneje v manufakturni trgovini : „PRI SOLNCU" Glavni trg 9 VELETRGOVIN A F. König E L JE Prodaja tudi na obroke! Za obilen oliisk se priporoča ALOJZ DROFENSK C E L J E U Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Za nas «lOInar* kupite naše domače proizvode! prašek za pecivo >,'"',6*11» vui IKWI U rajkolgo k~»t««> » J.m(u tc cvuol.r pod Sekin issüi« siaflter Mrtuo gospttftfiji, AO*)«" «*nH,n ■•Ijdfcor Ottw>ttm jcdHom frri)f~ t «K vari«, okus VttbkM »e«« utttfc* J • 5 ootrfb remeaHo tiajinl nadomestek) tal iMfemeäih) «C <» '"'» i*."ic.■ . korK. nM .Prkm -.ju-. It. r-f)' '....'.(3(0 i., »oi 01^. 1 eljsk». «o oitpo«*« J« VU motr«. l~jvu k», •o.' :¡>. ,«„„,. .iii." MrtB I Itd. ... pc.KM. P'ti^ .oi!. Srnin hrbet. Slepi 12 •/, dkg surovega masla z 12 dkg sladkorja, V, zavitka »ADRIA. VANILIN-SLADKORJA, 3 rumenjake in mešaj zmes dobre 1 1 ure; nato primešaj 7'/, dkg naribane čokolade. Ko je to do dobra premešano, dodaj še 7 1 j dkg z '/, zavit. »ADRIA« praška pomešane moke in končno še 3 dkg zribanih mandeljev, ter sneg 3. beljakov. Zmes polni v podolgovate rebraste pekače ir, peci 3 4 ure v ne prevroči pečici. Pečeno gla-ziraj s čokoladno glazuro in nabodi po hrbtu z olupljenimi preklanimi mandelji. Specialna delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BAJDE JOSIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 G! a v n i urednik Andrej Skulj. — Izcajatelj: J. U. U. — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. Za sekcijo in uredništvo odgovarja Ivan Dimnik. Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France ŠtrukeljJ. — Vsi v Ljubljani. "___________ -