ARHIVI XV111 ly9S Ocjnc in poročilu o publikacijah in razstavah 151 Ocene n porodila o publ kacijah in razstavah Ostale publ kacije Bogumil Vošnjak. Dnevnik iz prve svetovne vojne (za objavo pripravil Viadímir Koioša) Ljubljana. Arhiv Republike Slovenije. 1994, 316 strani Dne 3. februarja 1915 je dvaintridesetletni dr. Bogumil Voi.ijak. scurednik znanstveno-kulturnc revije V"da in privatni docent za obče državno pravo na za-gtebški univerzi, z vlakcm pri Červinjanu prestopil avstrijsko-italijansko mejo in račcl pol p roti avstrijskega bojevnika za Jugoslavijo "Čigava bo la zemlja, kc se vrnem?" sc je spraševal pred odhodom v goriški okcliei. Vcf Čas v emigraciji je pisal Vošnjak dnevnik, ki je, dasi ne v eelcii, ohranjen 1 Arhivu Republike Slovenije - prvi zapis jc napisan dva dn: pred odhodom, 1 februarja 1915, zadni» pa 27. aprila i 913 v Aracriki Arhiv je zdaj dnevnik izdal, za objavo pa ga jc nri-puvil magister Vladimir Koloma. Ureditev ni bila lahko delo Dokajšnje težave jc predstavljalo žc branje rokepisa saj jc VoSnjak vpletal v svoj jezik ludi luje besede pisane ponekod po običaj'h lega jezika, ponc-k id fonetično, ponekod ps napol lako, napul lako. Posebne leiavcjc povzročalo sestavljanje kazala oseb in krajev, saj jc Vošnjik pohg bjlj ali rranj znanih oseb omenja? ludi vrslo lakih, ki jih jc zc!o težko ali pa sploh nemogoče najti v dostopnih priročnikih in indeksih. Hvaležni moramo biti mag. Kcloši za uspešne delo. Objavi dnevnika jc dodal še življenjepis in h'b liografijc Bogumila Vcšnjaka, ki dajeta (na kar jc treba posebej opozoriti) nekaj podalkov, Ki jih v Slovenskem biografskem leksikonu ni. Vošnjakov dnevnik po svoji vrednosti iročne pre sega spomine, ki jih jc piscc izdal leta 1928 - soj )c nc posreden, kaic trenutno razpoloženje, nc pa preračunane usmerjenosti. Poleg tega govori veliko o naravi, umetnosti, neposrednih vtisih, družbi, hrani, pijači ir hotcl'h. Naj lo pokažejo nekateri odlomki, izbiani kar tako iz februarskih in avgustovskih zapisov vsakega leta. Dne 2. februarja 191^ v Ženevi: Pczdravljeno mesto svobode od jugoslovanskega zatocn¡ka. Mesto ima žc povsem francoski značaj. Vse široko, slobodno, prosli, Širni vidiki, gcrc daleč. Pra.'i kosnicpolitüki grad. Mogočne so avenije ob jezeru. Bil v hotel dc vilic, da bi izvedel M ase. ry kov naslov. Prav značilno za to mesto svobode* policijski uradnik mi jc rekel silno vljudno, da nc sme mi sporočiti naslova umpak prej mora vprašati dotičrika, ali dovoljuje to Javil mi bo pismene Zgodilo seje to nekaj dni kasneje s pravo šviearsko točnostjo. Nič ni ugodnejše ko la kombina cija točnosti s francosko vljudnostjo. Dne 3. avgusta 1915 v Oxfordu: Lepa velika eol tage: Sredi drawing rojm sedita slarka in slarcc. Starce jc Dicey, slarka njegova Žena, ki mi najpiej reče. da je profesor prcccj glub. Prvi vtis jc,, da je lo idiot, par minul šele v klin, koliko duhovitosti jc v tem starcu s smehljajočim se obraT_>m. Prvo vpraianje njegovo: Srbski jezik lo jc nekaj sličnega madžarskemu. Dne 5. februarja 1915 v Ženevi: Velika seja slovenske skupine v Gregorincvcm stanovanju Konsta-tiralo sc jc da so moje rekriminacijc glede poležaja Slovcncov v odboru upravičene Mej oče jc vpraša!, ali je res,, da Supilo vodi v Londonu oticiclno akcijo. Protestiral jc proli temu z neobičnim temperamentom. Trinaisiič sc jc siccr nekeliko vsajal, zagovarjajoč Su-pilla, pa slednjič sme sc vsi z.cdinili, da lake nc t>re na prej v Londonu. ForfnTuiiil sem naše zahteve v tem smislu, da sc mora pri vseh korakih, ki sc tičejo bodočnosti Slovcnccv. pritegniti onega članu Slovenca, ki jc ob onem času v Londonu. Dne. 11 februarja 1917 v Londcnu: Kaj mislijo Čehi o Jugoslaviji. Bcncš jc razvijal svojo teorijo češke nevtralnosti v /prašaniu Jadrana. Noccjn dati izjave v nobednem smislu kakor da sc jih to nc tiče. Dne 7. avgur.ta 1917 na grški ladji Pencioa iz Aten v fatras: Na Pencios slaba hrana slabe vino. Ladja jc bila neaborožena, brez žične iclcgrafijc, nikdo nas ni spremljal. Najprej sem spal zunaj na palubi, potem legel v kabini, vedno imajoČ pas za reševanje poleg sebe. Vsrk od nas jc imel svoj posehni načrl kaj bi napravil, ako bi brod zaustavil in ob'skal kak nemški ali avstrijski subniarin Dne 3. februarja 1918 v Chicagu: Po krivdi Trošta sem prezgodaj prišel na večerjo k m rs. Kasar, kateri sc silno dopade amerikanska jednakost: Bile so kranjske klobase in cviček: Prišle so prave slovenske grče in bil je prav prijeten razgovor: Dobro ijvijo naši ljudje. On in ona sta delavca, ona jc slamnikariea. Domačija jc pa Čisto bnržuazna. Prešeren leži na mizi. Tudi telefon nc manjka. Na peti nazaj v hotel strašno zmrzival. Zdi se mi, da sc Vošnjakov drevnik splača brati, tako zaradi slovenske, srbske, hrvaške, zavezniške po 152 Occnc inj; ^točita opuhlikacijah in razstavah ARHIVI XV]il 199.«; litike in gicaanj kot zaradi opažanj, doživljanj in vsakdanjih razpoloženj mladcca slovenskega liberalnega inteligenta tistega časa Vasilij M "lik Jelka Melik, Kazensko sodstvo na Slovenf.kerr 1919-1929 s posebnim ozirom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani, Ljubljana, Arhiv Republike S!9ventje/I994 123 itrant Pričujoča knjiga je magistrske delo Jelke IvMik V njej je precej več kot bi lahko sklepali i/ naslova, saj i mame arhivisti pred sehoj delo, ki po svoji vsebini daje osnovne podatke za gradivo kazenskih ?.aacv od leta J8?3 do leta 1929, pri čemer nam postane jasna organizacija in vloga sodišč in tožilstev na vseh stepnjah kazenskega pestopka ter sestava arhivskega gradiva prii orgrnih. udeleženih v kazenskem pos'op-ku. Knjigo s 23 poglavji hi lahko razdelili v štiri vse binske sklope. Prva štiri uvodna poglavja predstavijo položaj kazenskega sodstva v Kraljevini S H.S. ki ima na slovenskem ozemlju osnove v avstrijskem pravnem sistemu in organizaciji sodne oblasti Se posebej po mcmbr.oje poglavje o razvoju slo\cnske pravne terminologije, ki je imela posebno mesto v prizadevanjih slovenskih pravnikov 19, stoletja, je pa danes nemalo krat težko razumljiva. Osrednji del knjige so poglavja, s področja kazenskega prava, to je o razvoju kazenskega procesnega prava s poudarkom na analizi kazenskopravdnega reda iz leta 1873, ki obsega opis subjektov in objektov kazenskega postopka ter vrste kazenskega postopku. Spoznamo zunanjo organizacijo kazenskega sodstva (vrste sodišč ¡n njihove pristojnosti v kazenskem po stopkuj ter notranjo organizacijo in pcslovanje sodišč od organraeijc sodne uprave in sodne pisarne, vrste in sestave spisov, vpisnike in drage pomožne cvidenee