cen er Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 - Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale grappo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italv št. 16 (1248) Čedad, Četrtek, 26. aprila 2007 AI KBcen er ^-r^kost Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia Ministrica za dežele Lanzillotta na namestitvi paritetnega odbora za Slovence Start za naš zaščitni zakon Za predsednika je bil izvoljen Bojan Brezigar V ponedeljek, 23. aprila so na deželnem sedežu v Trstu dokaj slovesno umestili paritetni odbor, ki ga predvideva zaščitni zakon za Slovence v Italiji in ima v njem pomembno vlogo. Prodijeva vladaje želela zabeležiti razliko s prejšnjo, to je desnosredinsko Berlusconijevo, tako, da se je umestitvene seje udeležila ministrica za deželna vprašanja Linda Lanzillotta. Z njo sta bila vladna podtajnika Miloš Budin in Ettore Rosato. V najvišji zasedbi je bila tudi Dežela FJK. Seji so prisostvovali predsednik deželnega odbora Riccardo Illy, predsednik deželnega sveta Alessandro Tesini ter deželni odbornik za kulturo Roberto Antonaz. V dobrodošlici ministrici je Illy naglasil voljo, da se zaščitni zakon konCno prične izvajati. Desnosredinska vlada, ki je upravljala državo do lani, in njej sorodna vlada, ki je bila na krmilu dežele FJK do leta 2003, sta bojkotirali zakon in v paritetni odbor imenovali ljudi z namenom, da preprečujejo delo samega odbora. Zato je v posvetovanju med Illyjem in ministrico Lanzillotta prišlo do dogovora o obnovi paritetnega odbora. beri na strani 2 Ministrica Lanzillotta in predsednik Illy na umestitveni seji paritetnega (foto Montenero) Richiesta formalizzata dal Consiglio di circolo S. Pietro chiede la media bilingue Il Consiglio di Circolo della Direzione didattica statale con insegnamento bilingue di San Pietro al Natisone ha formalizzato, nei giorni scorsi, la richiesta di istituzione della Scuola media con insegnamento bilingue sloveno-italiano. Le ragioni didattiche, educative e culturali alla base della richiesta di completare l'educazione bilingue nella fascia dell’obbligo scolastico sono Pre Belline, zbuogam V nedeljo siedi noci je umrl pre Toni Belline in pustil v vsej Furlaniji, med Furlani in Slovenci, veliko praznino. Bil je izvrsten intelektualec, vselej v prvi vrsti za uveljavitev furlanskega jezika tudi v bogoslužju, avtor prevoda Svetega pisma v furlanščino, pisatelj in publicist. Bil je tudi dolgo let odgovorni urednik mesečnika La Patrie dal Friul. Kot duhovnik je bil med ustanovitelji in duhovni vodja skupine Glesie furlane, ki se že trideset let prizadeva za uveljavitev furlanskega jezika in kulture ter za avtonomijo Furlanije po sledeh pie Marchetti-ja in pre Placereanija. Pre Toni Belline je bil tudi velik prijatelj Benečije in Slovencev videmske pokrajine. VeCkrat se je oglasil, da bi opozoril na krivice, ki so bile stoijene Slovencem med fašizmom in po njem. Ni zamolčal niti odgovornosti, ki jih je imela sama cerkev. Zadnje slovo smo mu dali v sredo 25. aprila v Basagliapenti. state più volte evidenziate dagli esperti, dalla dirigenza della scuola e dagli educatori sampietrini che, forti anche delle richieste delle famiglie interessate, in più occasioni hanno sollevato la questione a livello politico. Ora il Consiglio di circolo, con una lettera sottoscritta dal presidente Michele Coren e dalla dirigente scolastica prof. Živa Gruden, ha presentato domanda formale di istituzione della media bilingue al Direttore scolastico regionale, alla Provincia di Udine, all'Assessore regionale all'Istruzione ed ai sindaci di San Pietro al Natisone e dei comuni limitrofi. La questione è all'ordine del giorno da diversi anni, ora i tempi sembrano maturi sia a livello locale che regionale e statale, ha affermato la dirigente scolastica Živa Gruden. "Ci siamo fatti portatori delle richieste dei genitori", ha aggiunto Michele Coren. segue a pagina 5 Dan slovenske knjige 1 s prijatelji iz Kopra Organizacija UNESCO je 23. april proglasila za svetovni dan knjige. V Kataloniji si na ta dan že veC desetletij podarjajo knjigo, temu zgledu sledi tudi Slovenija. Letos smo prvič praznik slovenske knjige imeli tudi v Spetru, kjer nas je v soboto 21. aprila obiskala večja skupina bralcev in ljubiteljev knjige iz Kopra. Prinesli so nam košček Istre in njene kulture, dosti prijateljske topline in več zabojev slovenskih knjig. Pobudo za zbiranje knjig je dala novinarka slovenske te- levizije RTV Mirjam Muženič, hitro je k pobudi pristopila založba Libris iz Kopra, ki so se ji pridružili še drugi donatorji. Zelo prisrčno srečanje, ki je potekalo v dvoranici v Centru, so v sočnem istrskem dialektu odprle tri Šavrinke, ki so pričarale kos slovenske Istre. Glas Nadiških dolin je prinesla Bruna Dorbolò, ki je v svojstvu predsednice Inštituta za slovensko kulturo pozdravila goste in se jim zahvalila za knjižni dar. beri na strani 5 dobrodošla... demokratska stranica/ Parla il comitato “Difendiamo il Craguonza” Oltre 200 firme contro la cava Ad oggi oltre 200 persone hanno sottoscritto la petizione del comitato “Difendiamo il Craguonza” contro l'apertura della cava di Cedarmas. I rappresentanti, seppure soddisfatti, non intendono sospendere la raccolta delle firme, che proseguirà nei prossimi giorni anche nelle altre frazioni del Comune di Puifero. “Abbiamo raccolto adesioni anche da persone che non vivono nel nostro Comune, ma che condividono il nostro obiettivo” hanno affermato i rappresentanti del comitato, sottolineando come il problema delle cave non riguardi solo i siti estrattivi in attività, ma accomuna tutto il territorio delle Valli del Natisone, tenuto in scacco dalla minaccia incombente dell'apertura di nuove cave. La raccolta delle firme è anche un momento im- portante per tastare il polso della popolazione riguardo a questo problema e conoscere l'opinione degli abitanti: "Quando l'avvio di questa nuova zona di estrazione appariva solo una remota ipotesi - hanno proseguito i rappresentanti del comitato -molte persone dicevano di non preoccuparsi della questione, o di sperare in un miglioramento della viabilità proprio grazie all'apertura della cava.” (m.p.) segue a pagina 4 Gradnik, poeta simbolo del Collio Il letterato celebrato con un convegno a Udine A 125 anni dalla nascita e nel 40° anniversario della scomparsa, il poeta del Collio goriziano Alojz Gradnik è stato celebrato dall’Univer- sità di Udine con un convegno, tenutosi giovedì 19 e venerdì 20 aprile, organizzato dalla prof. Fedora Ferluga Petronio per il Dipartimento di Lingue e civiltà dell’Europa centro-orientale. All’inaugurazione ha tra l’altro presenziato l’ambasciatore della Repubblica slovena in Italia, Andrej Capuder. Una quindicina i relatori del convegno, che si è concluso con una visita al paese natale di Gradnik, Medana. (m.o) segue a pagina 8 L'intervento della prof. Ferluga Petronio durante l'inaugurazione del convegno sul poeta Alojz Gradnik A conclusione di un laboratorio di scrittura creativa condotto da Marko Kravos, venerdì sono stati presentati a Puifero il concorso “Calla in poesia” e il progetto “Poeti di due minoranze" novi mata j ur četrtek, 26. aprila 2007 2 Ministrica Lanzillotta na umestitveni seji v Trstu Brezigar predsednik paritetnega odbora Aktualno s prve strani Illy je nadalje omenil več dokumentov, tudi mednarodnih, ki jasno zagovarjajo potrebo, da se vprašanje zaščitnega zakona reši. Ministrica Linda Lanzillotta je v svojem posegu naglasila pomen dejstva, da se z umestitvijo paritetnega odbora ponovno pospeši pot uresničevanja zaščitnega zakona. To je volja Prodijeve vlade in leve sredine. Sedanja vlada, je dejala, rešuje probleme v dogovoru s krajevnimi upravami in tako bo delala tudi v zvezi z zaščitnim zakonom. Glede samega paritetnega odbora je ministrica naglasila potrebo po "institucionalni sintezi". Narava odbora ni v tem, da prihaja v njem do kontrapozicij, ampak da se poiščejo najboljše in skupne rešitve, ki lahko postanejo kmalu operativne. Ministrica se je dotaknila še vprašanja seznama občin, kjer naj bi veljala zaščita v svoji polni obliki. Prodijeva vlada ne namerava, zaradi časovnih rokov, sama imenovati občin. Ce naj obvelja stari SU Predsednik Brezigar (prvi na levi) med sejo paritetnega seznam občin ali pa naj se sestavi nov, bo odločal novoimenovani paritetni odbor. Skratka, umestitvena seja je bila jasno znamenje za Start uresničevanja zaščitnega zakona. S tem smo Slovenci lahko zadovoljni. Manj navdušujoč je bil na-daljni potek seje, ko so v sobi ostali samo člani paritetnega odbora z nalogo, da izvolijo novega predsednika in podpredsednika. Zal ni prišlo do sinteze in niti med samimi Slovenci ne. Ze iz srečanj pred sejo odbora je bilo jasno, da obstajajo razlike med Stranko slovenske skupnosti in ostalimi komponentami ter posamezniki. SSk je od vsega začetka predlagala svojega kandidata Iva Jevnikarja in se od predloga ni umaknila do konca volitev. Predlog je v začetni in končni fazi podprla tudi SSO. V intermezzu sta SKGZ in SSO predlagala izbor med štirimi člani obeh krovnih organizaciji. Pred tem predlogom je SKGZ predlagala kot sintezo ime Bojana Brezigarja. V volilnih izjavah med sejo pa je v nasprotju z Jevnikarjem izstopalo ime Jole Namor. Po krajši pavzi seje se je v igro ponovno vrnil Bojan Brezigar. Predlagal ga je bivši dober-dobski župan Mario Lavrenčič, predstavnik SKGZ v odboru Livio Semolič pa je umaknil kandidaturo Jole Namor. Volitve so bile tajne. Med 19 člani odbora (odsoten je bil predstavnik FI Rigotti) je Brezigar zbral potrebnih 11 glasov, Jevnikar pa 6 glasov, dve glasovnici sta bili beli. Nov predsednik paritetnega odbora je torej postal Bojan Brezigar. Lažje je bilo z izvolitvijo podpredsednika, ki pripada italijanski strani. Na mesto je bil s 17 glasovi imenovan Livio Furlan, nekdanji župan Ronk. Nesoglasje pri volitvah predsednika je po svoje paradoks, saj 18 članov odbora tako ali drugače pripada levosredinski opciji, dva pa desni. Rezultat pa ne čudi, če realistično pogledamo na položaj manjšine, ki se je zaostril tako med SSk in ostalimi slovenskimi komponentami drugih strank. Zaostritev vpliva tudi na odnose med SKGZ in SSO, ki bi danes nikakor ne mogli prispevati k sintezi predlogov. Nad stanjem se velja odgovorno zamisliti ter zrahljati napetost in ne še nadalje polemizirati. Vsekakor pa bo predsednika Bojana Brezigarja in podpredsednika Furlana čakala nelahka naloga, da v paritetnem odboru, po mirjenju moči, ustvarita tisto "institucionalno sintezo", o kateri je govorila ministrica Lanzillotta. (ma) Pisrao iz Kima Stojan Spetič Karkoli si o njej mislimo, Demokratska stranka, ki so jo zaplodili s kongresoma Levih demokratov v Firencah in Marjetice v Rimu, bo s svojim nastankom spremenila politični zemljevid Italije. O tem ni najmanjšega dvoma. Na njeno rojstvo bo treba najbrž počakati do konca leta ali najkasneje do pomladi, kar je tudi normalno. Vsak otrok, pa če si ga še tako želimo, se rodi šele po devetih mesecih od trenutka, ko je bil spočet. In vendar je že čutiti večje in manjše posledice. Kakor za otroka, tudi v tem primeru starši še ne vedo o njem vsega. Ne vedo, naprimer, ali se bo pridružil družini evropskih socialistov ali pa lebdel nekje v njihovi bližini. Idejna podlaga nove stranke je reformizem, ki nekatere spominja na Kennedyja, druge na De Gasperija. Pri zdmžitvi Hrasta in Marjetice bodo morali določiti tudi razmerja sil, kar ne bo lahko. Levi demokrati so, tudi brez Mussijeve levice, močnejši, a imajo na terenu komaj 7 tisoč sekcij, medtem ko jih ima šibkejša Marjetica dvakrat več. Na volitvah, in to se ve, imajo bivši demokristjani izkušnjo pri zbiranju preferenčnih glasov, ki jih bivši komunisti nimajo. Zato je predvidljivo, da bo izid notranjega merjenja prej ali slej izenačen. Zadovoljen je Romano Prodi, ki ima končno svojo, zares svojo stranko, ki bo morda najmočnejša v Italiji. Kar pa ni stoodstotno gotovo, saj nastanek Demokratske stranke spodbuja združevanje sil na levici in na desnici. Silviu Berlusconiju se sedaj mudi z združitvijo desnice v svobodnjaško stranko, medtem ko se je na levici pričel vzporeden proces zbliževanja in združevanja med komunisti, prenovitelji, zelenimi in levo frakcijo Hrasta z Mussijem na čelu, ki je Fassinu povedala, da mu ne bo sledila v novo stranko, pač pa se bo ozrla na levo in iskala tam skupen dom. Streho jim ponujajo tudi socialisti, ki so začeli zbirati razpršene koščke svoje nekdaj pomembne stranke. Levici ne bo lahko, saj je precej pestra in razčlenjena. Tudi združena bo morala ohraniti pluralnost političnih kultur in navdihov. Zapleta se že pri imenu in najbrž bo prevladala nemška izkušnja, kjer so jo poimenovali kar preprosto Die Linke, torej Levica. V razmeroma kratkem času, ki nas ločuje do deželnih volitev prihodnjo pomlad, evropskih volitev pomladi 2009 in političnih volitev, najkasneje 2011, bomo v Italiji imeli vsega tri večje stranke: Levico, Demokrate in Svobodnjake. Nekje vmes bodo Bosellijevi socialisti, Casinijevi krščansko demokratski sredinci in Severna liga. Seveda, če se ne bodo pridružili eni izmed treh večjih opcij. Levici in Demokratom bo najbrž usojeno vladno zavezništvo ob nenehnem tekmovanju za prvenstvo. Po predvidevanjih naj bi bilo med njimi razmerje sil 2 proti 3 v korist Demokratom. Zmagal bo, kdor bo bolj privlačen. Tistim, ki tožijo, da je v italijanski politiki preveč nedorečenega pa čisto mičkena tolažba. Nogometno prvenstvo je tokrat osvojila ekipa bivših delavskih predmestji Milana, ki se zgovorno imenuje Internacionala). Ali bo Pahor kandidiral za predsednika? Volitive za predsednika republike Slovenije, ki bodo konec leta, bodo na nek način pomemben pokazatelj zdajšnje strankarske opredeljenosti slovenskih volil-cev. Ne gre namreč pozabiti, da bodo prihodnje leto v Sloveniji obnovili parlament. Preizkušnja bo izredno pomembna, saj bodo vo-lilci odločali, če podaljšati zaupnico zdajšnji desnosredinski koaliciji, ki jo vodi Janez Janša, ali pa ponovno zaupati skrb za vodenje države levosredinskim silam. Med predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami pa se bo v Sloveniji zgodilo pomembno dejanje: Slovenija bo namreč za 6 mesecev predsedovala Evropski uniji in bo zaradi tega v središču mednarodne pozornosti. Predvsem v desnosredinskem taboru si veliko obetajo od predsedovanja, saj bo vodenje EU lahko pozitivno vplivalo tudi na same volilce, ki bi lahko potrdili zauapnje Janezu Janši in strankam, ki ga podpirajo. Po drugi strani pa so se v zadnjih letih zgodile številne spremembe v strankarskih vrstah, tako da je zdajšnja politična scena povsem drugačna od tiste izpred štirih let, ko je bivšim pomladnim strankam uspelo zmagati predvsem proti liberalnim demokratom, ki so več kot 10 let izstopali na slovenski politični sceni. Kar zadeva predsedniške volitive, zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da je v prednosti Borut Pahor pred Drnovškom in Peterletom. Vprašanje pa je, ali se je Pahor dokončno odločil, da bo uradno kandidiral. Predsednik socialnih demokratov (SD) je pred dnevi na javni tribuni o predsedniških in parlamentarnih volitvah, povezanimi s prihodnostjo stranke, jasno dejal, da ima vizijo, kaj bi za Slovenijo lahko storil kot predsednik. “So stvari, je rekel Pahor, ki jih ne moreta napraviti ne vlada ne parlament, jih pa lahko predsednik republike”. Po njegovem namreč ta pomembno sooblikuje nacionalni konsenz o tem, kaj si Slovenija Zeli v naslednjih letih, ob tem pa dodal, da bi to vlogo dobro odigral. Večina raz-pravljalcev bi mu sicer privoščila, da postane predsednik Slovenije, a so se hkrati vprašali, kaj se bo potem zgodilo s stranko. Eden mlajših udeležencev tribune mu je kar naravnost rekel, da naj bi stranko nato prevzel Igor Lukšič (zdajšnji podpredsednik), na kar mu je Pahor odgovoril, da ima stranka več mladih, sposobnih in izobraženih ljudi, ki bi ga lahko nadomestili v stranki. Predsednik SD je tudi predvidel razvoj dogodkov: "Kaj pa, če kljub rasti ugleda stranke ne zmagamo na parlamentarnih volitvah 2008? Bomo desni sredini kar tako prepustili tudi predsedniško mesto?" se je vprašal Pahor. O predsedniški kandidaturi, je dejal, se bo odločil po temeljitem premisleku in v soglasju z vodstvom SD. Borut Pahor je torej ponovil, da Zeli kandidirati za predsednika države, vendar tega ne bo storil, če bodo menili, naj se raje posveti sodelovanju stranke na parlamentarnih volitvah. Ta i-ma v javnosti čedalje večjo podporo in lahko na volitvah doseže velik uspeh. Pahor je dejal, da sam ni nikoli napovedal svoje kandidature za predsednika države, pač pa so ga o tem vprašali novinarji potem, ko je svojo napovedal Lojze Peterle. Sele potem je sledila njegova odločitev, da se o tej možnosti pogovarjajo v stranki in da o tem pridobi najširše mnenje ljudi po državi. Na vprašanje, ali se v primeru izvolitve za predsednika države, ne boji za usodo stranke, je Pahor odgovoril z vprašanjem: Ali i-ma stranka SDS človeka, ki bi zamenjal Janeza Janšo? (r.p.) H presidente Drnovšek non candida Drnovšek lascia Il presidente della repub-blika Janez Drnovšek non intende ripresentare la propria candidatura alle elezioni presidenziali del prossimo autunno in Slovenia. Lo hanno confermato i suoi più stretti collaboratori. Dopo aver passato il testimone della guida del Movimento per la giustizia e lo sviluppo - Gibanje za pravičnost in razvoj da lui stesso costituito, Drnovšek dunque intende abbandonare le più alte cariche dello stato. Giornalisti licenziati Per due giornalisti del quotidiano Delo, Matija Grah corrispondente da Vienna e Rok Kajzer corri- spondente da Zagabria, è stata avviata la procedura di licenziamento motivata da parte deH’amministrazione guidata da Danilo Slivnik e dalla direzione del giornale affidata a Peter Jančič da lina presunta “incapacità professionale” dei due giornalisti. Le motivazioni sono invece squistamente politiche afferma il sindacato dei giornalisti del Deio che denuncia un clima di censura ed intimidazione pesante, l’abbandono di giornalisti affermati, la marginalizzazione di altri con evidenti contraccolpi anche sulla tiratura, 10% in meno circa in un solo anno. Accuse fermamente respinte dalla dirigenza del quotidiano lubianese. La vicenda dei due giornalisti ha però suscitato proteste da parte dell’Unione europea dei giornalisti oltre che quelle dei sindacati dei giornalisti sloveni, austriaci e croati. Il primo in Croazia Dopo che il governo di Zagabria in armonia con il principio di reciprocità alla fine di marzo ha aperto il proprio mercato immobiliare, è stata concessa nei giorni scorsi la prima autorizzazione governativa ad un cittadino sloveno per l’acquisto di un immobile in Croazia. La Slovenia dal canto suo avrebbe concesso analoga autorizzazione a tre cittadini croati. Festival del libro Le giornate slovene del libro, manifestazione organizzata per il 12. anno successivo dall’Associazione degli scrittori - Društvo slovenskih pisateljev - coincidono quest’anno con la giornata mondiale del libro che si celebra il 23 aprile. La manifestazione in Slovenia si protrarrà per 5 giorni, verrà proposta in moltissime località, dalla capitale ai centri minori ed in programma ci sono molte iniziative, tutte però all’insegna dello slogan “Doniamo un libro”. La Slovenia a Bologna La Slovenia per la prima volta quest’anno si presenta con un proprio spazio espositivo alla fiera del libro per l’infanzia di Bologna, che si tiene dal 24 al 27 aprile ed è una delle più importanti manifestazioni del settore a livello internazionale. La giornata della Slovenia era in programma per martedì 24 aprile quando si sono presentati a Bologna gli autori di libri illustrati per l’infanzia che hanno vinto dei premi negli ultimi due anni. Aumentata la benzina Alle ore 24 del 23 aprile aprile è aumentato in Slovenia il costo della benzina e dei derivati del petrolio. Il prezzo della benzina a 95 ottani è salito a 1,061 euro, quello della benzina a 98 ottani invece a 1,069 euro, mentre il prezzo del diesel sale a 0,959 evro al litro. Projekt INTERARS v Čedronu V četrtek, 26. aprila bo v kraju Cedron pri Spetru na vrsti tretji workshop projekta “INTERARS - Mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice”, ki sodi v program pobude skupnosti Interreg II-IA ITA-SLO 2000-2006. Prva umetniška delavnica je bila novembra 2006 na Jazbinah v Goriških Brdih, druga v Piranu konec januarja 2007. Workshopa, ki bo trajal do nedelje 29. aprila 2007, se bo udeležilo šest umetnikov iz Italije, Slovenije in Hrvaške. To so fotografi Fabiola Fai-diga, Mirna Viola in Egon Hreljanoč, slikar Mario Stipanov ter glasbenika Tomaž Nedoh in Tomaž Kolar. V soboto, 28. aprila 2007 bo na vrsti srečanje med udeleženci projekta Interars in drugimi umetniki-slikarji, ki bodo na ta dan soudeleženi pri celodnevnem happenin-gu, na katerega je vabljeno občinstvo. Projekt INTERARS, ki nadgrajuje projekt Umetniki dveh manjšin, želi ustvariti trajno sodelovanje med akte- rji vizualne umetnosti čezmejnega območja, v prvi vrsti med pripadniki dveh narodnostnih skupnosti, slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji, in ob soudeležbi ustvarjalcev obeh večinskih skupnosti. Namen projekta je ovre- dnotenje vizualne umetnosti, ki ne pozna niti jezikovnih niti narodnostnih pregrad. Projekt želi spodbuditi medsebojno spoznavanje in integracijo med dvema narodnostnima skupnostima z izvedbo večdisciplinarnih umetniških delavnic. Umetniki čezmejnega območja sodelujejo na petih de- lavnicah, ki se bodo zvrstile do julija 2007. Delavnice se odvijajo na različnih lokacijah: na slovenskem Krasu, v goriških Brdih, v Benečiji, na Koprskem in nazadnje na Tržaškem (v sodelovanju z likovnim dogodkom Arteden). V drugi polovici leta 2007 bosta v Gorici in Kopru na sporedu razstavi umetniških del, ki jih bodo spodbudile delavnice. ■■■■■ . Storia e rivoluzioni, tre giorni a Gorizia Dal 18 al 20 maggio il festival “èStoria” Sveža ljudska pesem Na pobudo Glasbene matice je skupina Jararaja na Lesah navdušila beneško publiko Quarantacinque eventi nell'arco di un solo week end, fra incontri, dialoghi, tavole rotonde, presentazioni, interviste e conversazioni pubbliche, lezioni, performance teatrali e musicali, mostre, animazioni e laboratori rivolti a giovani e giovanissimi, con come filo conduttore “Storia & rivoluzioni”. “èStoria 2007” è il terzo Festival internazionale della Storia in programma a Gorizia dal 18 al 20 maggio. Dva posnetka z veselega, zabavnega in živahnega koncerta, ki je v telovadnico na Lesah privabil lepo število poslušalcev, zlasti mladih lje do skupnega igranja. Vsak njihov nastop je pravi dogodek. V njem sta značilna tudi “izobraževalni” trenutek in animacija, s tem člani skupine vzpostavijo tesen stik s publiko. Mojstrsko obvladovanje instrumentov daje godcem osupljivo svobodo interpretacije lastnih priredb ljudskih melodij, ki jih na igriv način predstavljajo z gledališkimi sposobnostmi in mimiko, s pomočjo katere glasbeniki na odru komunicirajo med seboj in s publiko v dvorani. Glasbeniki Jararaje v njihovih pristopih do glasbe in ljudske tradicije združujejo nasprotja med aktivnim in pasivnim, med vzvišenim in banalnim, med novim in starim. Ustvarijo torej zmes med ustvarjalnostjo in tradicijo, ki jo ves čas na koncertu dopolnjujejo. Vsak koncert je tudi za poslušalce enkratno doživetje, ko jim zastane dih, ko začutijo, kako godcem raste navdih... Erik Kuret Ideato e organizzato dalla LEG - Libreria Editrice Goriziana, il festival “èStoria 2007” gode del patrocinio del Ministero per i beni e le attività culturali. La manifestazione accoglierà molti ospiti che hanno riservato al festival una tappa in esclusiva nazionale, come l'autrice cinese Jung Chang, riferimento intemazionale per o-pere come “Cigni selvatici” e la recente e discussa biografia “Mao, la storia sconosciuta”. A Gorizia, accompagnata dal marito e accademico inglese Jon Halliday, Jung Chang si confronterà sul "Rivoluzionario secolo cinese" con Federico Rampini, inviato di Repubblica, e Francesco Sisci, inviato della Stampa, coordinati da Gianfranco De Turris (sabato 19, ore 18.30, tenda Erodoto). Unica e prestigiosa tappa i-taliana anche per Tatiana Yankelevich Sakharov, figlia del premio Nobel Andrej Sakharov e custode del suo archivio e dei suoi diari inediti in Italia, che per l'occasione presenterà al pubblico del festival (venerdì 18, ore 18.30, Tenda Erodoto). Desterà particolare interesse anche la presenza del generale francese Paul Aussares-ses, in prima fila nella Battaglia di Algeri, autore di una testimonianza-scandalo con il libro “La battaglia di Algeri dei Servizi Speciali francesi”, che non solo ha gettato nuova e inquietante luce sui fatti algerini degli anni Cinquanta ma ha anche riaperto il dibattito sulla liceità dei metodi u-sati nell'ambito del controterrorismo, sia in Algeria sia nell'attuale guerra al terrorismo intemazionale. “èStoria 2007” proporrà poi un incontro sulla "Rivoluzione cubana tra XX e XXI secolo", raccontata da un testimone d'eccezione, l'anar- chico e saggista Octavio Alberala, affiancato dal docente Antonio Moscato e da Lucio Lami, grande inviato del giornalismo italiano. In un successivo appuntamento il giornalista Giovanni Minoli si confronterà con i colleghi Concetto Vecchio e Gianfranco de Turris sul tema "L'Italia della Rivoluzione mancata? Gli anni di piombo e lo snodo del 1977 tra cronaca e terrorismo". “Messi-co, terra di rivoluzioni", sarà il tema dell'intervista con Pino Ca-cucci, condotta dal giornalista del Piccolo Alessandro Mezzena Lo-na. Ancora, ospite di respiro intemazionale sarà il neocon Robert Kagan, senior associate di Camegie Endowment for International Peace e columnist del Washington Post, affiancato da Massimo Teodori e Federico Rampini per una riflessione su "Missione nazionale e rivoluzione americana: il significato del neoconservatorismo". Un evento cruciale del secolo breve, "l'Occidente di fronte alla Rivoluzione sovietica", sarà al centro dell'incontro con importanti esperti di questo tema come il docente Andrea Graziosi e come l'ambasciatore e autore Sergio Romano, i docenti Giorgio Petracchi e Vittorio Strada. Fra i protagonisti del festival anche Mimmo Franzinelli, Khaled Fouad Allarn, Chiara Frugoni, Ernesto Galli Della Loggia, Mario Luzzato Fegiz, Valeria Palumbo, Paolo Rossi, Federico Rampini, Luciano Canfora, Piero Dorfles, E-lisabetta Vezzosi, Eugenia Roccella, Martin Van Cre-veld, Maurizio Bait, Sergio Baraldi, Gianpaolo Carbonato, Pietro Spirito, Alessandro Marzo Magno, Stefano Men-surati, Piercamillo Davigo, Carlo Panelia e molti altri. Il programma è consultabile sul sito www.estoria.it. L'autrice cinese Jung Chang sko glasbo predstavljajo v novi preobleki. Stari ljudski napevi, kot so na primer Dekle je zajemalo z vedrom vodo, Zeleni Jurij in Dajte, dajte zaživijo v njihovi izvedbi v novi luči. Harmonikar Janez Dovč, ki igra na leseno harmoniko Victoria iz lesa iz Cremone, ki ga uporabljajo najboljši izdelovalci violin in drugih glasbil, je tudi poustvarjalec lastnih skladb, kot je na primer Valček zanjo, ki je nastal v trenutku ljubezni. Beseda Jararaja je še naj-bližje besedi “ringaraja”, tistemu prvemu kolu, raju, ki nas zaziblje v čas otroške igrivosti. Glasba Jararaje je zato svetlo zveneča, sestavljena iz najstarejših ljudskih izročil in predstavljena na svež in izviren način. Kamorkoli Jararaja pride in zaigra, se vse razigra. Tako so tudi na beneških Liesah številni poslušalci s petjem, ploskanjem in z vriskanjem ves čas sodelovali na koncertu. Godce Jararaje druži vese- 1 koncert m mef’1 v nedeljo, B. maja Tudi letos vlada veliko pričakovanje za tradicionalni “Koncert na meji”, ki četrto leto zapored pomeni nadaljevanje povezovanja obeh Goric v mesto brez delitev, v mesto, ki živi kot eno. Skupni trg, ki združuje Gorico in Novo Gorico, bo v nedeljo 13. maja (začetek ob 19.30 - vstop prost) spet gostil izreden čezmejni glasbeni dogodek. Po uspešnih izvedbah iz prejšnjih let, Goran Bregovič leta 2004, Elisa in Tinkara leta 2005, skupina Mercadonegro lani, bodo letos, v organizaciji Kulturnega doma Gorica, Kulturnega doma Nova Gorica ter občin Gorica in Nova Gorica, na skupnem trgu nastopili uveljavljeni glasbeni ustvarjalci iz Italije, Slovenije in Hrvaške: Alice, Zoran Predin, Oliver Dragojevič ter mladi pevki Martina Feri in Zaira Zigante. Umetnike bosta spremljala orkester “Accademia Musicale Nonis” in skupni pevski zbor USCI iz Gorice in Nove Gorice, pod taktirko komponista in dirigenta Valterja Sivi- V okviru letošnje koncertne sezone Glasbene matice “Glasbeni spleti” je prejšnji četrtek 19. aprila v telovadnici na Liesah v občini Garmak nastopila slovenska vokalno-instrumentalna skupina Jararaja. Člani skupine so: harmonikar in vodja Janez Dovč, violinist Vasilij Centrih, klarinetist Gregor Budal in kon-trabasistka Petra Trobec. Vsi člani skupine so vešči tudi v petju in imajo igralske sposobnosti. Na četrtkovem koncertu je kot gost z njimi nastopal še bobnar z vipavske doline, a srbskega porekla, Sergej Randželovič “Serdžo”. Člani skupine Jararaja izvajajo v glavnem slovensko ljudsko glasbo, njej postopoma dodajajo še vplive glasbe sosednjih dežel Slovenije, uporabljajo primesi sodobnih glasbenih oblik, jazzovske prvine in improvizacijo. Ljud- Aktualno Permane la preoccupazione per l’attività estrattiva Cava, il comitato critica il sindaco ZELENI LISTI Ace Mermolja Zelja po novi odprtosti dalla prima pagina “Ma andando a raccogliere le firme - proseguono i membri del comitato - abbiamo notato che la maggior parte delle persone è contraria e più di qualcuno ha affermato che - seppure contattato dai cavatori - non ha voluto vendere i propri terreni". E questa forse è l'unica via praticabile per essere certi di arginare il dilagare a macchia di leopardo dei siti estrattivi: sensibilizzare la popolazione affinché non ceda i terreni ai cavatori. Fondamentale è quindi che le persone parlino e si confrontino su questo tema: proprio per questo il comitato intende organizzare, per la metà di maggio, una serata di dibattito pubblico. Non mancano, da parte del comitato, le critiche all'amministrazione comunale di Pul-fero, sia per non aver coinvolto e sentito le opinioni degli abitanti di Pegliano e delle frazioni che maggiormente risentirebbero dell’apertura della cava, che per l'atteggiamento attendista che sta tenendo rispetto a questo problema. "Due anni fa, quando la ALSAF fece la prima richiesta di aprire una cava in questa zona, il sindaco si dichiarava preoccupato e decisamente contrario a questa iniziativa, dal momento che an- dava a pesare su una zona troppo vicina alla grotta di San Giovanni d'Antro e su un'area per cui si stava progettando un rilancio in chiave turistica. Oggi invece dice che è meglio tenere aperto il dialogo", questa la critica e-spressa dal comitato. Un atteggiamento simile è stato definito inaccettabile e non giustificabile dal fatto che il pri- mo progetto è stato ripresentato molto ridimensionato, anche perché permane la preoccupazione che il sito per cui è stata fatta richiesta sia irrisorio per un'attività estrattiva remunerativa e sia. solo un primo passo per proseguire con gli acquisti di altri terreni e con il conseguente ampliamento della cava, (m.p.) Osrednja politična dogodka prejšnjega tedna, in ne samo, sta bila nedvomno kongresa Levih demokratov in Marjetice. Stranki sta se odločili za razpust in za ustanovitev nove stranke, to je Demokratske stranke. Kongres Marjetice je potekal brez večjih, vsaj vidnih, pretresov. Bolj emotivno je bil nabit kongres Levih demokratov, ki je dokončno zabeležil slovo od neke zgodovine ter obenem zabeležil odhod Mussijeve manjšine. Ko so potekale priprave na kongresa, sem zapisal, da, vsaj v tisku, pogrešam globljo vsebinsko razpravo. Med Levimi demokrati je skupina intelektualcev, s Cuperlom na čelu, z drobnim manifestom povzela podobno skrb. Po obeh kongresih, ki jima je osebno sledil tudi vodja opozicije Berlusconi, je vendarle treba zabeležiti nenavadno novost. Ni namreč veliko primerov, ko se oligarhiji dveh velikih strank po lastni odločitvi razpustita, se odločita za novo stranko, ki bo nedvomno “premešala" tudi karte vodilnih, ter končno zaigrata lastno kariero na volitvah, ko bo nova stranka nastopila prvič. Odprtost za prenovo brez zunanjih pritiskov je v Italiji (a Ine le tu) že sama po sebi nenavaden dogodek, na katere- ga morajo volilci pomisliti. Premier Romano Prodi, ki je bil med očeti Oljke, je napovedal, da se bo po zaključku svojega predsedniškega mandata umaknil iz politike. Leve demokrate, po Occhet-tovem porazu na volitvah, ko je zmagal Berlusconi, v bistvu vodijo več kot deset let D'Alema, Veltroni in Fassino. Na kongresu sta veliko odobravanja žela Bersani in Anna Finocchiaro, ki si izpisujeta lasten prostor. V Marjetici so za mizo odločanja Rutelli, Marini, Rosy Bindi, Letta, De Mita, Franceschini in smo verjetno pri koncu. V bistvu so po padcu prve republike tako Levi demokrati kot Marjetica in Prodijevi pristaši ustvarili ozko vodilno elito, ki je med ostalim na zadnjih volitvah izbirala kandidate za parlament in senat. Podobna slika je seveda tudi na desni, kjer odločitve sprejemajo Berlusconi, Fini, Bossi, medtem ko se je Casini nekoliko odmaknil. No, tako vodstvo LD kot Marjetice je izbralo za nadaljevanje lastne kariere tvegano pot. Nova stranka bo morala imeti novo vodstvo. Lahko si predstavljamo, da bo to mešanica sedanjih elit ter izstopajočih iz generacije štiride-setletnikov. Vsi skupaj pa bodo v resnici v svojih funkcijah začasni. Končna beseda bo dana volil-cem. Če bo nova stranka uspela in dosegla boljši rezultat od golega seštevka dveh, bodo njeni ustanovitelji slavili. Če do tega ne bo prišlo, se bodo odprla vrata novim ljudem in novi generaciji. Skrtatka, tisti, ki jih ne moremo več označevati kot bivše komuniste ali bivše demokristijane. Upam, da bo že takoj po ustanovitvi prišlo v vodstvo nekaj novih obrazov. Sem med pristaši teorije, da bi se morali šestdesetletniki umakniti s položajev in diskretno pomagati mladim s svojimi izkušnjami. Vsekakor je dejst\'o, da sta se vsaj dve vodilni skupini “odprli” različnim variantam. Obe stranki in Prodijeve pristaše pa čaka trdo delo, da se bo nova stranka približala ljudem, tudi tistim, in predvsem tistim, ki nimajo v žepu kake strankarske izkaznice. To bi bila dodatna velika novost: ne strniti javne politike v salon Bruna Vespe. Če povzamem, sta pomenila kongresa LD in Marjetice nemajhno politično novost. Tega so se zavedali na desni, sam Berlusconi je zavohal, da se italijanska politika pričenja ponovno premikati iz ustaljenega polovičnega bi-polarizma. Prav tako so stranke radikalne levice uvidele, da se jim zastavlja združevalni cilj v enotni levici. Skratka, drobljenje, z vsem tem, kar pomeni, postaja nevarnost. Verjetno v Italiji resnično umira kultura proporčnega sistema, ki se je delno ohranila tudi v državnem volilnem sistemu. 1 Turismo, ra regionali perguideeaocampagratori Sono aperte le iscrizioni per i corsi di formazione professionale per Guida naturalistica e per Accompagnatore turistico promossi dalla Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, che permettono l’accesso all’esame di idoneità per l’esercizio della professione. Il bando è disponibile sul Bollettino Ufficiale (BUR) n. 16 del 18 aprile 2007 scaricabile dal sito della Regione FVG www.regione.fvg.it. Le domande di iscrizione vanno inviate a mezzo raccomandata A/R, o consegnate a mano, presso il Centro Servizi Formativi ENAIP FVG di Trieste, via dell’Istria 57, 34137 Trieste, entro e non oltre il 18 maggio secondo le modalità precisate dall’art. 3 del bando. Le prove scritte di selezione si svolgeranno l’il giugno per l’ammissione al corso per Guida naturalistica ed il 12 giugno per l’ammissione al corso per Accompagnatore turistico. Le prove o-rali si svolgeranno dal 18 al 22 giugno. Per ogni informazione i riferimenti sono: Paola Catalano (p.catalano@enaip.fvg.it) e la segreteria del Centro E-NAIP FVG di Trieste. Deželni odbornik Antonaz potrdil dosedanje člane Posvetovalna komisija za podpore manjšini L’ANPI informa Deželni odbor je na seji, ki je bila v petek, 20. aprila odobril sestavo Posvetovalne komisije za kulturne in umetniške pobude slovenske manjšine. Deželni odbornik Roberto Antonaz, ki v sklopu lllyjeve deželne vlade skrbi tudi za vprašanje narodnih manjšin v FJK, je predlagal sestavo, ki je enaka od prejšnje. Slovenska kultumo-gospo-darska zveza je potrdila svoja dosedanja Člana in sicer predsednika Rudija Pavšiča in Branka Jazbeca. Svet slovenskih organizacij je prav tako potrdil Maria Maverja in Damjana Paulina. Deželna vlada je kot lastne strokovnjake potrdila Maria LavrenCiCa, Marino Cernetig, Giorgia Ban-chiga in Matejko GrgiC. V prejšnjem mandatu je komisijo vodil Mario Lavrenčič, ki bo po vsej verjetnosti ohranil svojo funkcijo. Omenjena komisija je za Slovence v Italiji ključnega pomena. Con rabbia e sdegno ho ricevuto la notizia che un mio famigliare è stato selvaggiamente aggredito mentre con un gruppo di amici scampanottava nella chiesa di San Nicolò il lunedì di Pasqua, 9 aprile 2007. Dalle informazioni che ho ricevuto, l'aggressore, Gre namreC za posvetovalni organ, ki predlaga deželnemu odboru, kako porazdeliti sredstva, ki jih za slovensko kulturo in še nekatere druge dejavnosti, kot so mediji in šport, posTeduje Deželi italijanska država na osnovi zaščitnega zakona za Slovence št. 38. Deželna vlada običajno ne vnaša v predloge komisije bistvenih popravkov, Čeprav je Dežela tista, ki daje odločitvam dokončni peCat. Glede prispevkov pa lahko zapišemo, da so ostali od leta 1991, ko je vstopil v veljavo zakon za obmejna območja, ki je pomenil prvo sistemsko pomoC Italije slovenski kulturi, skoraj nespremenjeni. Kak subjekt, kot je dvojezična šo- senza alcun motivo, ha colpito lo scampanottatore di punto in bianco sulla testa con un tronco d'albero procurandogli un profondo taglio alla testa curato con diversi punti di sutura. Prontamente sono intervenuti anche i carabinieri di San Leonardo che hanno la v Spetru (v resnici edina), je sicer šel v neposredni državni proračun, vendar ostanki nikakor niso nadomestili izgube, ki sta jo v 15 letih povzročila inflacija in podražitve. Med ostalim je prispevek doživel spremembo iz lire v evro, ki je povzročila dodaten povišek cen. Kdor naredi nekaj preprostih bilančnih raCunov, lahko uvidi, da se manjšinske kulturne, medijske in druge organizacije nahajajo na nevarnem robu zadolževanja. Realistično gledano, pa se bo potrebna “racionalizacija” lahko uresničevala vzporedno s povišanjem dotacij. Dodatnih nizanj namreC nihCe ne sprejema, razlagati nekomu, da je messo fine all’aggressione. Spero che una denuncia segua il tragico evento e che il colpevole paghi per il dolore fisico e psicologico causato al quasi settantenne signore. Non so chi sia l'aggressore, ma dal suo comportamento deduco che è un vio- malo pomemben, pa ni dejanje, ki ga lahko izvede neka komisija, pa tudi sama Dežela, ki uživa podporo Slovencev, bi si ne vzela te odgovornosti. Ob vsem tem je potrebno opozoriti na dodatno “zanimivost”. Zaščitni zakon ne predvideva le sredstev za kulturo, ampak tudi za druge dejavnost, kot so razne službe za uveljavljanje dvojezičnosti itd. V veC kot desetih letih neizvajanja zaščitnega zakona se je nabrala kar Čedna vsota denarja, ki pa je neuporabljena. Kaj bo s temi regresnimi milijoni? Ze same obresti bi pomenile obCuten-dodatek manjšinskim dejavnostim... (ma) lento, pericoloso alla società e perciò dovrebbe essere tenuto lontano. E’ deplorevole che un simile atto di violenza si veri-fichi ai nostri giorni, e questo nella zona dove ho le mie radici, le mie origini. Desidero che questa lettera sia riportata sul vostro giornale, il Novi Matajur. Aldo Qualizza Canada In occasione del 62° anniversario della Liberazione sono numerose le i-niziative promosse dal-l'ANPI Provinciale di U-dine in stretta collaborazione con le amministrazioni comunali. Sabato 21 aprile si sono svolte cerimonie a Rago-gna, in cui è stato ricordato il partigiano Ermes Brezzaro "Isonzo”, a Fiu-micello, a Pademo presso le scuole, a Sacile, a Basi-liano, a Tolmezzo, a Mor-tegliano e ad Aquileia. Altrettanto numerose sono le iniziative in programma in tutto il resto della Provincia. Da segnalare venerdì 27 aprile, alle 18, presso i giardini Pascoli di Via Carducci la commemora-| zione pubblica del 70° anniversario dalla morte di I Antonio Gramsci, decedu-| to, a causa delle durissime condizioni detentive, nel 1937 nelle carceri fasciste. Ad onorare la memoria 1 del fondatore de "L'Unità” interverranno Claudio Bellotti, il prof. Alberto Buvoli, direttore dell'Istituto Friulano per la Storia del Movimento di Libera-! zione e Lidia Menapace, senatrice. Importante il ricordo che fece di Antonio Gramsci nel 1947 Lucio Libertini: "E’ la personificazione di talune qualità che sono caratteristiche dell'uomo socialista: sensibilità spontanea e chiarissima alle esigenze dei lavoratori, spirito di sacrificio, non come impulso momentaneo ma come u-mile e continua dedizione di se stesso, coraggio morale di fronte ai grandi e-venti come dinanzi a minuti accadimenti della vita quotidiana, distacco completo da ogni calcolo personale. Gramsci ha dimostrato come si può resistere anche se travolti da avvenimenti più grandi di noi, sulla base esclusiva di u-na grande dignità e autonomia interiore, della fede nelle proprie convinzioni e nella classe lavoratrice." L'evento è organizzato dai Giovani Comunisti in collaborazione con l'ANPI di Udine. Sabato 28 aprile, inoltre, alle 19 ad Aquileia interverrà il segretario provinciale dell'ANPI, Luciano Rapotez. Lettera al giornale “Scampanottava, è stato aggredito” A1 , novi matajur f Aktualno j §*? * kovnega območja. Meja se ruši, vendar bo psihološka meja Se dolgo ostala, srečanja in izmenjave so pozitivni, ker zbližujejo ljudi. Lepo bi bilo če bi, seveda z drugimi donatorji, dan knjige ponovili tudi v prihodnje, je dejal Jože SuSmelj, ki se je toplo zahvalil Mirjam Muženič tudi za njeno novinarsko delo. Obenem pa je povedal, da sredstva obveščanja v Sloveniji zelo malo poročajo o Slovencih v videmski pokrajini. Sledila sta pozdrava predsednice SKGZ za vi-demko pokrajino Iole Na-mor in pokrajinskega predsednika SSO Giorgia Banki-ča. Primorske goste je v slovenščini in rezijanščini pozdravila Luigia Negro. “Moramo gledati naprej”, je dejala, “kljub problemom s katerimi se vsak dan srečujemo. Največji pa je prav pomanjkanje kylture in neznanje. Sami Rezijani v veliki meri ne vedo, kdo so in zato je seveda kriva tudi Sola, ki je o vsem tem vselej molčala”. Nato je Davide Tomase-tig zaigral na klavirju, Andreina Trusgnach je prebrala pesem v nadiškem narečju “Nasa mama”, “Zemlja mati ma” in druge pesmi v rezijanSčini je prebrala pa Silvana Paletti. “Slišala sem, da Rezijani hočejo biti sami. Kako more biti človek sam? Same gore se držijo za roko, sami potoki zlivajo vodo iz enega v drugega. Kako more človek živeti sam?” Po izmenjavi daril je nekaj besed povedal in predvsem pozval beneške Slovence, naj smo bolj pogumni, pisatelj Marjan Tomšič. Pozdravil je tudi predstavnik založbe Branko. Nadvse prisrčno srečanje je pa zaključila predstavnica založbe Libris iz Kopra Alojza Zavnik. Naj povemo, da je pobudo Mirjam Muženič za zbiranje knjig takoj osvojila založba Libris iz Kopra, ki je tudi oblikovala ves program obiska v Benečiji.K njej so se pridružile Se Primorske novice, založba An-nales, Fontana, Studijski krožek Beseda slovenske Istre, zasebni donatorji in založba Branko iz Nove Gorice. Vsem naj gre tudi naša zahvala. Priredila bo razne sestanke na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, kjer bo seznanila ljudi z možnostjo spremembe priimka. Formularji za spremembe priimka bodo tudi na spletni strani SKGZ. V Benečiji je npr. veliko končnic "cig", ali drugače, ki odgovarjajo preprosto črki č. Podobno velja za druge končnice, ki jih pišejo v nekakšni italijanski obliki. Nekateri priimki pa so povsem spremenjeni. Pravica po spremembi priimka, in tudi imena, je seveda individualna. To pomeni, da je od posameznika odvisno, če želi spremeniti priimek in ime, obdržati oboje, kot je, ali pa obdržati le staro ime. V resnici pa se je lepo imenovati, kot so se naši noni ali pranoni... (ma) SKGZ je predkratkim izdala oblikovno duhovit in vsebinsko pregleden priročnik Kdor želi lahko spremeni poitalijančen priimek in tudi ime v slovenskega Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je izdala oblikovno duhovit in vsebinsko pregleden priročnik namenjen vsem, ki si želijo spremeniti poitalijančen priimek, in tudi italijansko ime, v slovenskega. Priročnik je nastal v sklopu posebnega projekta pravnega urada za slovensko manjšino, ki gaje finansirala deželna vlada. Konkretno je brošuro izdelala absolventka na tržaški pravni fakulteti v Trstu Marjetica Možina. Ilustracije je prispevala sku- pina Vile in Vampi, oblikovno je brošuro uredil Studio Link, izšla je v 2.000 izvodih. Nova publikacija bo nedvomno pripomogla, da se Slovenci v Italiji seznanijo z možnostmi za pridobitev izvornega imena in priimka ter s pravicami, ki jim glede tega pritičejo. Postopek za pridobitev izvornega priimka in imena je po odobritvi zaščitnega zakona za Slovence namreč veliko lažja, kot je bila, obenem je po zakonu brezplačna. Navadni ljudje, ki se ne ukvarjajo s pravnimi vprašanji, se sprašujejo, kaj je vse treba narediti, da lahko spremenijo svoj priimek. Kam dati prošnjo? Kaj je za prošnjo potrebno? Kakšna mora biti njena oblika? Katere dokumente je treba dotati prošnji? Koliko obvez nas čaka potem, ko smo spremenili priimek? O tem in o drugih vprašanjih, ki so zelo običajna, brošura poroča na izrazito pregleden način. V knjižici so tudi oblike formularjev in vsi napotki, kako in kam z njimi, da pridemo do izvornega priimka, imena ali pa imena, po katerem nas ljudje poznajo. Brošura prinaša pričevanja nekaterih, v slovenski manjšini znanih žensk in moških, ki so spremenili priimek. Vsi so si edini, da nekaj sitnosti je, vendar so omejene. V bistvu predstavljajo največ težav računalniki, ki v Italiji nimajo strešic. Na bančnih okencih npr. ni strešic, večina občinskih uradov izdaja papirnate osebne izkaznice, ker bi plasti- čne zahtevale strešice itd. Mimo tega pa ni drugih bistvenih težav in tudi v bližnjem in daljnjem okolju, kot je lahko delovno mesto, nihče izmed vprašanih ni imel kakih posebnih težav. Zgodi se le to, da imajo italijanski kolegi in drugi kako težavo pri izgovorjavi priimkov, kot sta npr.: Špacapan ali Kocijančič. Vsega se privadimo, dejstvo pa je, da se Slovenci v Italiji vedno pogosteje odločajo za zamenjavo priimka. Zanimivo je, da se ponekod tudi ljudje, ki ne poznajo slovenščine, odločijo, da spremenijo priimek v prvotno obliko, ki je bila slovenska. Ljudje si vedno raje prisvajajo priimke prednikov. SKGZ z brošuro seveda ni zaključila svojega dela. I Richiesta! la scuola media bilingue segue dalla prima Il presidente del Consiglio di circolo ha sotto-lineato inoltre che la richiesta riguarda l’istituzione della scuola media bilingue e la conseguente trasformazione della Direzione didattica in I-stituto comprensivo con insegnamento bilingue i-taliano - sloveno. La richiesta è stata appoggiata anche dall’Istituto per l’istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje di cui fanno parte i genitori di tutti i bambini e ragazzi che frequentano la scuola nell’assemblea annuale tenutasi lunedi 23 aprile. Intanto c’è da rilevare l’atteggiamento positivo dell’amministrazione comunale di San Pietro al Natisone che tramite il suo sindaco Tiziano Manzini, come risulta da dichiarazioni alla stampa, considera ottima la proposta. Pur ponendo alla Regione nuovamen-* te la questione dell’onere per il funzionamento della scuola bilingue, Manzini ha anche annunciato che è in corso un’indagine finalizzata alla realizzazione di una struttura da costruire ex novo, un immobile in grado di ospitare in sicurezza e con disponibilità di spazio bambini e ragazzi. Il costo stimato si aggira sui due, tre milioni di euro, ha detto. E’ evidente che si tratterebbe di una buona soluzione, che riqualificherebbe ulteriormente San Pietro al Natisone come centro studi. Altrettanto chiaro è però che i tempi richiesti sono molto lunghi e la messa in sicurezza della scuola, che ha il tetto in eternit e soprattutto non non può è antisismica, attendere. bo pripomogel h kulturni rasti skupnosti. Obisk iz Kopra in akcijo za podaritev knjig je pozdravil tudi generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Sušmelj. Pobuda je izredno dragocena, je dejal, ker se odvija na najbolj občutljivem delu slovenskega jezi- Pogled na dvorano ob izmenjavi daril. V prvi vrsti v sredini sedi konzul Sušmelj, ob njem Bruna Dorbolò, Banchig, Mirjam Muženič in gospa Zavnik založbe Libris iz Kopra Ob dnevu knjige so bogato obdarili Inštitut za slovensko kulturo Dan slovenske knjige s prijatelji iz Kopra s prve strani Zelo prisrčno srečanje z bralci iz Koprskega prostora in predstavniki založb, ki so knjige podarile, je prejšnjo soboto ob dnevu slovenske knjige potekalo v dvoranici v Centru v Spetru V sočnem istrskem dialektu so ga odprle tri Savrinke, ki so pričarale kos slovenske Istre. Glas Nadiških dolin je nato prinesla Bruna Dorbolò, predsednica Inštituta za slovensko kulturo, ki je pozdravila goste in se jim zahvalila za knjižni dar. “Želimo si takih stikov, da bi se med seboj spoznali, da bi res bili ena sama družina v novi skupni evropski hiši”, je dejala. “V njej je dosti glasov, a en sam jezik, slovenski. Tisoč tristo let to je naš glas”, je nadaljevala Bruna Dorbolo’ in dodala, da je bilo opravljeno veliko delo, zato da bi slovenski jezik izkoreninili iz našega prostora. Pred petdesetimi leti, ko še cest ni bilo, so po beneških vaseh odpirali vrtce, da bi v zgodnjem otroštvu učili italijanski jezik. Danes so se stvari spremenile, je zaključila, mladina nima več strahov in tudi Inštitut za slovensko kulturo Čar Istre so nam prikazale Savrinke, nekoč so nosile v Trst jajca, tokrat so v Benečijo prinesle knjige '-V -. ' lit’-’ Aktualno j X srečanje 'lashenih šol Gorenjske in Slovenščina si na Trbižu utira pot v javnem življenju Slovenski jezik si postopoma a prepričljivo utira pot v javnem življenju na Trbižu, pripadniki slovenske manjšine pa so vse bolj upoštevani kot nosilci kulturne in jezikovne specifike, ki bogati Kanalsko dolino in jo zaznamuje kot večjezični prostor, kjer se slovenščina, nemščina in furlanSčina med seboj prepletajo in bogatijo ter ponujajo dodatno možnost ustvarjanja stikov in sodelovanja s sosedi. To je spet prišlo do izraza v petek 20. aprila na Trbižu, kjer so na pobudo slovenskega kulturnega središča Planika, Občine Trbiž in Gorske skupnosti Kanalske doline predstavili dve dvojezični broSuri, ki sta komaj izSli. delovanja in skupnega črpanja evropskih sredstev, ki naj v novem programskem obdobju teži zlasti k razvoju goratih predelov. Pripravljenost sodelovati tudi za naprej je v imenu podjetja Evroservis izrazil Andrej Sošolj, medtem ko sta Drago Štoka za SSO in Iole Namor za SKGZ čestitala za opravljeno delo in zaželela vsem dejavnikom v Kanalski dolini še dosti uspeha na poti uveljavitve lastne večkulturne in večjezične specifike. Petkovo srečanje, ki so se ga udeležili tudi načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar in predstavnik slovenskega kulturnega društva iz Ziljske doline Urban Popotnik ter domačini sta s svojim klavirskim nastopom popestrili Elisabetta Trossolo in Giulia Lister, gojenki šole Tomaž Holmar Glasbene matice v Kanalski dolini. Delo naj ne pozna meja Evropska centralna banka je v svojem aprilskem sporočilu o stanju gospodarstva v območju evra zapisala, da bi morale vse članice evrokluba odpreti svoje trge dela za delavce iz Slovenije. Priporočilo ECB potrebuje seveda politično in upravno potrditev posameznih držav, vendar je pomembno. Ni namreč logično, da bi delavci iz Slovenije prihajali v evropske države, med katerimi je tudi Italija, kot izseljenci iz Afrike ali Azije, ko pa je Slovenija članica EU in obenem skupine držav, ki imajo kot valuto evro. Odprto tržišče je bistvenega pomena za celotno Furlanijo Julijsko krajino in bližnji Veneto. V obeh deželah je danes veliko slovenskih državljanov, ki opravlja raznovrstne poklice: od hišne pomočnice, do zidarskega mojstra ter primaria in profesorja na univerzitetni bolnišnici v Trstu. Istočasno je že kar nekaj podjetnikov iz naše dežele, ki so odprli svoje podružnice ali podjetja v Sloveniji. Z odpadom schengenske meje prihodnje leto bodo res padle zadnje vidne meje med državama. Nikjer kot pri nas se ne ustvarja vidno skupni prostor. Trst deli s Slovenijo Tržaški zaliv, ki zaobjema tudi Koper, in Kras. Gorica in Nova Gorica sta iz višinskega razgleda eno samo mesto. V videmski pokrajini je več točk, ki brez zapornic predstavljajo skupen prostor. Tako je Kanalska dolina del ozemlja, ki zaobjema Slovenijo in Avstrijo. Nadiške doline se po glavni poti iztekajo v Kobarid in Posočje, Brda so ena. Pri nas res lahko uresničimo geslo, da delo "ne pozna meja", (ma) 20. aprila so na pobudo središča Planika, Občine in Gorske skupnosti predstavili dve brošuri z V petek je v Gorenjski prestolnici potekalo 33. srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva. Srečanje poteka vsako leto ob koncu sezone, je postalo stalnica v sodelovanju in hkrati sredstvo za boljše medsebojno poznavanje, vsebuje pa tudi tekmovalne prvine, saj ponavadi vsako posamezno šolo predstavljajo najboljši gojenci. Istočasno je tako srečanje tudi priložnost za utrjevanje stikov in predvsem za gojence, da spoznajo sovrstnike iz Italije, Avstrije in Slovenije. Srečanje se odvija vsako leto drugje in je v organizaciji posamezne šole in na teri-torju, kjer šola deluje. Zamejstvo sta na srečanju v Kranju predstavljali Glasbena matica glasbene šole v Kanalski dolini Tomaž Holmar in Glasbena šola Celovec, Gorenjsko pa šole iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Radovljice in Jesenic. Gojenci Glasbene so matice z njihovim nastopom pokazali, da je tudi glasbena vzgoja v zamejstvu na nivoju matice. Solo so predstavljale Elisabetta Trossolo in Giulia Lister, ki sta zaigrali na klavir skladbe Beethovna in Chopina ter Giannola Cimenti, ki je zaigrala na kitaro. Gojenke, ki so se udeležile srečanja so spremljali starši ter mentorja Nataša Bogataj in Emanuel Figheli. R.B. Nastop kitaristke iz Kanalske doline na srečanju glasbenih šol Gorenjske v Kranju V prvi “Možnosti in priložnosti čezmejenga sodelovanja med lokalnimi samoupravami na alpskem območju” so zbrali prispevke na posvetu, ki je junija 2005 potekal na Trbižu v okviru projekta interreg Italija - Slovenija “-Brez meja 2004”. Nosilci so bile občine Trbiž in Nabo-rjet-Ovčja vas na italijanski strani, Bovec in Kranjska Gora na slovenski, partnerji pa slovensko kulturno središče Planika, krovni organizaciji SKGZ in SSO ter Glasbena matica, strokovni sodelavec pa Evroservis. V drugi brošuri z naslovom “Slovenski jezik v javni upravi sredstvo za sodelovanje med sosedi” so pa posegi na okrogli mizi, ki jo je julija lani v okviru dnevov slovenske kulture na Trbižu priredilo slovensko kulturno središče Planika na županstvu. Obe deli sta torej sad sodelovanja s krajevnimi upravami, kot je na petkovi predstavitvi poudaril predsednik slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, ki je bil spodbujevalec in pobudnik teh iniciativ ter vezni člen med Slovenci iz Kanalske doline in v drugih predelih dežele oz. med slovenskimi organizacijami v Italiji in krajevnimi javnimi upravami. K uspehu tega dela je seveda prispevala tudi odprtost sicer politično desno usmerjene trbiške občinske uprave, ki jo je na petkovi pred- stavitvi zastopala dinamična odbornica za kulturo Nadia Campana. Čezmejno sodelo- Na predstavitvi je spregovoril tudi generalni konzul Slovenije Jože Sušmelj vanje ni bilo za trbiško območje nikoli problematično, je dejala, s širitvijo Evropske Unije pa so se seveda odprle nove možnosti izmenjave, skupnega reševanja problemov in skupnega načrtovanja. “Z evropskim projektom smo želeli dokazati, da se lahko premostijo ovire in meje ter je možno sodelovati na ravni krajevnih uprav sosednjih držav. Mi smo ponosni na svojo jezikovno pluralnost in različnost” je še dejala odbornica Campana, in “zadovoljni, da smo še zlasti z delom v šoli in sodelovanjem s krajevnimi kulturnimi sredinami začeli vrednotiti in uveljavljati jeziko- vno bogastvo našega terito-rja”. Pred vrati so občinske volitve na Trbižu, sedanja uprava pa je že zasnovala program tematskih dnevov posvečenih slovenski kulturi na Trbižu, ki bodo potekali kot je napovedala odbornica od 27. do 29. julija. Na njih bo med drugim nastopila folklorna skupina iz Monoštra, torej iz občine, ki je pobratena s Trbižem, vezni člen med dvema tako različnima real-nostima pa je prav prisotnost slovenske manjšine. Prvi je na petkovem večeru pozdravil generalni konzul Slovenije v Trstu Jože Sušmelj, ki se je zavzel za nadaljevanje čezmejnega so- Odbornica za kulturo Nadia Campana in del občinstva Elisabetta Trossolo nastopa na predstavitvi knjig na Trbižu Kultura novi matajur Četrtek, 26. aprila 2007 A sinistra un momento del laboratorio di scrittura creativa, sotto l’iniziativa di Pulfero “Aspettando Calla in poesia” Tre progetti nel segno della poesia sono stati accomunati, a Pulfero, con una iniziativa realizzata grazie alla collaborazione tra l’Unione dei circoli culturali sloveni, il circolo Ivan Trinko, la Beneška galerija e l’amministrazione comunale pulferese. Quest’ultima da quattro anni organizza il concorso “Calla in poesia”. Proprio in attesa della conclusione della quarta edizione - le premiazioni si terranno tra un mese, il 27 maggio, a Calla - si sono volute accomunare, a questa, due iniziative anch’esse legate dal tema della poesia, o comunque della letteratura. La prima è un laboratorio di scrittura creativa che è stato condotto dal poeta sloveno di Trieste Marko Kravos. Un laboratorio che, nonostante i tempi ridotti (quattro ore in totale tra mercoledì 18 e venerdì 20 aprile) ha dato, a detta degli otto partecipanti, delle preziose indicazioni. vono in Italia o italiani che vivono in Istria. Dal progetto sono scaturiti una mostra fotografica con immagini di Andrej Furlan - inaugurata mercoledì 18 nella Beneška galerija - un video-mosaico realizzato da Martina Kafol e un’antologia con testi di tutti gli autori coinvolti. Venerdì 20 nella sala consiliare di Pulfero queste tre e-sperienze si sono riunite con la presentazione del concorso “Calla in poesia”, del quale ha parlato l’assessore alla cultura Mario Domeniš, del laboratorio, raccontato attraverso le parole di Marko Kravos ed i versi di alcuni dei partecipanti, ed il progetto “Poeti di due minoranze”, che è stato finanziato dall’Unione europea e che, secondo il presidente dell’Unione dei circoli culturali sloveni Marino Maršič, “aveva come scopo quello di unire due minoranze che non si conoscevano, uno scopo che spero sia stato raggiunto”. Dal laboratorio di scrittura indicazioni e voglia di replica A Pulfero presentati anche “Calla in poesia” e “.Poeti di due minoranze” Roberto Jacumin (ZSKD) e Marina Cernetig hanno introdotto la mostra fotografica alla Beneška galerija “Zanimivo je, da tukaj potrebujejo nekoga, ki prihaja od zunaj in jih posluša”. Marko Kravos tako odgovori na vprašanje, kako je potekala delavnica kreativnega pisanja, ki jo je vodil v Podbonescu. “Ti ljudje imajo kaj povedati - doda Kravos - ampak ne komu. Nekateri so zelo angažirani, močno čutijo slovensko identiteto, čeprav se izražajo v italijanskem jeziku. Zenske se bolj u-pajo v narečju, in tudi v knjižnem jeziku, tudi one pa premalo upajo priti do svoje intimnosti. Ali bomo nadaljevali s to delavnico? Ce me bojo rabili, rade volje”. Una terza iniziativa propo- noranze - Pesniki dveh sta è stata la presentazione manjšin” che ha visto coin- del progetto “Poeti di due mi- volti 24 poeti, sloveni che vi- L’idea è di riprendere, il prossimo autunno, l’esperienza, magari ampliandola o co- munque indirizzandola verso un particolare tipo di scrittura. INSTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO ISTITUTO PER LA CULTURA SLOVENA vabi na srečanja s SLOVENSKO KULTURO vodi VIDA SKVOR SPIETAR - Condominio al Centro 17.5.ob 20.30 Spoznajmo Slovenijo 24.5 ob 20.30 Spoznajmo Simona Gregorčiča 31.5 ob 20.30 Spoznajmo Franceta Bevka Entrata libera - Prosti vstop Natečaj “Nagrada Ignacij Ota” namenjen imadim skladateljem Natečaj za zborovske skladbe razpisuje ZSKD, partiture do 30. junija Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje 3. natečaj za zborovske skladbe, namenjen predvsem mladim skladateljem. S tem natečajem se Zeli ZSKD spomniti svojega dolgoletnega člana, zaslužnega kulturnika in predvsem zborovskega skladatelja Ignacija Ote. Na natečaj so lahko prija- vljene zborovske skladbe: brez instrumentalne spremljave za štiriglasni odrasli mešani zbor in za triglasni oz. štiriglasni ženski ali možki zbor; brez ali z instrumentalno spremljavo za dvoglasni ali troglasni otroški oz. mladinski zbor. Predstavljena dela morajo biti izvirna in neizvedena. Lahko so tudi avtorske prire- dbe ljudskih motivov. Izbrani teksti za zborovske skladbe morajo biti v slovenskem jeziku ali v slovenskem narečju, s posebno pozornostjo na vrednotenju literarnega in ustnega izročila obmejnega pasu. Kdor se prijavi na natečaj, naj upošteva, da so skladbe namenjene ljubiteljskim zborom. Vsak skladatelj lahko predstavi več del. Dolžina vsake skladbe ne sme presegati 5 minut. Partiture, v petih čitljivih izvodih, morajo biti oddane ali odposlane na sedeže ZSKD najkasneje do 30. junija 2007. Predvidene so tri nagrade; za najboljšo skladbo za odrasle zbore (500,00 evrov); za najboljšo skladbo za otroški oz. mladinski zbor (500,00 evrov); posebno priznanje za najboljšo skladbo mladega/e avtorja/ice rojenega/e po 31. decembru 1980. Za podrobnejše informacije: Luisa Antoni, davlu@libe-ro.it, Nives Košuta, nives.ko-suta@virgilio.it S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef lahko pomagaš slovenski ustanovi... Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. Kaj je prispevek »pet tisočink«? »Pet tisočink« je prispevek, ki ga predvideva Zakon št. 266 z dne 23- decembra 2005, s katerim lahko vsi davkoplačevalci namenijo manjši delež davka na dohodke priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam. V ta seznam spada tudi Sklad Dorče Sardoč. Svoj prispevek lahko namenite tako, da v polje obrazca, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam v modelih CUD/730/Modello Unico, vpišete davčno številko Sklada Dorče Sardoč in se podpišete. Prispevek -petih tisočink- ne predvideva doplačila in zato tudi nobenih dodatnih davkov. Davčna štev ilka Sklada Dorče Sardoč je 91013840318 3S£>730-1bis is LUJLL1-L-L-L-LLJ Aktualno II poeta Alojz Gradnik Gradnik, poeta simbolo del Collio dalla prima pagina Nel suo intervento introduttivo la prof. Ferluga Petronio ha tracciato il percorso artistico di Gradnik, soottolineando “la sua poesia originale, soprattutto per quanto riguarda il filone erotico”, ma anche la sua attività di traduttore, anche dalle lingue orientali. L’ambasciatore sloveno Capuder ha definito il poeta “una delle nostre maggiori muse”, ricordando come Gradnik si sia impegnato anche politicamente, “vivendo lungo un confine tra i più drammatici della storia, un confine che ora non separa ma unisce”. A nome del Comune di Brda il vicesindaco Eneo Vižintin ha sottolineato la pe- culiarità di Gradnik, di padre sloveno e madre friulana (Lucia Godeas, nativa di Medea), quindi in qualche modo simbolo del Collio. Le simmetrie tra la cultura slovena e quella friulana sono state quindi approfondite dal presidente della Filologica friulana, Lorenzo Pelizzo. Giorgio Ziffer, direttore del Dipartimento di lingue e civiltà dell’Europa centro-orientale, ha espresso soddisfazione per una iniziativa che “è un passo concreto per la conoscenza della letteratura, in particolare della poesia, slovena in Italia”. Infine Vincenzo O-rioles, preside della facoltà di Lingue e letterature straniere, ha parlato dell’ateneo udinese come di un laboratorio di cooperazione intemazionale, modello per tutta l’Europa. Il convegno è entrato nel vivo con le relazioni di Frane Zadravec, Fedora Ferluga Petronio, Ana Toroš, Vladimir Osolnik, Miran Košuta, Roberto Dapit, Aleksandra Žabjek, Francka Premk e Janez Premk. Nella giornata successiva sono intervenuti Miran Hladnik, Lojzka Bratuž, Katja Mihurko Poniž e Denis Poniž. PROPOSTE PER LE VACANZE 2007 PREDLOGI ZA POČITNICE Iscrizioni e informazioni: Zavod za slovensko izobraževanje - tel. 0432-731386 Prijavi se do 21. maja - iscriviti entro il 21 maggio GLEDALIŠKA DELAVNICA Debeu Rnc (Slovenija) - Mladinsko zdravilišče in letovišče 19.08-25.08 Cena-costo: 150,00 Euro Bivanje v mladinskem domu/Sistemazione nella casa dello studente Starost/ Età: 11-17 let/anni Na programu gledališka in plesna dejavnost ter izleti. Il programma prevede attività teatrale, danza ed escursioni vodi-coordina Marjan Bevk - sodelavci-collaboratori: Alida Bevk - Davide Clodig KOLONIJE SpadichParenzo (Hrvaska/Croazia) 24.07-31.07 Bivanje v mladinskem domu “Siska” / Sistemazione in casa dello studente V programu razne dejavnosti in izleti. / Il programma prevede varie attività ed escursioni Starost/ Età: 7-15 let/anni Cena prehrane in nastanitve / Costo vitto e alloggio: 265,00 euro Dom Kavka (Livske Ravne) 29.06 - 08.07 Bivanje v "Domu Ajda"/ Sistemazione in casa dello studente V programu razne dejavnosti in izleti. / Il programma prevede varie attività ed escursioni Starost/ Età: 6-16 let/anni Cena prehrane in nastanitve / Costo vitto e alloggio: 260,00 euro Organizacija-Organizzazione: Dijaški dom ”S. Kosovel" Trst informazioni: www.sddsk.org 11. TABOR SLOVENSKIH OTROK PO SVETU Debeu Rtiq (Slovenija) - Mladinsko zdravilišče in letovišče 30.07 - 06.08 Prva starostna skupina - od 12 do 14 let bo letovala od 29. julija do 5. avgusta Druga starostna skupina - od 15 do 17 let bo letovala od 5. avgusta do 12. avgusta Bivanje v mladinskem domu/Sistemazione nella casa dello studente V programu so lekcije slovenščine, igre, sprehodi in izleti v okolico, kopanje v morju Il programma prevede lezioni di lingua slovena, giochi, camminate e gite nei dintorni, bagni al mare Prispevek prehrane in nastanitve / Contributo vitto e alloggio: 160,00 euro Organizacija-Organizzazione: Svetovni slovenski kongres In še... otroška letovanja v Sloveniji v domovih Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok dobiš na www.zavod-zlro.si/ponudba%20PI.htm aktivne počitnice v Sloveniji v domovih. CSOD dobiš na www.csod.si/pocitnice/aktivne2005.htm ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE in INSTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO vabita na poletne'tečaje slovenščine Center za slovenščino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani vabi v LJUBLJANO Mladinska poletna sola 2.-13.7.2007 Za mlade od 14 do 17 let Letos že drugič ob poletni šoli slovenskega jezika za odrasle organizirajo tudi Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tečaj poteka na Srednji zdravstveni šoli na Poljanski cesti 61 v Ljubljani, udeleženci pa bivajo v Dijaškem domu Poljane (Potočnikova 3), ki je zraven šole. Za udeležence mladinske poletne šole v popoldanskem, večernem in nočnem času skrbijo vzgojitelji. 26. POLETNA SOLA SLOVENSKEGA JEZIKA 2007 2.-27.7.2007 Za študente vsega sveta od 17 let naprej Bivanje v Dijaškem domu Poljane na Potočnikovi ulici 3 v Ljubljani. 43. SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA, LITERATURE IN KULTURE - Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 25.6/2.7-13.7.2007 Za študente, raziskovalce, prevajalce, publiciste in druge, ki se v tujini strokovno ukvarjajo s slovenščino in posredujejo vednosti o slovenski kulturi. Namestitev udeležencev je organizirana v Dijaškem domu Vič, na Gerbičevi 51/a, v predelu med zelenicami športnega parka Svoboda in stanovanjskem naselju Murgle. Do fakultete je 15 minut hoje. Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije - Znanstveno raziskovalno središče Koper vabijo v Koper "Halo, tukaj slovenski Mediteran!"- 14. Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali 9.7 - 22.7.2007 Poletni tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenskega jezika ali svoje znanje še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna tedna na morju. Namestitev udeležencev je organizirana v Dijaškem domu v Kopru. Prošnje in informacije do 11. maja 2007 - tel. 0432-731386 Adan za dnim jih je že sedem A San Pietro al Natisone ancora una Strazzoli-ni farmacista! Dopo il prò prò zio Guido, il nonno Eliseo, il papà Giancarlo, la zia Loretta, lo zio Paolo, la sorella Claudia ha conseguito la laurea specialistica in farmacia anche Giulia. Kar marna Bruna je guorila od Giulie, je pra-vla: “naša ta mala”, pa Giulia, ki je tiela hitro zrast, deset miescu odtuod je porodila Luno an ja-la mami: “Sa tala je naša ta mala” an hitro hitro se je tud’ laureala za zaCet dielat s sestro Claudio v farmaciji an dat cajt Brun za dielat nona. Tud Loredana an Luciano su se poveselil, zak kar mama dieia, nonuni imaju dužnuost varvat otroCiCe. Luca se je veliko odsopnu, zak zadnje miesce, namest jubezenskih besied je vsako nuoC poslušu “formule chimiche”! Vsa Zlahta an parjatelji su se veselil an Castital Giulio za tak liep rižultat. Sa vsi ji Zelejemo, de na diele bo barka ku na Univerzi, zak Ce bo jubila nje dielo, bo hnucu vsiem našim judem. Mm ■ | Martin doktor ekonomije Martin Namor je doktor ekonomije. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Benetkah z najvišjo oceno: 110 in pohvalo. Triletni študij je zaključil z zanimivo tezo o evolutivni krizi območja stolice v Manzanu, v kateri je še posebej obdelal primer skupine Crabo. Gre za eno najveCjih na tem območju, ki je v letu 2006 imela 45 milijonov eura prometa in je v zadnjem obdobju preselila svojo proizvodnjo na Balkan, najprej v Bosno nato še v Srbijo. Za lep uspeh se z Martinom veselijo tata Maurizio, mama Mariuccia, brata Emil in Ivan, noni, tete, strici in vsa druga Zlahta. On pa se ni ustavil in gre naprej s študijem na dvoletni specializaciji le na isti Univerzi. Mlademu doktorju Čestitamo in mu želimo še dosti uspehov v študiju in življenju. In merito all’assegnazione del “Premio Forum Iulii” bandito dall’amministrazione cividalese e assegnato alla tesi “L’altare di Ratchis” della dottoressa Laura Chinellato, il vicepresidente del Consiglio regionale, Carlo Monai, esprime il suo compiacimento a tutti i neo-laureati le cui tesi sono state esaminate o premiate, e sottolinea come l’ara di Ratchis sia “un monumento tra i più importanti L’ara dì Ratchis sarà restaurata della scultura artistica longobarda, e il lavoro di studio della dottoressa Chinellato, che avevo esaminato, e il suo appello a veder valorizzato e restaurato questo antico reperto, mi avevano convinto a far stanziare nella finanziaria regionale del 2007 un contributo. regionale di 50mila euro per il restauro di questo straordinario altare, che dà spessore anche alla candidatura Unesco di Cividale. La Parrocchia di Santa Maria Assunta - prosegue Monai -ha già formalizzato in Regione la domanda di contributo, che sarà a breve erogato e che porterà ad una ulteriore riqualificazione il rinnovato Museo del Duomo, presto di nuovo fruibile al pubblico e agli studiosi”. Sport Cecia ed Ermacora i più veloci nel terzo “Memoria! Vlady” Si è disputato domenica 22 aprile ad Azzida il “3° Memorial Vlady”, manifestazione a coppie con percorsi in mountain bike e podistica, organizzata per ricordare Vladimiro Tuan. La manifestazione organizzata dal Gs Azzida è stata favorita dalle ideali condizioni atmosferiche e dalla partecipazione di validi atleti. Una trentina le coppie partecipanti alla manifestazione. Al primo posto si è classificata la coppia Michele Be-cia-Michele Ermacora in E’ iniziata positivamente ad Udine domenica 1° aprile l’avventura nella Coppa Friuli per la Gsa Pulfero. La società guidata da Giuseppe Puller nella classifica per società si è piazzata al settimo posto in campo maschile, su trenta partecipanti, mentre in quello femminile ha ottenuto la terza posizione del podio, su dicia-sette. Recentemente, nella seconda prova disputata a Te-renzano, la compagine pul-ferese ha ottenuto l’undicesima piazza in campo maschile, confermandosi terza nella femminile. Questi i risultati ottenuti singolarmente dagli atleti valligiani. Categoria TM 23: quarto posto per Filippo ^^agavino^ettm 57’30”; secondo posto Simone Fabello-Emanuele Anto-nutti lh01’09”; terzo posto Davide Venturini-Raffaele Nardini lh03‘55”; quarto posto Matteo Molinari-Mattia lussa lh05’04”; quinto posto Luca Macorig-Lorenzo Paus-sa lh05’16; sesto posto Pio Gsa Pulfero, buona prova a Terenzano Nardini e quattordicesimo Michele Mesaglio; TM 30: undicesimo Federico Sebastianis; MM 35: settimo Luca Zamò, nono Daniele Zamò e settantaduesimo Michele Maion; MM 40: sedicesimo Marco Musigli, settantaquattresimo Beniamino lussa, settantasettesimo Marco Cemetig; MM 45: ventesimo Ivano De Faccio, qua-rantasettesimo Stefano Paussa, sessantaseiesimo Gianni Iuri; MM 55: quinto Brunello Pa-gavino; MM 60: diciannovesimo Giovanni Pauletig; MM 65: secondo Mario Bucovaz. Tomasetig-Michele Carlig lh05‘50”; settimo posto Sandro Tosolini-Amedeo Sturam lh07‘24”; ottavo posto Tarcisio Piccaro-Michele Maion lh08‘04”; nono posto Giuseppe Zanini-Giorgio Marti-nis lh09’17”; decimo posto Luca Bruni-Stefano Del Zotto Nelle categorie femminili TF 23: seconda Ilaria Mosolo, undicesima Erica Rumiz; TF 30: quarta Mi-chela Ara, ottava Stefania Puller; MF 40: terza Gabriella Rodante, ventunesima Federica Paiani; MF 45: settima Marina Musigh, tredicesima Marinella Gre-mese; MF 50: terza Ada Cappelli. Il prossimo appuntamento è con la terza prova della Coppa Friuli, domenica 29 aprile a San Floreano di Buja. Va segnalata infine la grande prestazione dell’atleta Emanuele Miani che si è imposto nella categoria Cadetti vincendo la gara i-naugurale dei campionati regionali su pista, correndo i 300 metri con il tempo di 40”6. Ih09‘39”. Seguono nell’ordine: 11) Marino Gosgnach-I-vano De Faccio; 12) Carlo Meroni - Lorenzo Cozzarolo; 13) Bruno Beggi-Marco Venturini; 14) Cristian Piussi-Gianni Scubla; 15) Massimiliano Bon - Giuseppe Caporale; 16) William Oviszac-h-Marino Gariup; 17) Giorgio Pelizzon-Mauro Pelizzon; 18) Nicola Bertolutti-Cristian Grando; 19) Ivan Cicigoi-Flavio Mlinz; 20) Glauco Fanna-Bruno Roiatti; 21) Luca Duriavig-Enrico Visentin; 22) Lucia Fattori-Gaspare Mancini; 23) Massimo Col-letto-Fabio Plos; 24) Vanni Nadalutti-Iussa Beniamino; 25) Massimo Zanitti-Roberto Lenchig; 26) Luca Piceno -Emanuele Miani (primi nella categoria giovanile); 27) Gabriella Golles-Oriana Drosigh (prime della categoria femminile); 28) Mauro Azzano-Giorgio Iuri; 29) Erica Ru-, miz-Ada Cappelli (seconde della categoria femminile); 30) Marco Nadalutti-Snidaro Gabriele (secondi nella categoria giovanile); 31) Silvia Clemencig-Valentina Ciocchiatti (terze della categoria femminile). Il primo in mountain bike è stato Michele Becia con il tempo di 26’45; secondo Luca Macorig e terzo Matteo Molinari. Nella parte podistica il tempo migliore di 30’45” è stato di Michele Ermacora, seguito da Emanuele Antonutti e Michele Maion. La partenza della gara in mountain-bike, sopra le premiazioni dei vincitori Come a Controcampo, le pagelle di Caiati per l’Ostena al Colovrat Via libera co L’Osteria al Colovrat di Drenchia nella gara ad eliminazione diretta dei play-off ha ospitato la Polisportiva Tre Fontane. La squadra guidata da mister Igor Clignon, dopo a-vere sprecato una favorevole occasione con Sergio Panebianco, è passata in vantaggio grazie a Filippo Rucchin servito da Alberto Pa-ravan. Ottenuto il vantaggio, la formazione della presidente Dolores Tomasetig ha sprecato alcune buoni occasioni per-raddoppiare. In particolare al 25' della ripresa una buona opportunità è capitata sui piedi di Alessandro Corredig, ma il portiere ospite ha neutralizzato in due tempi. Gli ospiti han- II portiere Ciocchiatti no quindi centrato un palo ed il portiere locale Ciocchiatti si è reso protagonista parando una pericolosa conclusione L'attaccante Massimo Gus da fuori area degli avversari. Il prossimo impegno per l’Osteria al Colovrat a Rivarotta contro laTermokey. CLOCCHIATTI voto 9 = Portiere saracinesca nonché vicecapitano ha guidato diligentemente la difesa come solo i grandi numeri uno sanno fare. Attento e preciso ha chiuso la porta quando è stato chiamato in causa. SICUREZZA MARINIG MARCO voto 8,5 = Vero leader difensivo, ha disputato una stagione ad altissimo livello fermando con esperienza e vigore a-tletico i vari avversari che invano hanno cercato di sfondare nel cuore della difesa. BANDIERA DORBOLET voto 8 = Talento giovanissimo ma dalle indubbie capacità, ha recitato alla grande il ruolo di stopper sotto la saggia guida di Marinig. Personalità e carattere non lo hanno mai abbandonato anche durante i momenti di difficoltà. SCOMMESSA MAX voto 8 = Terzino d'esperienza nonché autentico jolly difensivo. Non sbaglia un colpo e si fa sempre trovare pronto quando gli avversari sono dalla sua parte. DIGA LUCA GARIUP voto 8 = Terzino di spinta riesce a fare del suo meglio senza trascurare mai il suo ruolo da difensore. Penalizzato da acciacchi e infortuni la sua stagione è più che positiva. COSTANZA ROSSI STEFANO voto 9,5 = Motore instancabile, quasi non ci si spiega come mai un talento del genere giochi in un campionato amatoriale. Rullo compressore, corre, lotta, segna. Autentico faro, è lui l’uomo ovunque. CALAMITA VIDIC ALBERTO voto 8 = Mediano da interdizione, è la spalla ideale di Rossi. Insieme a centrocampo formano un bunker dal quale non si passa. Ottima capacità di impostare l'azione è l'altro acquisto che ha garantito il salto di qualità. METRONOMO ALESSANDRO voto 9 = Ala destra a tratti incontenibile. Capace di adattarsi in vari ruoli. Riesce sempre a rendersi pericoloso. Straordinarie le sue capacità balistiche da distanze proibitive. CECCHINO KIM voto 8,5 = Autentico centometrista, veloce a duttile è spesso la spina nel fianco delle difese avversarie. Lanciato in contropiede diventa devastante. FULMINE IURETIG GRAZIANO voto 9,5 = Autentico genio della lampada. La sua fantasia non ha limiti. Capitano dal carattere pacato e deciso, col pallone tra i piedi diventa un funambolo capace di inventare una magia da un momento all'altro. TRASCINATORE PARAVAN ALBERTO voto 8,5 = Bomber d’altri tempi. Pochi vedono la porta come lui. Quando il pallone passa dalle sue parti è sempre pronto a scaraventarlo in rete. Prezioso nel coprire la palla e nel far salire la squadra. E-SPERIENZA DANDO voto 9 = L’esempio vivente che in questa squadra non esistono solo numeri uno! Ha risposto sempre presente ogni qual volta è stato chiamato in causa. Un maestro nel parare ì rigori. IPNOTICO ORSO voto 7,5 = Grinta, forza e potenza sono le sue doti migliori. Stagione sfortunata e caratterizzata dalle molte assenze. In campo tuttavia quando c’è si fa sentire. GLADIATORE SIMONE voto 9 = Jolly difensivo, è stato lui l'acquisto più importante a stagione in corso. Ha ricoperto più ruoli giocando alla grande e con il carisma e la personalità dei grandi campioni. Per lui anche un gol all'attivo. GARANZIA OBA voto 7,5 = Stagione vissuta da dirigente più che da giocatore. 11 suo apporto morale è stato determinante per la cavalcata trionfale della squadra. SAGGIO GUS MASSIMO voto 8,5 = L'uomo delle tre dita è il sostituto naturale di luretig. Genio e precisione nel tiro le sue armi migliori. Ricopre anche il ruolo di dirigente in maniera impeccabile quando si blocca per un fastidioso infortunio a un ginocchio malandato. GUIDA GINGER voto 9 = Alta velocità allo stato puro. Riesce spesso da solo a mettere in crisi le difese avversarie. Preciso e dalle ottime doti balistiche è spesso lui a entrare nel tabellino dei marcatori. SAETTA PIPPO voto 8,5 = Uomo duttile, si sacrifica spesso a occupare ruoli di copertura riuscendo al meglio a sfruttare la sua velocità quando si invola sulla fascia. Taciturno e rispettoso riesce benissimo a farsi sentire in campo con il pallone tra i piedi. GUERRIERO PANEBIANCO SERGIO o TOSTAPANE voto 7,5 = Oggetto misterioso ma bomber di razza. Al rientro da un grave infortunio si fa vedere bene quando Clignon lo lancia nella mischia. Sarà sicuramente determinante nella prossima stagione. INVESTIMENTO TOMASETIG ANDREA voto 8 = Quando comincia a correre brucia l’erba. Se fossimo nell'antica Grecia lo osanneremmo come il dio con le ali ai piedi. Essenziale per sfruttare l'arma del contropiede apre squarci laceranti nelle difese avversarie. TURBO CHIABAI VIZI voto 8,5 = Terzino d'esperienza non teme nulla e nessuno. Diligente, preciso e ponderato gioca con la classe e la serenità che solo i grandi giocatori hanno. ETERNO CAIATI MICHELE voto 8 = La classe al servizio della squadra. Genio e sregolatezza sono le sue doti naturali. Uomo spogliatoio, prova a fare del suo meglio quando viene lancialo nella mischia per addormentare le partite e completare l'opera. FUNAMBOLO MAGRINI voto 9 = Guardalinee doc, è stato visto sbandierare in quel di Rucchin. Interpellato in merito afferma: “Mi alleno sul fuorigioco. L'Europeo 2008 è il mio obiettivo!” INTERNAZIONALE CLIGNON IGOR voto 10 = E' lui il principale artefice della straordinaria cavalcata della formazione valligiana. Sotto la sua attenta guida i ragazzi hanno saputo interpretare al meglio le partite per raggiungere la meta. Ha contribuito a formare uno spogliatoio unico e irripetibile senza prime donne e senza favoritismi, il vero punto di forza della stagione. Unico neo il cambio di modulo optato nella partita più "sentita" della stagione che costa la prima e unica sconfitta. ARCHITETTO DOLORES e BEATRICE voto 10 e lode = Hanno costruito un puzzle meraviglioso da mettere in cornice e attaccare alla parete più in vista. Prime tifose della squadra, hanno contribuito con il loro immancabile apporto a trascinare il gruppo alla vittoria finale. UNICHE (Pagelle di Michele Caiati) Sport Risultati 1. CATEGORIA Valnatisone - Tarcentina 1-0 3. CATEGORIA Audace - Donatello 3-1 JUNIORES Valnatisone - Majanese 3-1 Allievi Centro sedia - Valnatisone 0-0 Moimacco - Valnatisone _ 0-0 Giovanissimi Valnatisone - Cussignacco 4-0 Amatori Filpa - Ziracco 1-1 Trattoria da Raffaele - Poi. Valnatisone 2-3 Play- off Osteria al Colovrat - Tre Fontane 1 -0 Sammardenchia - Sos Putiferio 7-8 dcr Calcetto Play- off Havana - Merenderos 4-5 Prossimo Turno 1. CATEGORIA Chiavris - Valnatisone 3. CATEGORIA Villanova - Audace JUNIORES Comunale Faedis - Valnatisone Esordienti Union '91- Valnatisone Pulcini Union '91/B- Audace/A Union '91/C- Audace/B Amatori Carrozzeria Tarando - Filpa (30/4) Polisportiva Valnatisone - Colugna (30/4) Play- off Turkey pub - Osteria al Colovrat Adorgnano - Sos Putiferio Calcetto Dlf - Carrozzeria Guion (2/5) Classifiche 1. CATEGORIA Pozzuolo 63; Virtus Como 60; Ancona, Tarcentina, Lavarian Mortean 45; Tagliamento, Marane-se 40; Torreanese 39; Buonacquisto, Caporiacco 36; Comunale Faedis 34; Valnatisone 32; Pa-gnacco, Riviera 31 ; Venzone 25; Chiavris 24. 3. CATEGORIA Cussignacco 62; Piedimonte 55; Audax San-rocchese 53; Sagrado 47; Poggio 44; San Gottardo, Rangers 37; Cormòns 36; Villanova 32; Savorgnanese 31; Audace 15; Assosangior-gina 12; Libero Atletico Rizzi 11 ; Donatello 9. JUNIORES Serenissima 53; San Gottardo 49; Valnatisone 47; Riviera 46; Reanese 44; Nuova Sanda-nielese 43; Nimis 41 ; Chiavris 38; Azzurra Premariacco 37; Comunale Faedis 29; Fortissimi 20; Majanese, Osoppo 17; Ragogna 10. Allievi Bearzi 58*; Savorgnanese 48; Centro Sedia, Serenissima 46; Valnatisone 45; Gaglianese 40; Graph Tavagnacco* 31; Moimacco 28; U-nion '91 16; Fortissimi 9; Buttrio 7; Azzurra 6. Giovanissimi Moimacco/A 61 ; Savorgnanese 49; Esperia ’97* 48; Valnatisone 44; San Gottardo 42; Chiavris 31 ; Pagnacco 30; Buttrio 26; Serenissima 23; Gaglianese 18; Fortissimi 7; Cussignacco 2. Amatori (eccellenza) Mereto di Capitolo 38; Gunners 33; Filpa, Ziracco 32; Ba.Col. 27; Dimensione Giardino 26; Flumignano 24; Warriors 22; Carrozzeria Tarando 21 ; Turkey pub, Startrep 20; Caffè di cuori 17; Bar San Giacomo 13; Extrem Alta Val Torre 9. Amatori 3. cat. (gir. f) Osteria al Colovrat 33; Sos Putiferio 29; A- tletico Beìvars 22; Pingalongalong, Ravosa, Carioca 21; Orzano 18; Polisportiva Valnatisone, Lovaria 17; Gunners 13; Friul Clean 6. Osteria al Colovrat Drenchia e Sos Putiferio Sa- vogna promosse in 2. Categoria ed ai play-off per il titolo regionale. Nell’ultima esibizione casalinga del campionato arriva la vittoria alle spese del fanalino di coda Donatello Audace, l’ultima in casa è buona Passo importante verso la salvezza della Valnatisone - Continua la serie positiva degli Juniores I Giovanissimi chiudono con un successo - Pareggio nello scontro tra Filpa di Pulfero e Ziracco Nel campionato di Prima categoria la Valnatisone, superando la Tarcentina grazie alla rete siglata da Emanuele Cencig, ha fatto un piccolo passo verso la salvezza. Il portiere Doardo a 15’ dal termine ha parato un rigore a Marchetti, “regalato” ai tar-centini dall’arbitro Pravisani. Domenica ad Udine scontro decisivo per la salvezza con il Chiavris. Nell’ultima esibizione casalinga l’Audace ha regalato ai suoi sostenitori una convincente vittoria ottenuta alle spese del fanalino di coda Donatello. A firmare il successo la doppietta realizzata da Matteo Cudicio ed il gol di Marco Domeniš. Gli Juniores della Valnatisone, impegnati nella penultima gara di campionato con la Maianese, hanno continuato la loro striscia positiva grazie alle reti siglate da Giovanni Tropina, autore di una doppietta, e da Marco Vizzacca-ro. Per i ragazzi valligiani allenati da Pietro Dorigo sabato 28 aprile alle 18 a Faedis andrà in scena l’ultimo atto della stagione, che si chiude con un po’ di rammarico. -Sabato 12 maggio alle 17 sul terreno del polisportivo comunale "Angelo Specogna” di S. Pietro al Natisone si giocherà la finalissima del trofeo "Angelo Mocarini” riservato alle squadre vincenti dei gironi Juniores provinciali. Nell’ultimo incontro di campionato nel derby di Moimacco gli Allievi della Valnatisone non sono riusciti ad espugnare il campo dei neroverdi. Peccato per il rigore non trasformato da Michele Miano, che avrebbe permesso alla formazione guidata da Giancarlo Armellini di conquistare la seconda posizione in classifica. La nostra giovane squadra va comunque elogiata in blocco per l’impegno profuso nell’intera stagione. Si è chiuso con una vittoria il campionato dei Giovanissimi della Valnatisone, che grazie al successo ottenuto sul fanalino di coda Cussignacco (doppietta di Nicola Zabrieszach e reti di Nicola Domenica 13 maggio la marcia organizzata dal gruppo ANFI Dal Natisone al Malina, due percorsi per podisti Il Gruppo podistico A.N.F.I. di Cividale, con la responsabilità del dr. Vincenzo D’Amato e di Mario Bu-covaz, organizza per domenica 13 maggio la manifestazione denominata ”4. marcia dal Natisone al Malina” non competitiva a passo libero a-perta a tutti. A scelta dei partecipanti sono a disposizione rispettivamente dei percorsi di 7 e di 14 chilometri. Il percorso di 7 km. (segnato con colore giallo), partendo dalla piscina, si snoderà lungo il seguente itinerario: strada Colombar, Mundo de Noche, Bivio Torreano, Baita Cacciatori, Castello, via S. Moro, via Foramitti, arrivo presso Istituto Agrario. Il percorso di 12 km (colore verde) sarà il seguente: strada Colombar, Mundo de Noche, Bivio Torreano, Baita Cacciatori, strada boschiva Pradis, Casali Rossi, Borgo Viola, Via Zuccola ed arrivo presso Istituto Agrario. Le iscrizioni si possono effettuare sul luogo di partenza. E’ obbligatoria la lista di gruppo. Il contributo di partecipazione a persona, senza riconoscimento, è di 1.50 euro, Nella gara di ritorno del secondo turno dei play off di calcio a cinque per il titolo regionale, i Merenderos di S. Pietro al Natisone hanno superato a Flaibano l’Hava-na grazie alla tripletta di Cristian Mulloni ed alle reti di Simone Vogrig e Massimiliano Pozza. La differenza reti ha consentito il passaggio del turno agli udinesi. La Carrozzeria Guion di S. Pietro al Natisone, nella Coppa Friuli, grazie al successo ottenuto alle spese della Skarabusc, si è insediata solitaria al primo posto della classifica qualificandosi per la fase successiva dove affronterà nella doppia sfida la compagine del Dlf. CLASSIFICA GIRONE D (finale) Carrozzeria Guion 11; Elamamacoiffeur, Città di Carlino, D.l.f. Abramo Impianti 9; Abs 8; Amatori Fore-ver 5; Skarabusc 3; Bild 2. Mario Bucovaz in azione mentre quello con riconoscimento è stato fissato in 3 euro. Il ritrovo è fissato presso la Piscina comunale di Cividale, da dove sono previste le partenze dalle 8.30 alle 9.30. La chiusura della manifestazione è prevista con l’arrivo dell’ultimo podista, comunque entro le 12.30. Le premiazioni si terranno alle 11.30 presso la palestra dell’Istituto Tecnico Agrario di Cividale. Organizzato dalla comunità di Mersino nella giornata di martedì 1° maggio a Jezera, sul rinnovato manto erboso, si disputerà il tradizionale torneo di calcetto amatoriale. Nell’ultima edizione il successo è andato alla Filpa che in finale ha avuto la meglio superando la squadra di Montemaggiore di Savogna. Durante la giornata di martedì gli appassionati, oltre che passare una giornata di svago seguendo le gesta dei propri “idoli”, avranno la possibilità di usufruire di un percorso a cavallo. Strazzolini ed Enrico Bisce-glia) ha confermato la quarta posizione in classifica. Il risultato lascia l’amaro in bocca ai ragazzi valligiani, visto che la terza posizione era valida per la partecipazione alle finali tra le seconde e terze classificate dei gironi provinciali. Nell’ultimo impegno in panchina si è seduto il preparatore dei portieri Antonio Manin che ha sostiuito l’assente Renzo Chiarandini. Bella prestazione degli E-sordienti della Valnatisone che hanno ospitato la formazione udinese del Libero A-tletico Rizzi/B. La gara dei valligiani è stata coronata dalle reti di Gabriele Gariup, Ciro Mazzola, Stefano Mar-seu e Gabriele Gosgnach. Buon galoppo dei Pulcini dell’Audace di San Leonardo della squadra A con la Savorgnanese. A segno sono andati Giacomo Gorenszach (tripletta), Leonardo Crucil, Matteo Venturini e Ramon Qualizza. Bene anche la formazione B. Contro il Fulgor da registrare la doppietta di Alessandro Romito e le reti di Gianmarco Pocovaz, Simone Dorbolò e Josip Mijatovič. Nel campionato di Eccellenza amatoriale lo scontro tra le seconde in classifica, la Filpa di Pulfero e la squadra di Ziracco, si è chiuso in parità. Alla rete degli ospiti, o-pera di Mauro Clavora, ha replicato per i padroni di casa quella realizzata da Bruno Paluzzano. Nel primo turno eliminato-rio dei play-off per il titolo regionale esordio positivo per la Sos Putiferio di Savogna ospitata a Tarcento dalla formazione di Sammardenchia. Il team di Pierfrancesco Fasano ha chiuso i tempi regolamentari in parità (1-1) con rete di Nicola Sturam su rigore. Per designare la vincente si è passati ai calci di rigore. Bravissimo il portiere Alberto Birtig che ne ha parato due ai tarcentini. Il penalty decisivo per i savognesi è stato realizzato da Andrea Cattarossi. La prossima eliminatoria per la Sos Putiferio è prevista con la formazione di Adorgnano. Simone Dorbolò - Pulcini Esordio vincente della Polisportiva Valnatisone di Cividale nella Coppa Friuli che ha espugnato il campo della Trattoria da Raffaele superata grazie alla doppietta di Enrico Bait ed alla rete siglata da Massimo Premariese. Paolo Caffi Ž0 Nel campionato di Prima divisione maschile di Pallavolo la Polisportiva San Leonardo è ritornata sconfitta per 3-0 (25-22; 25-14; 25-21) dalla trasferta di Cervigna-no del Friuli con la Nuova Ottica Ausa Pav. Venerdì 27 aprile nella palestra di Merso di Sopra alle 20.30 i ragazzi del presidente Ettore Crucil ospiteranno la squadra della Lignano Volley. Ultima gara di campionato per le ragazze di Seconda divisione ad Udine. L’impegno con la Afa Estintori-Riz-zi si è concluso con una sconfitta per 3-1 (25-11; 15-25; 25-16; 25-14). L’Under 16 era impegnata nella Coppa Friuli, dove ha subito una sconfitta per 3-1 nella trasferta di San Daniele con la Litoimmagine. Nella successiva partita casalinga con la Gs Danieli ha perso per 3-0 (22-25; 22-25; 8-25). La giovanissima formazione guidata da Alessandra Messere per la penultima gara di Coppa, in programma sabato 28 aprile alle 18.30, sarà ospite della seconda della classe, il Bar Albergo Baschera. LE CLASSIFICHE Prima Divisione maschile M.E.G.I.C. Volley 51; Pallavolo Buia 50; Us Friuli 49; Caffè Sport 48; Lignano Volley 47; Nuova Ottica Ausa Pav 34; Pav Natisonia - Intrepida 33; Il Pozzo Pra-damano 29; Polisportiva San Leonardo 28; Polisportiva Mortegliano 27; Volley Codroipo 8; Friulcassa-Vb U-dine 7; Stella Volley 3. Seconda Divisione femminile Gs Danieli Buttrio* 50; Pulitecnica Friuliana 49; Afa Estintori-Rizzi 33; Bernardi Pallavolo Faedis* 31; Pav Natisonia 28; 11 Pozzo Pradamano* 23; Polisportiva San Leonardo, Rappresentativa Provinciale 16; Dopolavoro Ferroviario Udine* 15; Selena Porzio Spazio Salute 0. Under 16 Zanello Edilizia 24; Bar Albergo Baschera 22; Gs Danieli Buttrio* 19; Pav Udine 13; Stella Volley* 9; Poli-sportiva San Leonardo 6; Litoimmagine 3. Kronaka SPETER Petjag/Topoiuove Dobrojutro Marco! V Petjage, za pokazat ka-kuo so veseli, de tele zadnje cajte se jim je parloZla še novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Rog. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI adna družina an de v teli družini se je rodiu an otrok, so šli še zvonit zvonuove gor h sveti Doroteji! Otrok je an frišan puobič, ki se kliče Marco. Njega tata je Piero Gariup - Žnidarju iz iopoluo-vega (ki je puno poznan, saj je špietarski “vigile”), njega mama je pa Daniela Ballalite iz Ažle. Ce so veseli v Petjage za rojstvo puobčja, v Znidarjovi družini v Topoluovem na stoje tu koži od veseja. Nona Romilda, ki tele zadnje cajte je puno suzi pretočila, je v par tiednu doživiela vesele momente: parvo je ratala bi-žnona od Mirka, seda pa še ankrat nona. Za rojstvo Marca se veseljo tudi strici Marino an Paolo, njih žene Viviana an Gianna, tetà Mariagra-zia an nje mož Antonio, kuži-ni Liviana, Patrick, Gabriele, Francesca an Michele. Marco VENDESI a Grimacco casa ristrutturata con cucina arredata euro 75.000 - telefonare al 339/8705479 se bo zvestuo toliu s te drugimi malimi, Ilenya an Mirko. Vesela je tudi tetà Sabrina, ki iz Gemone bo zvestuo parhajala v Petjag za povar-vat malega Marca. PuobCju an vsi njega veliki družini želmo puno dobrega na telim svietu. PODBONESEC C&Tivarti/Comod Rosazzo Zapustu nas je Leonardo Specogna Zapustu je tel sviet Leonardo Specogna. Rodiu se je 73 liet od tegà v Camimvar-hu. Ze mlad je šu po sviete. Kar se je vamu damu je šu živet v Laške, v Noax, an tle zaCeu sadit venjike an dielat vino. PoCaso poCaso, z velikim trudom an z dobro voljo je deu na nuoge adno od nar-guorših kleti na Laškem. Le-puo je poduCiu njega otroke, ki seda pejejo napri, kar je njih tata zaCeu. An tudi v pandiejak 16. obrila zjutra je Leonardo šu dielat okuole ve-njik. Teu je zažgat suhe vieje, pa je ratu velik požar, Leonardo ga je teu ugasnit. Na žalost pru zavojo tegà je uma- ni. V veliki žalost je pustu ženo Almo, sinuove Graziana an Giannija, neviesto, navuo-de, sestre, brata, an vso drugo žlahto, pa ne samuo, saj Leonardo je biu take sorte moža, ki so vsi spoštoval zavojo njega poštenuost, njega dobrega karakterja an tuole se je videlo na njega pogrebu, ki je biu v Como di Rosazzo v saboto 21. obrila. Puno, zaries puno ljudi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav. SVET LENART Kozca / Fontanafredda Žalostna novica Na naglim je zapustu tel sviet Silvano Vogrig, biu je mlad mož, imeu je 64 liet, an je biu še pun dobre volje an moči. Rodiu se je v Kozci, v Sa-lamantovi družini. Oženjen je biu z Mariello Dugaro - Ivanove družine iz Dugega. Zivi-el so blizu Pordenona, v kraju Fontanafredda, pogostu pa so se vraCal v njih rojstne kraje, hodil so gledat njih žlahto, posebno mamo Emilio, ki je tle v Cedade, an njih parjate- lje. Imiel so jih puno an Ce nieso živiel tle, Silvano jih je imeu puno tudi med jagru, saj je jagu s skupino iz Sriednje-ga- Z njega hitro smartjo je v veliki žalost pustu ženo Mariello, hCi Lauro, mamo Emilio, zeta, malega navuoda, žlahto an parjatelje. Za venčno bo počivu v kraju Villadolt / Fontanafredda, kjer je biu njega pogreb v Cetartak 19. obrila popudan. SREDNJE Gorenj Tarbi / Brazzano Zapustu nas je Emilio Dugaro Zavojo ciestne nasreCe nas je za venCno zapustu Emilio Dugaro. Rodiu se je 82 liet od tegà v Garguorjovi družini v Gorenjim Tarbju. Ze puno liet je živeu v kraju Brazzano blizu Karmina. Na telim svietu je zapustu sina Walterja, hCi Eddo, zeta, navuode an vso žlahto, ki je dol po Laškem, pru takuo v njega rojstni vasi, v Gorenjim Tarbju. Njega pogreb je biu v Brazzane v sriedo 18. obrila. V njih starim gradu grof an grofica sta se poguarjala gor mez njih poroko, njih staruost an tudi o koncu življenja. - Kadar adan od nas dvieh umarje - je jala grofica - ist puojdem živet v mojo rojstno vas! An otrok je poprašu: - Tata, zaki si oženu mojo mamo? Oča ga je milo pogledu an mu odguoriu: - Al se vprašaš tudi ti? Dva parjatelja 'sta se poguarjala v gostilni, kadar adan je zamerku, de je imeu te kratke nogavice (calcetti) arz-stargane. - Al videš tle? - se j’ pokumru - Tuole mi se pogostu gaja! - Al vieš, ka’ ti povi-em? - je jau te drugi -Oženise! Kadar sam biu samac mi se j’ tudi mene tiste gajalo, pa sada moja žena me je navadla jih popravit -(rammendare)! - Giovanili, al se zmisleš gor mez tiste postrove, ki si jih hodu lovit v Slovenijo? - Oh ja, draga Milica, se lepuo zmislem, pa zaki me vprašaš? - Zatuo, ki adna od njih je telefonala, de preča rataš tata! *** Adna gospa je šla h miedihu psikjatru po Veliki Noci. - Gospuod dohtor, sem zlo zaskarbjena za mojga moža. Je že kaj-šan miesac, ki misle, de je na kakuoš! Miedih jo je pokre-gu: - Zaki ga niste par-pejala pried h menem, de sam ga biu previzi-tu? - Sem ga tiela parpe-jat, pa so mi korle jajca za Veliko nuoč! V živalskem vartu (zoo) an guardjan je obupano joku, ker te narbuj velik an debeu slon (elefante) je krepu. Adna stara žena se j’ parbližala an ga potro-štala: - Nu, nu, dajte se ku-ražo. Zastopem, de ste ga muoru imiet zlo rad tistega slona potlè, ki ste ga komadavu lieta an lieta! - Makkè rad! Sem ga imeu tudi kiek rad - je odguoriu guardjan - pa za glih ree ist na jočem zavojo tiste ljubezni do njega, pa zavojo, ki mu bom muoru jamo skopat! Mario an Sabina že 45 liet kupe! Kuo lepuo darži njega ženo naš Mario Trinco - Mar-getu iz Lombaja! An ima pru, sa je njega žena že 45 liet an pu! 45 liet njih poroke so jih praznoval že na 14. otuberja, pa taz Francije, kjer živijo, je duga pot za prid do tle tudi za adno fotografijo! Lietos miesca marca je bluo 50 liet, odkar Mario je zapustu njega rojstno vas za iti dielat v Francijo. Nie bluo lahko zapustit vse tle doma. “SreCa” pa se je na anj zmisinla, kar mu je storia spoznat lepo an pridno francuosko čečo, ki se klice Sabina, an takuo Mario se nie Cu vic sam an delec od njega družine an parjatelju, saj se je tu njo zaljubu an takuo, ki smo napisal, sta oženjena že 45 liet. Imiela sta adno CeCo, ki se kliCe Valerie an živi v Milane, an adnega puoba, ki se kliče Lionello an živi v Parigi. Mario an Sabina sta ratala tudi nona, imajo štier navuodu: Melanie, Matilde, Luca an Matteo. Petdeset liet v Franciji, delec od duoma, nie malo, pa Mario se nie nikdar poza- bu na Lombaj an na njega vasnjane. Od nimar je abo-nan, al pa takuo, ki pravejo naši ljudje, “vpisan” v Novi Matajur, pru takuo zlo pogostu hode damu. Seda, ki je šu v penzjon, še buj pogostu. Tudi tele dni je tle doma, usadiu je tudi v varte an tuole pride ree, de ima v nami-enu se ustavt tle puno cajta! Njemu an njega ženi želmo še puno, puno liet v mie-ru an ljubezni. V nediejo 22. aprila je biu pohod na Mijo s Planinsko družino Benečije, ki je kupe s Slovienskim planinskim društvom iz Gorice organi-zala pohod na tel naš liep kraj. Pruzapru odgovorna sta bla dva od Planinskega društva iz Gorice, Mira an Boris, ki sta vpisana tudi v Planinsko družino Benečije an ki mi jih imamo za prave bene-Cane. Tisti, ki so šli, an jih je bluo nih petdeset, so nam jal, de buojš nie moglo iti. Liepa je bla staža, od Stu-pce gor, lepuo so se imiel gor na planini, kjer so skuhal pastošuto, kompanija, družba je bla ta prava an na varh še liepa ura. Vamil so se v dolino pru-ot viCer, brez obedne sile, ku de bi se na jim mudilo se varnit v “vsakdanje življenje”! Muormo še doluožt, de Ce se jim je kucalo je, zak na liepa skupina, ki je bla v koci za jo daržat odparto, ku vsako nediejo, je na nje štu-dierala cieu dan! Za sigurno je bla adna liepa nedieja, ki ostane v spominih puno od njih, velikim an otruocem, ki Ceglih so mineni, začenjajo že pridno hodit po štopienjah mame an tata, pa tudi od kajšnih nonu. Kronaka Za muoj rojstni dan sojo vsi lepuo zapiel! Andrea Sdraulig iz Spietra je dopunu parvo lieto “S sarcan zahvalen vse tiste, ki so se z mano veselil za muoj parvi rojstni dan. Ist san Andrea Sdraulig an živin v Spietre. Moja mama je Francesca Trinco, muoj tata pa Fabiano. Pogledita na fotografijo, kake lepe kužine imam! An kuo me imajo radi! Tudi moji kužini žive v Spietre an so zlo pridni. Te buj velik je Alessio, potlè pridejo Roberto an Mattia. Za muoj rojstni dan so me častili tudi noni Amabile an Egidio tam iz Poianisa. Gor iz Klenjà so partapal pa Olga an Giordano. Nie mogla par-manjkat tudi bižnona Adele iz Krmina z vso nje družino. Vsi kupe so se zbral an mi zapiel “vse najboljše za te” za muoj rojstni dan. Ist san lepuo poslušu an kar piesam je paršla na konac sam jim plosku na ruoke!”. Takuo nam je napisu Andrea, ki se je rodiu na 22. marca lanskega lieta. Ma kuo, zna že pisat? Ma sevieda! Ce imaš take pridne kužine, ki te učijo vsega, kar je dobrega (an tudi zakurit kajšno mami an tatu vsakoantarkaj!), se navadeš hitro an pisat! Andrea, vse najboljše ti želmo tudi mi, ku vsi toji te dragi, ki so se kupe s tabo veselil an tudi ti jo lepuo zapiel. Paš kuo je biu uštimu glas nono Giordano, ki že tarkaj liet pieje v zboru Matajur! Planinska družina Benecue torek 1. maja KRN (2.244 m.) odg. Giampaolo 0432/1845211 - Daniela 0432/714303 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. APRILA DO 3. MAJA Spietar tel. 0432/727023 - Prapotno tel. 713022 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zbor Matajur ponese naš glas na Krašnji vrh V torak 1. maja naš zbor Matajur jo puode piet davie v Metliko, mestece blizu Novega miesta, na kon-finu s Hrvaško. Poklical so jih tisti od Planinskega društva Metlika, ki lietos praznuje 25 liet ustanovitve (fondazione). Praznovanje se začne s tradicionalnim parvomajskim pohodom na Krašnji vrh. Ku na vsaki cerimoniji, tudi tle bojo govori an kulturni program. Med tistimi, ki bojo piel, bojo tudi naši možje an puobje, ki takuo ponesejo naš pozdrav an naše domače viže na tisto parjateljsko srečanje. VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOSNA SLIKA SREDA, 25. APRILA ČETRTEK, 26. APRILA OBETI Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno. Ob morju bo dopoldne pihala šibka burja, v popoldanskih urah morski veter. V gorah bo v popoldanskih urah nekaj več spremenljivosti. Pretežno jasno bo. V popoldanskih urah bo v gorah nastajala krajevna oblačnost. Ob morju in v vzhodnih predelih bo pihala šibka burja, ki bo v popoldanskih urah oslabela. Tudi v petek se bo nadaljevalo sončno in stanovitno vreme. DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 -www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it Nad osrednjo Evropo in nad alpskim območjem se zadržuje soliden anticiklon. V prihodnjih dneh bo prevladovalo stanovitno vreme. L Ire sonca Senc* m« gl« O 12 «bv«č (3 »-12 iprtrnintj. B> $-9 Uk m 5*1 manj £) Nižina Obala Nižina Obala Na|nlZ|a temperatura (°C) 10/13 14/17 Najnižja temperatura (°C) 10/13 15/18 Najvisja temperatura (°C) 23/26 20/23 Najvisja temperatura (°C) 22/25 21/24 Srednja temperatura na 1000 m: 13°C Srednja temperatura na 2000 m: 7°C Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Srednji veter Padawte (od polnoči do 24h) Nevihta 5-6 nvj moč«n zmwm mo in« o biln« >»n>/s i 0-5 mm i i 5-10 mm i i ii 10-50 mm ii i tèi >50 mm Miedihi v Benečiji DREKA ■SPETER doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. GRMEK doh. Lucio Ouargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak , sriedo an petak od 15.00 do 15.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Camivarh: v torak od 14.30 do 15.30 SREDNJE doh. Lucio Ouargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laura Sriednje v torak an četartak od 11.30 do 12. SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje v pandiejak an petak od 11.30 do 12.30 vsriedood9. do 10.30 doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Spietar: v pandiejak, četartak an saboto od 8.30 do 10. v torak an petak od 16.30 do 18. doh. Pietro Pellegriti Spietar: V pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Spietar pandiejak torak an četartak od9. do11. srieda, petek od 16.30 do 18.30 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/ 339.8466355 Spietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 SVET LENART doh. Lucio Ouargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak sriedo an petak od 8. do11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prefeve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vas duom. Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 29. APRILA Čemur Agip Cedad (na ciesti pruoti Vidmu) TORERI. MAJA Ažla(kjersofabrike) Q8 Cedad (na pot pniot Šenčurju) Agip Cedad (na pot pniot Vidmu, blizu ‘Tre pietre”