Štev,46, , Leto II. SPITAL NA DRAVI pobota 15»februarja 194-7 ibn wwviiimnmm LONDON. Včeraj je na zasedanju namestnikov zunanjih ministrov v imenu^Jugoslavije dr, Vilfan prečital spomenico svoje vlade o položaju koroških Slovencev branil jugoslovansko zahtevo po priključitvi Koroške in delov štajerske k Jugoslaviji ter zahteval zagotovitev narodnostnih pravic gradiščanskih Hrvatov. Spomenica ugotavlja že znana dejstva o germanizaciji in preganjanju Slovencev v Avstriji.^Dr. Vilfan je izvajal, da koroški plebicit iz leta 1920 ni rešil še danes spornega vprašanja. Radi preganjanja Slovencev ta-co ko v povojni kot v Hitlerjevi Avstriji, je plebiscit iz leta 1920 izgubil vsak pomen. V dokaz preganjanja Slovencev v sedanji Avstriji je dr, V ilfan navedel, da je sedanji koroški deželni glavar Hans Piesch izdelal načrt o zopetni izselitvi koroških Slovencev, Potem je dr. Vilfan prešel na noVemberske v litve leta 194-5. Koroški Slovenci na teh volitvah niso nastopili s svojo listo,*ker je pri teh volitvah bila postavljena zahteva, da se vprašanje meja ne sme načeti. Tako so bili vsi kandidati prisiljeni podpisati znano izjavo o nedeljivosti Koroške, Slovensko vodstvo na Koroškem je zato nasvetovalo Slovencem, da glasujejo za one kandidate, ki jim po njih mnenju morejo najbolj jamčiti zaščito njih interesov. Avstrijski argumenti, da so te velitve dokazale voljo koroškega ljudstva, da ostane v Avstrijine morejo dižati. Dr. Vilfan je dejal, da je krilatica o nedeljivosti ‘Koroške samo politično sredstvo.za preganjanje koroških Slovencev. Dokaz preganjanja in zapostavljanja Slovencev je, da danes na Koroškem ni dovolj učiteljev, ki bi znali slovensko, še manj pa slovenskih učiteljev, Avstrijski zunanji minister dr. Gruber je zavračal Vilfanovo trditev,češ,da plebiscit ni rešil spornega vprašanja, saj je ta— ' kratna jugoslavanska vlada, ki ji je predsedoval Nikola Pašic,priznala koroški plebiscit. 0 volitvah 1945 je Gruber dejal,- da bi se jih Slovenci bili lahko udeležili, a so prostovoljno umaknili svojo listo. Sicer pa za takratne volitve ne odgovarja avstrijska vlada, ampak zasedbene oblasti. Dr. Vilfan je nato zavrnil dr. Gruberja, da se Slovenci volitev 1945 niso mo^.Li udeležiti s svojo listo, ker bi bili kandidati morali podpisati i.i priznati načelo nedeljivosti Koroške.Tega pa Slovenci niso hoteli storiti.Dosedaj pa še Slovenci niso imeli možnosti, da bi na občinskih volitvah pokazali svojo moč. Nato je sovjetski zastopnik Gusev stavil dr. Gruberju vprašanje, zakaj avstrijska vlada navaja v svoji sedanji spomenici, da je na Koroškem le še 26.000 Slovencev, ko je Hitler leta 1942 s posebnim odlokom odredil izselitev 50.000 koroških Slovencev .Dr. Gruber je odgovori)., da mu ni točno znano odkod v omenjenem Hitlerjevem odloku število 50.000, da pa se to število bržkone nanaša deloma tudi na Slovence na sosednjem Kranjskem. Po tem odgovoru je dr. Vilfan zapustil dvorano, nakar so namestniki zunanjih ministrov avstrijski delegaciji stavili še nekaj vprašanj. Na današnji seji bodo namestniki srmi obravnavali vprašanje avstrijske meje. , 50 •, • 46. TABORIŠČNIK Sobota, 15. februar j a 47 a' SLOVENSKA GIMNAZIJA V S E N I G A I L I J I vV slovenskem begunskem taborišču v Senigalliji v Italiji že od začetka, odkar se je taborišče v Servigliano preselilo v novo senigallsko taborišče,deluje poleg ljudske gole tudi slovenska gimnazija, ki je dne l.t.m. končala prvi semester tega Šolskega lc~ ta.Na sklepni konferenci je ravnatelj Ivan Prijatelj naglašnl, da ge slovenska gimnazija dobila uradno zagotovilo, da bodo • n jen. L licenci pred posebno drgavno komisijo delali■razredne in-,;višje te capine izpite v slovenskem jeziku in da bo komisija dijakom- izdala spričevala, ki bodo od drgave priznana. Pouk je v prvem semestru bil nekajkratov zaradi raznih neprilik nekoliko motenj,zlasti zaradi raznih preseljevanj in zadnje case zaradi hudega mraza,Vkljub težkim razmeram pa je bil uripcii toga semestra kar dober; Slovenska gimnazija v Senigalliji ima 70 dijakov, med njimi 40 dijakov in 30 dijakinj.Učni uspehi pa so bili naslednji? Z odličnim uspehom je končalo 5 dijakov, s prav dobrim 17, z dobrim 9, po eno slabo oceno je dobilo 12 dijakov, po 2 slabi 9 dijakov, po več slabih pa 12 dijakov. Neredovanih je bilo 6 dijakov. Gimnazija ift dijaštvo je bilo med Šolskim letom deležno podpor od ve c strani. Zelo je podpirala gimnazijo misš Haym£n, dalje pa ji je naklonil podporo tudi taboriščni podporni fond0Krepkp je podprl zavod in dijaštvo Slovenski socialni odbor v Rimu,zlasti pa sv.Oce, ki ^e dijakom za božhtd poslal svoja darila« -0-0-0- IZ DOMOVINE U TABORIŠČA, UDARNIKI se imenujejo tisti de*. lavci,ki so se izkazali za naj -boljše delavce v rudnikih,tovarnah Zgradbah ali pa tudi v pisar-. nah.Kdor se posebno dobro izkaže, ga slovesno razglase za udarnika. Takih udarnikov je na Slovenskem zdaj kakih 1500. Konec januarja so se ti udarniki zbrali v Ljubljani,kjer so se posvetovali,kako ' bi svojo nalogo še nadaijeva-. li.Sprejel jih je tudi ministrski predsednik slovenske vlade Miha Marinko. TEKMOVANJE SLOVENSKIH PREMO -GOVNIKOV so priredili v..domovini ob obletnici Leninove smrti«,Zmagal je kot najboljši premogovnik rudnik Huda jama - Lalko* ki je za 10$ prekosil postavljeni na-» vadni delovni uspeh,Na drugem mestu;/j e bil rudnik Hrastnik, na , tretjem Zagorje,potem Zabukovica. in Vekenje. - Kje je neki ostalo Trbovlje? UMRLI SO iv Ljubljani Marija Kresal,toj.Klemenc,Marjeta Kugov-nik,pos.$Maša Ogriz^ftena vseud. prof.|Alojzij Golobic,izvo šček, Fr.Kramar,Metka Lazar,Jos »Sever, miz.moj ster;stroj.kijuo. Fr. Lončar ,LudVik Boh, Jo •*. Ko Se 1 j, r o j. is -krajtob. vpokoj.Mar. Zupanc OBVESTILO IN ZAHVALA, -V začetim $olfll0 1946/47 je odšlo iz našega taborišča na peggoSko-gimnazijo 30.dijakov in 30"dijakinj, ki so stanovali v konviktu» Ustanovljen je bil poseben lcu.ra~ tori j,v katerem je bil tudi olan našega tabori^ča?ki je bil izvoljen po starših;onih, dijakov,ki so posečall peg.gimnhsaijo.Starši' so izmed sebe izvolili tudi poseben "Odbor za preskrbo dijakov” .Ker sta oba taborišča združena, je odbor prenehal z delom <• Prva zbirka,ki jo je organiziral Tabčr.Supni'urad,je prinesla 659„10 i$il0Ta znesek je bil sedaj v celoti namenjen za nabavo učnih knjig, ki bodč poslane ravnateljstvu gimnazije,- Vsem,ki so kakorkoli pomagali temu odboru, se najlapge zahvaljuje.Predvsem smo doi&nl izreči najprisrčne j šo zahvalo g»ravnatelju Jarvie-ju in miss Mish&ll? ki sta se z ljubeznijo žavzola za' naše dijake,nadalje tab»kupnemu u-radu,ki"je tako hitro organiziral nabirko,kakor sploh vsem?k± so kakorkoli pomagali odboru ali‘dijakom ..."."Odbor za,■•preskrbo. 4.1.,jak.ov.«,.."..v. SALOIGRO "SKAPINC/S ZVIJAČE" bodo jutri v nedeljo Igrali v' "Domu zmage"»Začetek ob 3 pop«,in ob 8 uri zvečer,, Sobota,15.februarja 1947. TABORIŠČNIK Stran 131.,Št.46. v MO»VA-ODLOfim prskOJnja Iz Washingtona poroča agencija INS: Po sodbi^ame poroča agencija INS: Po sodbi^amer1škega e »a C. Marshalla moskovska konferenca zuna«-ločilen preobrat v ustvarjanju svetovnega mi- ang zunanjega ministra G^or njih ministrov pomeni o ru, K tej kratki izjavi dodajajo iz Bele hiŠe, da je ameriška vlada prepričana, da so pogajanja o bodočih pogodbah z Avstrijo in Nemčijo preskugnja, od katere je odvisno'nadaljnje razmerje med za-hodnimi silami na eni strani in Sovjetsko zvezo ter njenimi satelit-skini državami na drugi strani. Kako važna se generalu Marshallu zdi bližnja moskovska konferenca, dokazuje dejstvo, da zdaj ves svoj čas porabi za trajne po -svete s političnimi in gospodarskimi* strokovnjaki ameriškega zunanjega ministrstva« - Francija, tako se zdi, bi utegnila na konferenci i-grati posredovalno vlogo. ANGLEŽ ! Ko se bo vo z Nemčijo vred jasno pove članek najuglednejše ang' nesi ji ve ?kadar j e kaki vaSni zadevi o na no- uj.jo v Ang liji, nam jt o av™em .mm .Vstri jskc vpraSanje odločilo v ’ " prišlo na vrsto v M o sl: vi »Kako so „ . angleškega lista "Manchester Guardian”,ki spada med eske liste in so njegove sodbe navadno precej za-tudi nam treba presojati angleško javno mnenje o Zato iz tega članka navajamo te le misli; "Avstrija je vsekakor bila grtev nemSkega napada, in sicer celo prva, To so zavezniki v Moskvi priznali £e leta 194?.Toda njen 'na strani Nemčije) je bil večji kakor_bi ga opra-pes n; 3no s t « Gus e v ima prav, naj se pojasni vi or a no, lanjka zaupanje v je manjkalo gmot-dr^avne pogodbe takega zaupanja ne mere sam po sebi ustvariti. - list nato naglaša^da je Avstriji'treba dati modnost, da bo svoja gospodarska vprašanja sama reševalao Nato list pr&vi1 W JL v VU<* V t-r V w >. x‘.. v y-- prispevek k vojni (na strani Nemčije) je vi če vala sama po s liiŠno st« Gus e v ima prav, oga avstrijskih nacistov in vojnih zločincev«To vprašanje je važj-.°Ampzik vzroki,da je avstrijska republika onemogla in odrekla, so pravi meje pri jjr asi s i avi »rac pi- „ _ _ _ , _ vanska zahteva po Celovškem ozemlju. Avstrija jo odklanja»Buško stališče bo pojasnilo5. v kaki meri je ta zahteva, zgolj trgovski predmet in kako resno je bila zamišljena, ko naj bi opozorila na pravično ravnanje š slovensko manjšino« KakSna bo končna avstrijska drgavna pogodba, to bo največ odvisno od stališča Rusije. Pusija je do Avstrijcev globok.? ne zaupna, kar jč še podkrepilo izid volitev, ki je desničarski stranki dal o -bi as t e Rusija ima. občutek*, da bi ta stranka hotela avstrijsko samo -stojnost "prodajati” zahodnim silam« Na drugi strani pa je Rusija sama g.e storila ukrepe, ki bi utegnili - če ne bodo ustavljeni — najmanj z&jamčiti nevarnost, da je avstrijska neodvisnost ogrožena od vzhoda. Ge pa.naj bo Avstrija neodvisna, politično zdrava in gospodarsko sposobna, mora imeti proste roke bodisi na zahodu, kjer so njene duhovne simpatije in od koder bi mogla pričakovati tudi gmot** ne pomooi, bodisi na vzhodu? kamor po svojem sestavu spada, čeprav ni brezpogojno treba, da ci postala ge federativni član vzhoda. Na obe strani pa mora imeti enakomerne stike„ 1/f Stran 132, ,gtev.46. TABORIŠ Č N I K S o bot a, 15. februar j a 47. hoda iz Save pr