Fervi del knjige obseza sedem bukev, ktere bodo izhajale v poglavjih. Vsako poglavje obseza poseben govor. I. Poglavje. Bodi pazljiv na navdajanje dobrih, svetih misel, kajti one so razodenje Božje. Imč tej knjigi je: „pot in potovanje naj- veejih modrijanov", a tega imena slehern ne razume, zatoraj naj se v tem poglavji pojasni. „Pot“ imenujem največo modrost, po¬ tovanje “ pa najmodrejše življenje. V drugem pomenu imenujem knjigo: „novo vodilo za pridobiti si večno in zboljšati časno življenje." To novo vodilo je nova duhovna pomoč za one, kateri si resnično hočejo odpreti vrata v večno življenje in si časno zboljšati. Da se umeje, kaj je ono novo duhovno vodilo življen¬ ja ali nova duhovna pomoč, je treba paznega premišljevanja in natančnega presojanja govo¬ rov pervih petih poglavij. Postava Božja je duhovni ključ, s kate¬ rim si zamoremo vsi kristijani odpreti vrata v nebesa, denar in časno premoženje pa imenu¬ jemo ključ, s katerim si zamoremo odpreti pot 3 62 do časnega življenja sreče. Tega ključa pa nimamo vsi, temuč imajo ga le bogatini. Vsi drugi se moramo posluževati druzega ključa, druge pomoči, katera se nahaja na poti naj- večjih modrijanov. Na tej poti se nahajajo trije duhovni zakladi, s katerimi si zamoremo pa tudi ubogi ljudje časno življenje stanovitno zboljšati. A žalibog, da te zaklade malo nas pozna in se jih malo kedo zna prav posluže¬ vati. — Iz tega sprevidimo, da, kakor ste dve pomoči za časno življenje si zboljšati, tako je tudi dvojno časno življenje. Postava Božja je tedaj duhovni ključ, od Boga nam podeljen za odpreti si vrata v ne¬ besa. Kakor pa potrebuje navadni ključ moči in pomočnika, katerega imenujemo roko, enako duhovni ključ: ,,postava Božja 1 ', potrebuje moči, katero imenujem milost Božjo, in po¬ močnika, katerega imenujem „vodilo postave Božje za odpreti vrata nebeška. 1 ' In kakor s ključem z največjo močjo roke brez svoje želje, volje in dejanja si ne zamoremo nobenih vrat odpreti, to je, sijih nočemo, enako si s postavo Božjo, njenim vodilom in še obilniso milostjo brez svoje želje, volje in dejanja ne zamoremo nebes pridobiti. Da to laže umejemo, prime¬ rimo postavo Božjo rokodelstvu, milost Božjo znanstvu rokodelstva, vodilo postave Božje roki, dejanje vodila pa pridnim rokam dejanja roko¬ delstva. Kakor je znanstvo rokodelstva ključ 33 za časen zaslužek in so pridne roke dejanja rokodelstva najpotrebnejši pomočnik k časnemu zaslužku, enako je postava Božja z milostjo du¬ hovni ključ k zasluženju večnega življenja, in vodilo postave Božje neobhodno potrebno k vnemi želje, volje in dejanja za zvesto spolno- vanje Božje postave. Ker se imenuje ta knjiga: „ nova duhovna pomoč se gotovo misli, da nam je stara duhovna pomoč pomanjkljiva. Da je, da tega smo sami krivi, ker se po vodilu postave Božje ne ravnamo, ker nimamo želje in volje, po zapovedih Gospodovih živeti, ali ako želje in volje v dejanju ne spolnujemo. Tega se prepri¬ čamo iz telesnega življenja, na primer, ako smo še bolj v znanstvih rokodelstev ali v umetnijah izučeni, ako pa nimamo pridnih rok pri delu, ali ako celo delati nočemo, se ne zamoremo pošteno preži viti, temuč na imetji pešati, stra¬ dati ali pa celo od glada poginiti. A.ko bi pa mi na delu za časnost tako zastajali, kakor zastajamo na duhovnem za večnost, bi bili sami svoji proroki ter videli v prihodnosti strašne nasledke in pojemanje človeškega rodu. Da smo pa na poti v nebeško domovino leni, se iz te knjige prepričamo ter spoznamo šibko moč in oblast postave Božje do vladanja našega živ¬ ljenja. To leno potovanje proti nebesom ime¬ nujem: „pomanjkljivost", izvirajočo iz mnogih vzrokov. Tej je koristno in silno potrebno nadomestovati, nadomestovanje pa imenujem: 3 * 34 „napredovanje“, izvirajoče iz mislij, in take misli imenujemo „iznajdbe“, sad darov Božjih in natornih. Vsi pa nismo z darovi enako obda¬ rovani, eni prejemajo ene, drugi druge od Boga. Posebne darove pa deli Bog onim, po katerih hoče kak svet namen izpeljati. Nat orni darovi ali talenti za časnost so človeškega uma lastina, katerih bogastvo človek le z upotreblj e vanjem dušnih moči in zmožnosti zvikšuje. Izpoznamo pa iz napredovanja našega stoletja za časnost, da je prosto, da, celo ko¬ ristno napredovati, to je misliti, in komur je mogoče izmisliti eno ali drugo koristno pomoč pripomoček k polajšanju človeškega dela, truda in terpljenja in k zboljšanju družbinskega življenja in blagostanja. Ker se pa že za časno terpljenje polajšati toliko trudimo in za časno srečo in blagor Boga prosimo, ter vse moči in zmožnosti zanj pora¬ bimo, zakaj bi BogA ne prosili in se ne prizade¬ vali ter moči in zmožnosti ne rabili za dušno ži¬ vljenje in njeno večno bogastvo? Kajti duša in njeno življenje je imenitnejše in bogatejše od telesnega in časnosti. Da se pa prizadevamo in trudimo, kar je nam le mogoče, za časno srečo, bogastvo in blagor, nam spričuje mnogo iznajdeb iz napredovanja našega stoletja, a da za srečno večnost ne napredujemo, da celb zastajamo, nam zopet premišljevanje našega življenja v tej knji¬ gi pojasnuje. Zatorej je bilo koristno in silno po- 35 trebno, Boga prositi in po Božji pomoči iznajti novo duhovno pomoč k napredovanju na duhovnem potovanju proti našemu več¬ nemu domu v nebeški Jeruzalem. Iznašla se je taka nova duhovna pomoč, katera nam je zelo koristna k zboljšanju časnega življenja, blagostanja in njega obstanku. To novo iz¬ najdbo mislim, imenitnejšo in koristnejšo od druzih iznajdeb našega stoletja, ker iznajdbe za časnost nam k izveličanju nič ne koristijo, ta nam je pa k zboljšanju časnega življenja koristna in za blagor družbinskega življenja neobhodno potrebna. Ta nova iznajdba so one modrostne besede, katere v splošnem predgo¬ voru niso razodete, kajti njih cena in moč ste tako visoki, da se ne morejo pustiti z zasmehom skruniti.*) Te modrostne besede, katere imenujem: „novo vodilo postave Božje", se nahajajo v tretjih bukvah, ker pa bukve ne izhajajo po versti, jili že v tretjem poglavji razodenem in k sklepu tega povem, kaj je staro ali doz- danje vodilo postave Božje. Staro vodilo po¬ stave Božje imenujemo: „veden spomin na *) Resnično je, da besede naj bodo te ali one, same nimajo nobene cene in moči, temuč le po človeškem razumu, po pomenu in vodilu. Zatorej je potrebno jih razumeti, pervič, po pomenu in vodilu, drugič, željo in voljo izpolnovanja imeti, in tretjič, to voljo spolnoyati. 38 vali, da bi njih bogat sad za časnost in večnost vživali. Tega kralja podobo in njega potovanje primerjajmo najvišjemu namenu in dejanju Bož¬ jemu. Sv. Duh je kralj naj večjega duhovnega kraljestva. Njegova najvišja naloga in najsve¬ tejši namen je, do konca sveta potovati po mestih, tergih in vaseh vsega kerščanstva in teld slehernega kristijanaobiskavati, na sedežu njegovega sercd prebivati ter ga s svoje mi¬ losti darovi obdarovati. Kakor je teld Gospodovo le eno samo razdeljeno po vsem kerščanskem svetu, in ga prejemlje na milijone kristijanov, tako je po¬ stava Božja z milostjo ena sama, katero ime¬ nujemo: „duhovno kraljico", ki ima nalogo vladati ves kerščanslci svet in katero bi lahko imel slehern kristijan na sedežu svojega serca za vladarico v življenji. Najsvetejši dolžnost slehernega kristijana pa tudi je, imeti na sedežu svojega serca po¬ stavo Božjo, katera bi imela z močjo milosti Božje njegovo življenje vladati. Kakor pa prejme na milijone kristijanov teld Gospodovo pri sv. obhajilu v svoja serca, enako in še več kristijanov prejme pri sv. ker- stu sv. Duha (postavo Božjo z milostjo). Kakor je pa mnogo kristijanov, v katerih teld Gos¬ podovo ne najde sebi vrednega prebivališča, kateri ne vživajo milosti, katere jim sv. ob¬ hajilo prinaša, še več kristijanov si lahko mi- 39 slimo da je, v katerih sercih postava Božja nima oblasti in moči, njih življenja vladati. In kakor je mnogo kristijanov, kateri nočejo preje¬ mati vredno sv. obhajila, še več si lahko mislimo da jih je, kateri nimajo postave Božje na sedeži svojih sere. To so oni kristijani, kateri nočejo po Božjih in cerkvenih zapovedih živeti. Da večina kristjanov ne živi po Božjih in cerkvenih zapovedih, tega glavni vzrok je, ker se premalokrat spominjamo na zvesto spolno- vanje Božjih in cerkvenih zapoved. To izhaja od tod, ker je nam spomin na zvesto spolno- vanje Božjih in cerkvenih zapoved zopern, ker se željam našega mesa ne prilega, ker je po¬ svetnemu življenju, posebno hudobnemu na- gnenju nasproten. Po modrem premišljevanji in natančnem presojanji svojega življenja lahko izpoznamo šibko moč starega vodila postave Božje in silno potrebo in korist novega vodila. III. Poglavje. Kaj je največja modrost ? Neprimerno je, takoj razodeti one modro¬ stne besede, katere se imenujejo : „novo vodilo postave Božje. “ Pripravnejše bi bilo, da se prej prepričamo in dokažemo, da je staro vodilo: „veden spomin na zvesto spolnovanje Božje po¬ stave “ nam pomanjkljivo. To se zgodi in tej po¬ manjkljivosti se pride v okom z novim vodilom, 40 ako po tej novi poti pridno napredujemo, to je, ako sami sebe in druge napeljujemo in si z le¬ pimi izgledi serčnost dajemo k vnemi po teh modrostnih besedah s voje življenje vravnavati. Da pa postava Božja z novim vodilom v naših sercih prej svoj sedež najde in si ga vterdi, to je, da bi prej zamogli po teh modrost¬ nih besedah življenje vravnati in bližnjega na¬ peljevati in vnemati, da po njih vodilu živi, naj se i’azodenejo one modrostne besede. Znana je vam iz perrega zvezka čudovita dogodba, katera se je pripetila našemu mo¬ drijanu 8. septembra 1871. Yidel je množico kristijanov vpijanj enih z ostudnimi surovostimi praznik Bogorodice oskrunjevati. Spominjajoč se častitljivega praznika in neskončno pravi¬ čnega Bogd zaradi ostudnega dejanja krist¬ janov se ozre proti nebu in vzdihne: O Bog! prosim te za luč v razsvetlevanje pravega spo¬ znanja temu po strastih oslepljenemu ljudstvu, katero se s takim življenjem nevredno skazuje najčastitljišega imena „kristijan“ in se mčni največje modrijane! Ti, o sv. Duh, neskončna modrost, prosim te na priprošnjo tvoje svete neveste, katere rojstni dan danes praznujemo, daj meni največjo modrost, da izpoznam (ker je dandanes mnogo modrijanov in učenjakov pravo pot zgubilo), katera modrost je največja in da po nji svoje življenje vravnam! Ko tako odmoli, pravi mu v sercu nek glas: vedno 41 se vprašdj, ali je to kar misliš, želiš, govo¬ riš in delaš služba Gospodova? Gotovo je mož te besede prejel po navdihnjenju sv. Duha, ker mesd in kri mu jih nista mogla razodeti, te- muč On, katerega je prosil. Izpoznajmo te modrostne besede za naj- modrejše vodilo telesnega kakor dušnega živ¬ ljenja za slehernega, posebno za sedanje oterp- nene kristjane. Cenimo, jih po nauku našega modrijana, kot nov najdražji in najpotrebniši dar ali zaklad naših časov, kajti te modrostne besede so poseben dar od Boga nam podeljen, katerega imenujemo iskro, ki jo je duh Božji v tem možu užgal in iz katere je potem zančtil velik ogenj, to je: po tem daru smo prejeli mno¬ go druzih darov, iz pervega izvirajočih, kateri se razodevajo v modrostnih naukih. Kaj je vse duh Božji temu možu v misel pred oči postavljal ter po notranjem glasu govoril, je znano iz per¬ vega zvezka, in kako mu je celo pretil z izgubo tega daru, ako vodila teh najmodrejših besed tudi drugim, posebno oterpnenim kristjanom ne razodene, da bi bili oni vsaj po tem novem vo¬ dilu pripeljani do pravega spoznanja pogublji- vega življenja, da bi se rešili duhovne smerti in pričeli novo življenje, katero bi jih napolnjevalo z veselim upanjem v srečno prihodnje življenje. Da bi se to laže zgodilo, je želja našega modrijana, po tej knjigi pridobiti družbenikov, kateri bi sami po vodilu teh modrostnih besed 42 živeli in bližnje napeljevali in vnemali po njem živeti. Da se družba prijateljev naj večje modro¬ sti namnoži, da se na ta način posvetnemu in hudobnemu življenju vsaj nekoliko pride v okom, je treba, da se večkrat spominjamo visoke cene človeške duše. Ako le eno samo dušo po vodilu teh modrostnih besed iz satanovih verig rešimo, ali jo v njegovo oblast pasti obvarujemo in za nebesa pridobimo, storimo več od Napoleona I., ko bi bil on dosegel, po čemer je hrepenel in za kar je vse moči dušne in telesne porabil, nam¬ reč, da bi on bil ves svet pod svojo oblast dobil. Kaj je ves svet memo ene same človeške duše? Zemlja bo prošla, človeška duša bode pa, ako je zvesta bila Bogu, vekomaj živela v nebesih, se veselila, Boga gledala in na veke hvalila. Dragi bratje in sestre! Pomislite, koliko je vredna ena sama človeška duša! Da, toliko je vredna, da, ako bi bila le ena sama na zemlji, je bilo vredno, da je sam Sin Božji iz nebes na zemljo prišel jo na sv. križu odrešit in do zadnje kaplje svojo kri prelit za-njo. Pa bi vtegnil kak nasprotnik te knjige reči: Nam ni treba novih družeb ! Kedor se ne spominja rad Božjih in cerkvenih zapoved, da bi jih spolnoval, ta se tudi ne bode rad spominjal pri svojih mislih, željah, govorjenji in dejanji, če služi ž njimi Bogu, svojemu Gospodu? Temu, kateremu bi se moglo tako govoriti, naj služi v poduk premišljevanje na- 48 slednega poglavja. K sklepu tega pa še opom¬ nim : Saj nimamo še vpeljane nobene družbe, v kateri bi se prizadevali, pervič, sami sebe vpraševati, ali so naše misli, želje, govori in dejanja obravnani po Božjih in cerkvenih za¬ povedih? Drugič, da bi bližnjega na to vodilo postave Božje opominjali. Saj je med nami neznana beseda: „vodilo postave Božje“, te¬ daj tudi to vodilo je ljudem neznano, in za¬ torej ni staro. Od tod se pa tudi toliko hu¬ dega zgodi, toliko strašnih glavnih in v nebo vpijočih grehov doprinaša, ker se ljudje ne ravnajo po nobenem dobrem vodilu, nego po posvetnem in hudobnem nagnenju. Od tod izvira tudi toliko nepotrebnih zlegov. Teden spomin na zvesto spolnovanje Božjih in cerkvenih zapoved imenujemo : „ staro vodilo postave Božje“, odtod: zgodovina živ¬ ljenja svetnikov nam našteva nezmerno mno¬ žico svetnikov in svetnic, kateri so po volji Božji živeli. Duhovni, modrijani, učeni in pri- prosti, revni in bogati, grofi in knezi, veli- kaši in plemenitaši, da, celo kralji in cesarji. To nam priča velika množica svetnikov in svetnic, kteri so bili iz bogatih hiš, mogoč- čnih graščin, iz plemenitih grofovskih, da, celo kraljevih rodbin. Kedo je te tako srečne storil, da so tako visoko stopnjo popolnosti, da, celd do časti svetnikov dospeli ? Kedo drug, nego veden spomin na zvesto spolno- 44 vanje Božjih in cerkvenih zapoved? Oni so vedno svojo vest vpraševali: ali z mislimi, željami, govorjenjem in deli spolnujejo postavo Božjo? Ta veden spomin na zvesto spolno- vanje Božje postave jih je vodil po poti naj - lepših čednostij do popolnosti. Ako se jim je prigodilo, da je pristopil satan z skušnjavami svojega navdihovanja, ali s pripomočki za¬ peljevanja sveta, ali z močjo poželjivega mesa, so hitro sami sebe vprašali: ali je to govor¬ jenje in delo ali so te misli in želje pripu- ščene po Božjih in cerkvenih zapovedih ? In takoj jim je vest odgovorila in jih greha in zanjk satana, nastavljenih v prelomljenje postave Božje, obvarovala. Izkušnjaveso od¬ nehale in morebiti že storjen greh je bil obžalovan. Tako je bil hudi duh slavno zmagan. Dandanes ima pa satan večjo moč nego v preteklih časih, kajti kolikor bolj se pričenjajo nove pregrehe in stare množijo, toliko bolj se množi in vterjuje moč hudobna. On rabi tri glavne zaveze, s katerimi nam prebivalcam devetnajstega stoletja zavezuje oči, da ne vidimo prav hoditi po poti postave Božje. One zave so: brez verstvo, posvetnost in poželjivost. Te dušne zaveze so matere, katere so nam rodile in izredile najgerše hčere, o katerih, mislim, ni treba mnogo govoriti. Tedaj obe vodili ste novi za nas. One sta voditelja edine prave poti do časne in večne 45 sreče ,po kateri mi ne hodimo prav ali pa na nji zastajamo, ali vertoglavo hodimo. Zatorej stopimo na to pot po pervem ali drugem vodilu, katero se komu prileže, in v naslednjem poglavji premislimo pervo in drugo vodilo. IV. Poglavje. Stopi hitro na ognjeni voz , kateri je pripravljen za odhod, da laže in hitreje dospeš v svojo domovino. Kakor ste dve poti: pot nedolžnosti in pot pokore prave poti v nebesa, enako ste te dve vodili pomočnika k spoluovanji Božje postave, in kakor sta pota nedolžnosti in po¬ kore težavna, ozka in ostra, enako težavno je poslušati in vbogati pervo ali drugo vodilo. Kolikor pa je laže po poti nedolžnosti nego po poti pokore hoditi, toliko laže je po drugem nego po pervem vodilu zvesto postavo Božjo spolnovati. Da to bolj izpoznamo, pomislimo tri glav¬ ne poti pregreh, po katerih sedanji svet najrajši hodi. Ti poti so polni potovalcev in imajo mnogo steza, katere derže v brezno časne in večne nesreče. Teh potov potovalci potrebujejo neobhodno novega vodila postave Božje. Pervi glavni pot je: „brezverstvo.“ Na tem poti se porniče strašna derhal iz vseh stanov. Eni hodijo očitno, drugi bolj skrivno 40 in boječe, zopet tretji dirjajo z zavezanimi očmi, to je, v dušni slepoti, a njih življenje je očitno spričalo, da so potovalci poti nevere. Drugi glavni pot je: „posvetnost." Potovalci nevere so največij posvetnjaki. Kedor vero zgubi ali je maloveren, se ne briga dosti ali pa celo nič za dušno življenje in srečno več¬ nost, temuč rabi moči in zmožnosti duha in telesa za svet in srečo časnega življenja. V dokaz temu služi, ker ljudje toliko store, dni in noči, delovnike in celo Gospodove dneve porabijo za korist časnega življenja in pre¬ moženja. Tretja glavna pot je: „poželjivost.“ Potovalci nevere in svetd so tudi vdani po- željivosti. Ta pot ima enako široko stezo, po kateri hodijo pervi, srednji kakor poslednji proti pogrezu pogubljenja. Pervih in srednjih spričalo nam je ne¬ zmerno vživanje sveta v vsem, poslednjih pa silna nepotrebna revščina in dolgovi. Vsem tem trojnim potovalcem se pfe težavno dozdeva, hoditi po poti Božjih in cerkvenih zapoved. .Kakor se pa hitreje pelje po železnici nego na vozu, katerega konji peljejo, enako laže je kristjanom spolnovati voljo Božjo, ako vedno ali vsaj večkrat izprašajo svojo vest: ali smejo pravično upati kaj zasluženja pri Bogu za to ali ono delo, govorjenje, misli in želje, ali se celo zadolže pred Njim, Kaj svetejšim in Kajpravičnejšim ? Se laže jim je spolnovati 47 voljo Božjo, ako imajo bližnjega, da jih na to vodilo postave Božje opominja. Težavnejše pa je vprašati svojo vest, v kateri zapovedi je prepovedano to ali ono delo, to ali ono govorjenje, te ali one misli in želje: posebno, ako je ono delo in govorjenje pregrešno, ako so one misli in želje protivne Božji postavi, kakor na priliko, težavno je brezverniku se vprašati, v kateri zapovedi je prepovedano malo ali nič verovati? A prej ga vtegne milost Božja zbuditi iz spanja ne¬ vere, ako se večkrat vpraša po vodilu te knjige: ali služim z malovernim in brezvernim življenjem Bogu, svojemu Gospodu? Ali smem kaj zasluženja pričakovati pri Bogu, ako nič ali tudi le nekaj verujem? Še laže pa je, ako bližnji bližnjega malovernika ali brezvernika (kakoršnih se že celo na deželi mej pripro- stim ljudstvom sila mnogo nahaja), o pri- ložnem časi svari in opominja, rekoč: vprašaj svojo vest: ali z malovernim in brezvernim življenjem služiš Bogu, svojemu Gospodu? Ali ne boš trepetal na smertni postelji v spominu, da nisi s svojimi mislimi, željami, govorjenjem in dejanjem služil Bogu, svojemu Gospodu? Pomisli, kako boš vzdihoval na dan vesoljne sodbe in potem vso večnost! Tako mu govori na serce: dobro si zapomni, danes jaz tebi govorim, na dan sodbe boš pa sam tako kričal: O jaz večno nesrečen! Gorje meni, da nisem vedno ali vsaj večkrat vprašal samega sebe, 4 48 da brez Boga brezverno življenje ni služba Gospodova, ampak živinsko življenje. O da bi bil res tudi po duhu brezumni živini enak, kakor mi je spačena uatora govorila in kakor me je satan navdihoval, da mi ne bi bilo treba v ravno tem telesu, v katerem sem mislil, da ni Boga in da človeška duša ni nevmerjoča, da bi v peklenskem ognji na veke mogla goreti in brez vse tolažbe svojo nevero, slepoto in pregrehe objokovati! — Tako in enako govori svojemu bližnjemu brezverniku, in kolikor bliže je tebi, toliko večja dolžnost te veže, ga svariti, opominjati in učiti ter buditi iz spanja pregreh, v katerih je zaspal po padcu nevere ali malo- vernosti. — Tako in enako pa ne bodo vpili na dan vesoljne sodbe le očitni brezverniki, temuč tudi maloverniki in verniki, kateri ne žive po sveti veri, in teh število je večje od očitnih brezvernikov. Lahko jih izpoznamo po življenju Jezusovi hoji nasprotnim. Njih vpitje bo še strašnejše na dan sodbe. — Posvetnjaku, poželjivcu in lakomniku je težavno, se spominjati, v kateri zapovedi je prepovedano premoženje kupičiti v škodo bliž¬ njega in svoje telo s preobilnim delom in terpljenjem obkladati, brezmerno pijačo, neprimerno jed vživati ali nepotrebnih veselic se vdeleževati. A laže jim je spolnovati Božjo postavo, ako bi se s strahom Božjim o mislih, željah, govorjenju in dejanju večkrat vprašali: ali služimo Bogu s posvetnim govorjenjem, 49 mislimi, željami in preobilnimi skerbmi za čas- nost? s kupičenjem premoženja in denarja, katerega siromakom in ubogim delovcem za silno potrebo manjka? — Se laže pa je po- svetnjaka ali lakomnika pripeljati na pravo pot, ako ga kedo v primernem času s temu podobnem opominjevanjem svari in uči, rekoč: Ljubi moj! pomisli, kako boš trepetal na smertni postelji v spominu, da boš v malih urah zapustil nepotrebno prihranjeno premo¬ ženje! S premoženjem bi si bil lahko mnogo dobrih del prislužil, na dan sodbe pa boš vpil: Gorje meni, da se nisem večkrat, da vedno vpraševal: ali služim Bogu, svojemu Gospodu z kupičenjem premoženja in denarja, katerega revnim bratom in sestram za silno potrebo manjka? O jaz na veke nesrečni, da se nisem večkrat spominjal, da imam v svojih shranilni- cah tatvino revežev in ubogih terpinov! O nesrečni dolg, katerega bom moral na veke plačevati od zapravljenega ali nepotrebno osta¬ lega premoženja, katero mi je Bog le posodil na korist meni in bližnjemu! Naj bi oni, kateri so ravno po žuljih ubogih terpinov si nabrali premoženja, kate¬ rega v življenji ne bodo rabili, tudi ne po¬ trebnemu dali, ali za potrebne po smerti izro¬ čili, naj bi se taki posvetnjaki ali lakomniki spominjali, da bodo ravno oni zapravljeni ali ostali tisoči na dan sodbe njih strašni sodniki in njih serca kakor malinski kamen vso dolgo večnost težili. — 4* 50 Ob kratkem rečeno: naša sveta dolžnost . je, napeljevati in opominjati vsake verste grešnike na izpolnovanje novega vodila postave Božje, in jim prigovarjati, naj se napuhueži vprašujejo, ali je ošabno obnašanje se oblačiti črez svoj stan in nečimurno svoje telo lišpati, služba Gospodova ? Preklinjevalci naj se vpra¬ šujejo : ali je preklinjevanje, rotenje, pridu- šanje služba Gospodova? Nečistniki naj se vprašujejo: ali z nečistim govorjenjem, klafanjem, z nečistimi, pohujšljivimi izgledi služijo Bogu, svojemu Gospodu? Pijanci in ponočnjaki naj se vprašujejo: ali z nezmernim pijančevanjem, ponočevanjem, s sovraženjem bližnjega, z boji in pobijanjem služijo Bogu, svojemu Gospodu? i. t. d. Vsi pa si dobro zapomnimo: danes se govori v naše svarjenje, opominjevanje, podučevanje in zveličanje, na dan sodbe bo pa slehern temu svarjenju, opominjevanju in podiičevanju kakor svarjenju, opominjevanju in uku sv. Duha oterpnen sam vpil: Gorje meni, da nisem vprašal sam sebe ob času iz- kušnjave, kadar sem bil v bližnji priložnosti grešiti, ako s temi mislimi, željami, s tem govorjenjem in dejanjem služim Bogu, svojemu Gospodu ? — Da nas to strašno gorje ne za¬ dene, stopimo hitro na ognjeni voz novega vodila postave Božje, katero sta nam pripra¬ vila in podelila usmiljenje in ljubezen Božja, da hitrejši in laže dospemo v nebeško domo¬ vino in si obilnejše zasluženje pridobimo. Ne 51 odlašajmo stopiti na ta ognjeni voz, da nam ne odide, ker čas odhoda je nam vsem neznan. Takoj danes stopimo na voz tega vodila. Po njem pričnimo svoje misli voditi, svoje želje spolnovati, govoriti in tako z ljudmi občevati, tako vsako delo izverševati, da smemo pra¬ vično upati zasluženja pri Bogu. Berimo večkrat to poglavje, da nam njega nauk glo- bokejše v serce seže in v njem ostane. Poslušajmo opominjevanje bližnjega, po¬ sebno glas vesti, po kateri nam sv. Duh go¬ vori. Ob enim poslušajmo opominjevanje naših bratov in sester iz onega sveta. Mislimo si, da nas izvoljeni iz nebes opominjajo, rekoč: Ljubi bratje in sestre! Vprašujte se vedno, ali služite z mislimi, željami, govorjenjem in dejanjam Bogu, svojemu Gospodu? Opominjajte eden druzega, življenje vrav- navati po vodilu teh modrostnih besed. To tirja kerščanska bratovska ljubezen. Glejte, vi imate večjo priložnost si večje zasluženje za nebesa pridobiti, zatorej bode to novo vo¬ dilo za izgubljeni ali celo pregrešno zapravljeni čas, na dan sodbe vaš posebni tožnik. — Uboge duše iz vic nas opominjajo, rekoč: Dragi bratje in sestre! rabite bolj koristno čas, ka¬ terega imate še za svoje izveličanje. Ako bi bili mi imeli vodilo teh modrostnih besed, nam ne bi bilo treba goreti v strašnem ognji vic in se očiščevati madežev, katere bi bili laže v življenju na zemlji očistili po vodilu 52 teh modrostnih besed. Bolj pazni bi bili na svoje misli, želje, govorjenje in vse početje, da bi bili bolj vedeli, kako živeti za nebesa. Pač bolj bi bili skerbeli ob enim za izveličanje bližnjega, posebno za izveličanje od Boga nam izročenih duš. A žalibog, nam ni več mogoče za izveličanje si kaj prislužiti ali slabo, pre¬ grešno življenje v spokornejše in svetejše pro- meniti. Nam se je posoda milosti Božje vže izpraznila in se je mera časa iztekla. Mi moramo, ne kakor vi s molitvijo, postom, mi¬ loščino ali s kakim drugim dobrim delom, temuč s skoraj peklenskemu enakim terpljenjem do zadnjega vinarja dolge plačevati, katere bi bili veliko laže na zemlji v življenju po vodilu teh modrostnih besed splačali. Zatorej bode pa tudi vaše terpljenje v vicah veliko hujše od našega, ker imate pomoč novega vodila, se greha varovati, za grehe zadostovati in spokornejše živeti. Tako vas mi iz vic opominjamo! Ako pa naše opominjevanje preslišite, bode to naše opominjevanje vaše terpljenje v vicah mno¬ žilo. — In ako premišljujemo terpljenje brez¬ številne družbe pogubljenih v peklu, si lahko mislimo, da nas celo oni k boljšemu življenju opominjajo, rekoč: O vi presrečni, ki imate še čas in novo vodilo življenja, po katerem se laže greha varujete, ker imate bližnjega, kateri vas opominja, svari in vabi, prosi in uči pričeti novo življenje, obravnano po vo- 53 dilu teh modrostnih besed, vbogajte ga, kakor vas opominja in uči, da ne zapadete še več¬ jemu terpljenju, kakoršnega mi terpimo, kajti, ako bi bilo vže nam podeljeno vodilo teh modrostnih besed, mi ubijalci in ubijalke dušni in telesni, bi ne bili doprinašali tega strašnega v nebo vpijočega početja, posebno ne, ako bi nas bil kedo na to vodilo postave Božje opomnil. Mi nečistniki bi ne bili tolikokrat ali v tako velike in ostudne grehe zabredli, ako bi se bili mogli spominjati na to vodilo postave Božje, posebno ne, ako bi nas bili bliž¬ nji na to novo vodilo opomnili. *) Zatorej stopite hitro na pot tega vodila, da ne bodete še vglobokejše brezno pogubljenja in terpljcnja kedaj pahnjeni. Ako pa našemu opominjevanju oterpneni ostanete, na dan sodbe bodemo mi vaši po¬ sebni sodniki. Tako si lehko mislimo, da opo¬ minjajo vsake verste grešniki iz pekla na zemljo svoje še živeče verstnike greha. — Ljubi brat ali sestra! Ako to trojno opo- minjevanje preslišiš, poslušaj in ubogaj vsaj glas vesti, ker ona bo tvoja posebna sodnica. Ako si pa tako nesrečen, da si vže svojo *) Ti „bližnji“ so stariši in oskerbniki, katerim velja posebna dolžnost, stopiti na pot tega novega vodila. Koliko greba (te verste) in iz nje izvirajočih grehov bi se odvernilo, in jeze Božje in maščevanja pri¬ krajšalo ! Potem mislim, bi gotovo ne bilo bogokletnih tožeb. Od kod toliko zlegov na svetu ? — vest zadušil, da ti pri vsem svojem posvetnem in pregrešnem življenji ničesar hudega ne očita, vedi, da gotovo še živi v tebi in spi. Ako ne prej, na smertni postelji ali kadar duša tvoje nesrečno telo zapusti, se bode iz- budila, Bog sam jo bode obudil, da te ž njo strašno sodi, in na veke pekočemu ognju izroči. — Mi pa, bratje in sestre! poslušajmo pazno opominjevanje teh trojnih glasov, posebno četer- tega: „glas vesti “, in po naukih njih se ravnajmo, da se ne bodemo kedaj strašno kesali. In ravno zdaj o tako hudem času je potrebno, ker nekateri toliko bolj grešijo, malo zaizveličanje bližnjega skerbijo, da celo s posvet¬ nim grešnim življenjem sv. vero iz vernih sere jemljejo, da bi drugi toliko gorečnejši, svetejši živeli, in bližnjega po vodilu teh modrostnih besed, k boljšemu življenju spodbadali, ter sv. vero vterjevali. Ker nekateri bolj Boga žalijo in k maščevanju vzbujajo, da bi ga drugi k dobrot¬ ljivosti in usmiljenju mečili, in tako se rešili mnogih zlegov in hudih nasledkov, protečih od Boga, katere hočemo v naslednjih poglavjih premišljevati. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA Iz teli poglavij vam je jasen blagi namen, silna potreba in korist knjige, na katero se v obilnem številu naročajte. Knjiga bo po¬ stajala čedalje lepša in podučljivša. Nikomur ne bode žal za krajcarje, ki jih da zanjo. Vsak lehko dobiva iz nje mnogo koristi za telo, kakor za dušo. Zatorej je koristno, jo pod pirati in priporočati, namestu zatirati in na poti zaderževati. Nobeden si ne bode z nasprotovanjem slave pridobil, a svoji vesti bode nakopaval mnogo hudega, katero bi se lahko po vodilu te knjige odvernilo. Knjiga bode izhajala hitreje in ceneje, kadar jo bodo ljudje bolj podpirali. K razumu te knjige nij treba druzega, kakor žive vere. Um brezvernega ali nierzlovernega ne razsvet¬ ljuje luč sv. Duha za pravo razumljenje branja modrostnih bukev. Naročila se sprejemajo pri A. Mlakarju na mestnem tergu, hiš. štev. 10 v I. nadstropji v Ljubljani. Z Bogom! Izdatelj: A. Mlakar.