Poštnina pavsaiirana.
56.	V Ljabijani, dne 11, maja 1920.	Letnik II.
Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Is „Službenih Norin kraljevstva Srb», Hrvata i Slovenaca“. — Pravilnik za izvrševanje določil o pristojbinah iz členov 7., 8, % 10., 11 in 12. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece september, oktober, november in december 1919. in januar, februar, marec, april in maj 1920. in o najnujnejših fiskalnih odredbah. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas o razpustu „Zveze trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju“. Odobritev šolske knjige. Tedenski izkaz n nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 11. do dno 17. aprila 1920. — Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro: Izpremembe v osebju.
— Razglasi raznih drugih uradov in oblaste?. — Razne objave.
h „SInžbeslb krsljmtoa Srba, Hrvata i Slsveiaca“.
Številka 95 z dne 1. maja 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. aprila 1920., s katero se Mirko C i r m a n, začasni carinik IV. razreda ljubljanske carinarnice, odpušča iz državne službe.
Številka 96 z dne 3. maja 1920.:
Poročilo o svečani avdienci z dne 29. aprila 1920., v kateri je Gilbert Diderok Advokat, kraljevski nizozemski poslanik, Njegovi kraljevski Visokosti prestolonasledniku Alekandru izročil svoja akreditivna pisma.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. aprila 1920., s katero se dr. Franc G r ivec, redni profesor na vseučilišču v Zagrebu, imenuje za rednega profesorja osnovnega bogoslovja na teološki fakulteti vseučilišča v Ljubljani.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 19. aprila 1920., s katero se Artur Cavazzi, izredni profesor na vseučilišču v Zagrebu, imenuje za red-nega profesorja zemljepisa na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. aprila 1920., s katero se dr. Nikola R a d o j č i Ć, gimnazijski profesor v Sremskih Karlovcih, imenuje za izrednega profesorja zgodovine Srbov in Hrvatov na filozofski fakulteti vseučilišča v Ljubljani.
Številka 97 z dne 4. maja 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 17. aprila 1920., s katero se sprejemlje ostavka Milana Jakliča, poverjenika za socialno skrbstvo pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, na državno službo'.
Številka 98 z dne 5. maja 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 25. marca 1-920., s katero se drju. Antonu Rogini, podpredsedniku višjega deželnega sodišča v Ljubljani, podeljuje IV. činovni razred.
Številka 99 z dne 7. maja 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. aprila 1920., s katero se sprejemlje ostavka dr. Vinka Y r h n n c a, začasnega pomočnika komisarju železniške policije v Špiljah, na državpoi službo.
Pravilnik za izvrševanfe določil O pristoj-1 Ltotako plačati 2 dinarja V kolkih; takrat se
binah iz člescv 7., 8., 9., 10., 11. is 12, tega začasnega zakona.*
j odločbo, ki se izda o tej pritožbi, ne plača nobena ; pristojbina.
j Vendar se za odločbe in odloke, ki se ne vro-^	i čajo prizadeti osebi, pa se izdajajo po udomače-
I ni administrativni praksi dotičnega oblastva, ta Po členu 7. tega začasnega zakona se razšir- j pristojbina ne pobira, jajo glede pristojbin tako v njih iznosu kakor v j Za vse odločbe o takih prestopkih zasebni-denarju na vse ozemlje kraljestva. Srbov, Hr- |kov ali javnih, državnih in samoupravnih usluž-vatov in Slovencev ter veljajo na njem pristoj-jbencev "(nameščencev), o kaderih se vodi pre-bine iz nastopnih tarifnih postavk zakona 01 ta-j iskava. in se izrekajo1 kazni po drugih zakonih ksah kraljevine Srbije z dne 30. marca 1911.:	j (ne pa po zakonih o pristojbinah, oziroma o kol-
I kovnih pristojbinah), če s temi zakoni ni dolo-I čeno drugače, je plačati pristojbino, ko postane I odločba izvršna. Kolikor je krivcev, tolikokrat
L
Naredile osrednje vlade.
201.
Na podstavi člena 7. začasnega zakona o pro-racunskih dvanajstinah za mesece september, oktober, november in december 1919. in januar, iyy'ljlr^ yaireF april hi maj 1920. in o najnuj
uejših fiskalnih odredbah Predpisujem nastopni
z dne 4. aprila 1920.
Tar. post. 5., ki se glasi: „Za vse pismene odločbe administrativnih ob-lastev, ako se izdajajo na zahtevo zasebnikov, kakor tudi za vse odločbe, ki se izdajajo o prestopkih zasebnikov ali javnih uslužbencev in o katerih se vodi preiskava ter izreka kazen na podstavi posebnih zakonov, v kolikor v teh zakonih ali v tem zakonu ni določena posebna pristojbina....................din.	21—
Pripomba. Vselej, kadar so s tem zakonom predpisane posebne pristojbine za razna .odobrila', ,dovolila' in .potrdila', se plača, kadar se odobrilo, dovolilo ali potrdilo ne da — za odločbo, s katero se prosilci obvestijo o* zavrnitvi — samo pristojbina, določena v tej tarifni postavki. Ce pa znaša pristojbina za samo odobrilo 2 dinarja ali manj, se plača za odločbo o zavrnitvi samo pristojbina, določena za odobrilo.“
Pojasnilo. Za „odločbe“ ali „odloke“, za katere se plačuje ta pristojbina iz tar. post. 5., se smatrajo samo f o r m a 1 n e o d 1 o č b e in formalni odloki, ki se ukrepajo na zahtevoi posameznikov intern izdajajo, ne p,a tudi kratki odloki, ki se izdajajo na posamezne prošnje, opozoritve in vloge, že opremljene s pristojbino za prošnjo, kakršne so: prošnje za dopust, za odlog davka, za službo itd., razen takrat, kadar prosilec izrečno zahteva, da se mu tak odlok izda v obliki formalne odločbe.
Ce posameznim osebam po opozorit vab, prošnjah in vlogah, ki so , v posebnih poslih proste pristojbine, zavrne oblastvo prve stopnje zahtevo kot neutemeljeno, je pristojbino za izdano odločbo plačati šele takrat, ko postane odločba izvršna.
Z'odločbo se mora določiti pristojbina. Vsa oblastva, ki poslujejo v tej stvari, morajo s svojimi odločbami, ako zavračajo prosilca, določati to pristojbino za. svoje odločbe. Poslednja instanca mora obsezati vso pristojbino za vse odločbe, ki jo mora plačati dotična oseba, ko postane odločba izvršna.
Ako zahteva več oseb z eno prošnjo, dä se vsaki izdaj posebna odločba, je treba položiti po 2 dinarja pristojbine za vsako osebo.
Nihče ne more vložiti pritožbe (ugovora) zoper izvestno odločbo, ako je ni zahteval in dobil, ker se mora odločba vedno priložiti pritožbi. Za
je treba plačati to pristojbino.
II.
Tar. post. 51., ki se glasi: „Za izjemni vstop kot podanik“ — a z ozirom na člen 7. o povišbi te pristojbine „din. lOO—
Pripomba. To pristojbino izterja oblastvo, ki sprejme tako prošnjo.“
Ce se dotična oseba sprejme za podanika (državljana) kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, mora naknadno plačati tudi pristojbino iz tar. post. 58. srb. zak. o taksah „za dekret o podaništvu“ — a z ozirom na povišbo po členu 7...........................din;. 50-—
Ce se pa komu zavrne zahteva, da bi bil sprejet za podanika kraljestva, pristojbine za dekret v znesku 50— dinarjev ni treba plačati, nego se naknadno plača samo pristojbina 2-— dinarjev za odločbo.
III.
Ako in v kolikor se veljava posameznih srbskih zakonov razširi na vse kraljestvo, se po tar. post. 5 2., ki se glasi: „Za pritožbe na državni svet zoper odločbo ali postopanje kateregakoli administrativnega oblastva“ plača pristojbina ................. ... din.
Isto velja za tar. post. 53., ki se glasi: „Za pritožbe na državni svet zoper ukaze in volitve vobče .	.	. din.
5-—
10-—.'
IV.
Tar. pošt. 54., ki se-glasi: „Za odločbo, s katero se proglasi vas za
trg.............................diu. 4000-—.“
Ce tako odločbo sklene narodno predstavništvo ali ministrstvo za notranje zadeve kot skupno — centralno — oblastvo, se plača ta pristojbina. Ce pa izda tako odločbo'pokrajinsko oblastvo, se plača pristojbina po zakonu one pokrajine, kjer se je ta odločba izdala.
♦V. '
Tar. post. 55., ki se glasi: potne liste v inozemstvo: a) za čas do celih 6 mesecev .
din.
to pritožbo (razen pritožb po tar. post. 52. 53. in j b) za čas preko 6 do 12 mesecev din.
........... '	.	-	flin
Ameriko
din. 250 izdajti
230., za katere se plačuje višja pristojbina), je
* Ra'zglašen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 88, izdanih j dne 21. aprila 1920.
c)	za vsako nadaljnje leto še po
d)	za izselitveni potni list v
5-	—
6-	— 6-—
Pripomba. Potni list se sme dalje za dobo treh let.“
naj-
Pojasnilo. Ta pristojbina se plačuje pri vseh državnih oblastvih v kraljestvu^ ki izdajajo take potne liste v inozemstvo, poleg; pristojbine dotične pokrajine za prošnjo samo.
Ta pristojbina se prileplja na potne liste.
Osebe, ki-potujejo v Ameriko, toda ne zaradi izselitve, nego po trgovskih ali drugih, zasebnih opravkih, morajo- istotako plačati pristojbino iz točke d) te tarifne postavke. Da pa lahko ukoristijo predpise te tarifne postavke pod a),
b)	in c) kot osebe, ki potujejo v -inozemstvo, se'jim pušča pravica, da smejo preveč plačano pristojbino za izselitveni potni list zahtevati od generalne direkcije posrednjih davkov ministrstva za finance po oblastvu, ki je izterjalo pristojbino, ako se v roku šestih mesecev izza dne, ko je bil potni list izdan, vrnejo v domovino. Rok za zahtevo povračila te pristojbine znaša trideset , dni izza dne, ko so se vrnili v domovino; to morajo doka'zati z vizom potnega lista, ki ga prilože prošnji za povračilo. Prošnje za povračilo preveč plačane pristojbine niso zavezane pristojbini ; toda če se zahteva povračila zavrne, plačajo naknadno pristojbino tako za prošnjo kakor za odločbo.
VI.
Tar. post. 56., ki se glasi: „Za mali potni list ali izkaznico . . din. OSO.“
Ta pristojbina se plačuje za izdajanje izkaznic ali certifikatov za notranji in za obmejni promet, kadar bo dovoljen, ne glede na to, v kateri pokrajini se izdajajo.
Ta pristojbina se prileplja nai izkaznice, oziroma na certifikate.
VII.
Tar. p o'st. 5 9., ki se glasi: „Za odpust iz podaništva.............din. 300-—.“
Ta pristojbina se plačuje za dovolila, najsi se izdajajo v katerikoli pokrajini, ter se prileplja na ta dovolila. Za prošnjo pa, s katero se zahteva odpust, se plača predpisana pristojbina za prošnje — opo’zoritve — po zakonu one pokrajine, iz katere se je prošnja vložila.
Ako se prosilcu zahteva zavrne, mora plačati samo pristojbino za odločbo v znesku 2-—„ dinarjev.
vni.
Tar. post. 61., ki se glasli: „Za gostilnjško! 'pravico v določenem poslopju, in sicer:
a)	v	Beogradu, Zagrebu,	Ljubljani,
Sarajevu in Subotici	....	din.	3000-—
b)	v	drugih mestih.......din.	2500—
c)	v	trgih...........din.	2000-—
d)	v	vaseh...........din.	1500-—.“
To pristojbino je plačati za dovolilo, da se na
dol o Čeh e m kraju zgradi gostilna, oziroma zti dovolilo, da se v določenem poslopju izvršuje gostilniški obrat (gostilna, hotel) ne glede na veličino poslopja.
To pristojbino plača lastnik poslopja; prilepiti jo je na dopustilo.
Gostilniška pravica v določenem poslopju in osebna pravica za izvrševanje gostilniškega obrata sta različni pravici ter se pridobivata ločeno druga od druge, ako so izpolnjeni potrebni po-goji.
To pristojbino naj pobira ono oblastvo, ki izda dopustilo — pravico — od onih oseb, ki bodo izza dne, ko stopi ta zakon v veljavo, zahtevale pravico za izvrševanje tega obrata v do--ločenem poslopju.
To pristojbino je plačati enkrat za vselej.
Za gostilne se smatrajo vsa ona javna poslopja, v katerih se prodajajo pijače in dajo jedila potnikom ter razen tega oddajajo sobe za prenočišče.
IX.
\
Tar. post. 6 2., ki se glasi: „Za kavarniško pravico v določenem poslopju, in sicer:
a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani,
Sarajevu in Subotici .... din. 3500-—
b)	v drugih mestih..............din. 3000-—
c)	v trgih ................ din. 2500-—.“
To pristojbino je plačati za dovolilo, da! se
na določenem kraju zgradi kavarna, oziroma za • dovolilo, da se v določenem poslopju izvršuje kavarniški obrat (krčma, pivnica), ne glede na veličino poslopja.
To pristojbino: plača lastnik poslopja; prilepiti jo je na dopustilo.
Kavarniška pravica v določenem poslopju in osebna pravica za izvrševanje kavarniškega obrata sta različni pravici ter se pridobivata ločeno druga od druge, ako so izpolnjeni potrebni pogoji.
To takso naj pobira ono oblastvo,1 ki izda dopustilo — pravico — od onih oseb, ki bodo izza dne, ko stopi ta zakon v veljavo, zahtevale pravico za izvrševanje tega obrata v določenem poslopju.
To pristojbino je plačati enkrat za vselej.
Za. kavarne se smatrajo ona javna poslopja, kjer se prodajajo samo pijače in jedila; ta poslopja pa ne smejo imeti sob za prenočišče.
X.
Tar. post. 6 3., ki se glasi: „Za osebno gostilniško ali kavarniško pravico ...........................din. 20O—
Ne glede na to, ali se je že dovolilo, da se v določenem poslopju sme izvrševati gostilniški ali kavarniški obrat, mora vsakdo, ki želi izvrševati gostilniški ali kavarniški obrat v poslopju, kateremu je treba za tak obrat pridobiti to pravico, imeti posebno osebno pravico, in ta se ne sme prenesti na drugega. Kdor dobi pravico, da v enem ali drugem poslopju otvori gostilno ali kavarno, ni še s tem dobil osebne pravice, da bi smel izvrševati gostilniški ali kavarniški obrat.
To pristojbino naj pobira, ono oblastvo, ki izda osebno gostilniško ali kavarniško pravico, od onih oseb, ki bodo izza dne, ko stopi ta zakon v veljavo, zahtevale osebno pravico za izvrševanje tega obrata; pristojbina se prileplja na dovolilo.
To pristojbino je plačati enkrat za vselej.
Pobiranje te pristojbine v ničemer ne izpre-minja predpisov trošarinskih zakonov.
XI.
Tar. post. 6 4., ki se glasi: „Za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom, za vsakega pol leta . . din. 250-—.“
Ta pristojbina se mora v tem znesku plačati ne glede na to, ali je tisti, ki je dobil to pravico, tudi manj časa ukoriščal svojo pravico.
Osebe, ki imajo osebno pravico iza izvrševanje gostilniškega ali kavarniškega obrata, smejo po dovolilu pristojnega oblastva na rrtih, v parkih itd., ki drugače nimajo lokalne pravice, prodajati pijače, kavo in jedila; toda za to dovolilo morajo plačati gorenjo pristojbino, četudi so že plačali pristojbino iz tar. post. 63.
To pristojbino naj pobira ono oblastva, ki je izdalo to pravico, od onih oseb, ki bodo izza dne, ko stopi ta zakon v veljavo, zahtevale osebno pravico za izvrševanje tega obrata.
Tudi ta pristojbina se prileplja na dovolilo.
Pobiranje te pristojbine v ničemer ne izpre-minja predpisov trošarinskih zakonov.
XII.
Tar. post. 7 0., ki se glasi: „Za dovolilo, da se otvori agentura za izseljevanje .............■	•	• din. 2000'—.“
Pripomba. Plačilu te pristojbine sozavezanitudivsidosedanjiobrati.
Oblastva, ki izdajajo dovolila za otvoritev agenturskih obratov za izseljevanje, morajo to pristojbino pobirati in prilepljati na dovolilo.
Tudi obrati, ki prodajajo vozne listke za prekomorske kraje, plačujejo isto pristojbino, ker se morajo smatrati za agenturske obrate za izseljevanje.
XIIL
Finančne pristojbine.
Tar. post. 2 0 2., ki se glasi: „Za carinsko prijavo, ki jo predloži voznik ali tisti, ki jc prinesel carinsko blago, razen za poštno blago, kakor tudi zal prijavno listo za ocarinjanje zlatih in srebrnih stvari.................din.	0-50.“
Tar. post. 2 0 3., ki se glasi: „Za nakiadnico(stovarnico), uvozno spremnico (popratnico), razen poštne, in od-premnico (uputnico).............din.	01-50."
Tar. post. 20 4., ki se glasi: „Za izprevodnico, ki spremlja domače blago, za tovorni list in izvozno listo din. 0-20.“ Tar. post. 205., ki se glaisi: „Za vsako carinsko	deklaracijo	.	.	.	din.	0-50."
Kadar pobotnica o blagu manjše vrednosti (sitnička priznanica) nadomešča deklaracijo, se plača ta pristojbina, ne pa pristojbina iz tar. post. 207.
Tar. post. 206., ki se glasi: „Za vsak vložek (vmesno polo) v deklaraciji ...............................din.	0f25.“
Tar. post. 207., ki se glasi: „Za pobotnico o vplačanih davščinah glede blaga manjše vrednosti (sitnička priznanica)	................  diin.	0-10.“
Kadar	taka	pobotnica	nadomešča	carinsko
deklaracijo, se plača pristojbina 0-50 dinarjev.
Tar. post. 2 08., ki se glasi: „Za prošnjo, s katero se zahteva vložitev naknadne deklaracije za ekspedicijo iste vrste; za odobritev, da se kreditira carina, za vsako deklaracijo . din.	a-—.“
Tar. post. 2 0 9., ki se glasi: „Za prenos tovornega lista na drugo osebo; za prenos skladiščnega blaga na drugo osebo, za vsako deklaracijo . . din.	2-—
Ta pristojbina se prilepi na prošnjo, s katero se zahteva prenos. Za prošnjo se plača pristojbina po zakonu one pokrajine, iz katere se prošnja pošilja.
Tar. post. 210., ki se glasi: „Za potrdila o izvoru inozemskega' blaga
din. 0-20.“
Ta pristojbina se plačuje tudi za potrdila, ki jih zbornice ali naša oblastva izdajajo o izvoru blaga.
Tar. post. 211., ki se glasi: „Za dovolitev, da se potrdilo o izvoru predloži naknadno.....................din. 3-_______
Pripomba. Ta taksa se plača tudi vselej, kadar se zahteva in dovoli naknadna predložitev drugih listin.“
Za prošnjo se mora plačati posebna pristojbina po zakonu one pokrajine, iz katere se prošnja pošilja.
dar. post. 212., ki se glasi: „Na potrdila o zdravstvenosti blaga in na kemikova potrdila o izvršeni analizi v inozemstvu, če se ne predlože v poverjenem prevodu.....................din. 2-—
1.	Pripomba. Ta taksa se plača tudi, ako se zdravstvenost potrdi na deklaraciji.
2.	Pripomb a. Na potrdila o zdravstvenosti živalskih proizvodov in na potrdila, da blago' v teži do 5 kg ni okuženo po trtni uši, se ne plača nobena taksa.“
Za prošnjo se plača posebna pristojbina po zakonu one pokrajine, iz katere se prošnja pošilja.
dar. p o s t. 213., ki se glasi: „Za dovolitve, da se uvozno blago raztovori izvun carinarnice in carinskega raz-kladišča:
a)	če blago plača carino . . . din.	3-—
b)	če blago ne plača carine . . din.	2-—.“
Za prošnjo, s katero se zahteva ta dovolitev.
se plača posebna pristojbina po zakonu one pokrajine, iz katere se prošnja pošilja.
Tar. post. 214., ki se glasi: „Za vsako odobritev privatnega" skladišča
din. 20-—.“
Za prošnjo, s katero se zahteva ta odobritev, se plača posebna pristojbina po krajevnih zakonih.
Tar. post. 215., ki se glasi: „Za dovolitev, da se blago, uvoženo 'za negotovo prodajo, ne izvozi čez označeno, temveč čez drugo carinarnico, kakor tudi, da se blago, izvoženo s pravico do vrnitve, ne povrne čez označeno, temveč čez druge carinarnice, za vsako deklaracijo  .......................din.	5-—.“
Za prošnjo, s katero se zahteva ta dovolitev, se plača posebna pristojbina po krajevnih zakonih.
Tar. post. 216., ki sc glasi: „Za d’a pristojbina iz tar. post. 203. se ne plačuje' dovolitev, da blago, uvoženo ob zavezi, za prevozne spremnice. Poštne nakladnice so za- j da se zopet izvozi, ostane v tuzemstvu vezane tej pristojbini.	| tudi po roku, za vsako deklaracijo din.
Za prošnjo, s katero se zahteva dovolitev, se plača posebna pristojbina po krajevnih zakonih.
Tar. post. 217., ki se glasi: „Za dovolitev, da se blago, izročeno eni carinarnici, odpremi v ocarinitev na drugo carinarnica ; za dovolitev, da se blago, že odpremljeno na drugo carinarnico, pridrži in ocarini pri tej ali drugi carinarnici : za dovolitev, da se inozemsko blago, sprejeto pri carinarnici in prijavljeno za vrnitev iz tuzemstva (uvoz, prevoz), iznova ocarini v tuzemstvu; za dovolitev, da se za blago, prijavljeno z uvozno deklaracijo, predloži prevozna ali skladiščna in narobe, za vsako deklaracijo, ki se premeni .... din.	3-—
Za prošnjo, s katero se zahteva ta dovolitev, se plača posebna: pristojbina po krajevnih zakonih.
Tar. post. 218., ki se glasi: „Za dovolitev, da se sme ekspedicija blaga izvršiti v stanovanju prosilčevem din.	10-—.“
Za prošnjo, s katero se zahteva ta dovolitev, se plača posebna pristojbina po krajevnih zakonih.
Tar. post. 219., ki se glasi: „Za dovolitev, da se smejo pred vložitvijo deklaracije'odpreti tovorki ter blago v njih pregledati in stehtati . .	. din. 0-50.“
'Pa pristojbina se plača poleg pristojbine za prošnjo po krajevnih zakonih, bodisi da se odpro tovorki, bodisi da se zahteva stehtanje. Pristojbina se prilepi na prošnjo.
T ar. post. 22 0., ki se glasi: „Za dovolitev, da se smejo od blaga vzeti
vzorci............................din. (k50.“
Ta pristojbina se prileplja na prošnjo poleg pristojbine za prošnjo po krajevnih zakonih.
Tar. post. 221., ki se glasi: „Za dovolitev, da se sme svobodno uvoziti iz inozemstva selitveno pohištvo, din.	2-—
Za prošnjo, s katero se zahteva ta dovolitev, se plača posebna pristojbina po krajevnih zakonih.
Tar. post. 222., ki se glasi: „Za vloge, s katerimi se zahteva povračilo vplačanih davščin-, ako se ugotovi, da so neutemeljene, razen takse za vlogo, za vsako deklaracijo ali pobotnico o blagu manjše vrednosti (sitnička priznanica) .........................din.	Oöö."
Ako je vloga za povračilo neutemeljena, se naknadno izterja ta pristojbina po krajevnih zakonih.
Tar. post. 223., ki se glasi: „Za dovolitev, da se, po izvršenem uradnem pregledu, blago naknadno pregleda din.	2-—.“
Za prošnjo, s katero se zahteva ta dovolitev, se plača posebna pristojbina po krajevnih zakonih.
T ar. post. 22 4., ki se glasi: „Za potrdila, s katerimi carinarnica na zahtevo zasebnikov potrjuje na podstavi nakladnic, prijav, pobotnic in deklaracij vrednost, oziroma količino izvože-,lega, uvoženega, prevoženega ali v ^lađišče sprejetega blaga, se plačuje ,a~le taksa:
a) če se potrdilo izda na podstavi deklaracije in dr. izza, leta, ko se zahteva potrdilo, za vsako deklaracijo,
Pobotnico in dr. . . . . . din.	!•—
k) če se izda potrdilo na podstavi rečenih listin za prejšnja leta, za vsako deklaracijo, nakladnice, pobotnico
dr.........................din. 5-—.“
i Za prošnjo se’ plača posebna pristojbina: po zakonu one pokrajine, v kateri se prošnja vloži.
i ar. post. 22d., ki se glasi: „Za ; Potrdilo, da sme kdo opravljati špedi-Trsko — posredoval niško — delo pri carinarnicah, za vsako carinarnico din. 100-—.“ Za kolikor oseb se zahteva to potrdilo, toliko-rat se mora plačati ta pristojbina, tudi če po-^ njejo vse skup.no. Ta predpis tudi ne izklju-cnje plačila pristojbine za sodno protokoliranje ega obrata. Za prošnjo, s katero se zahteva to -r”l°. se nmra plačati posebna pristojbina po «konu one pokrajine, v kateri se prošnja vloži.
T ar. post. 22 6., ki se glasi: „Za potrdilo carinskega urada (biroa) o kakovosti blaga in uporabi tarife, poleg stroškov za preiskavo, ako je samo en
vzorec..........................din.	T—
Za vsak nadaljnji vzorec še po . din. O20.“
Pristojbina 0-20 dinarjev se plača za vsak nadaljnji vzorec, ako je istoveten s prvim vzDrcem. Ce pa se drugi vzorec v čemerkoli razlikuje od prvega, se smatra za prvi vzorec ter je zavezan pristojbini T— dinarja.
Tar. post. 227., ki se glasi: „Za pritožbe zoper potrdila carinskega urada (biroa)......................din.	2*—.“
Na pritožbe	(ugovore)	se	prileplja	sSmo ta
pristojbina.
Tar. post. 22 8., ki se glasi: „Za odredbo, da se popravi proračun v deklaraciji, ako ga deklarant prijavi v lastno škodo; za dovolitev, da se blago izvozi iz carinarničnega razkladišča
din.	T—.“
Ta pristojbina	se	plačuje	poleg	pristojbine za
prošnjo po krajevnih zakonih.
Tar. post. 22 9., ki se glasi: „Za preiskavo in obsodbo po carinskih zakonih se plača taksa v razmerju višine odmerjene kazni, in sicer:
do vštetih 100 dinarjev .	.	.	. din.	5—
čez 100 do 300 dinarjev	•	•	J?	10-—
300 „	500	•	•	J»	15-—
„	500 „ 1000	• •	20-—
„ 1000 „ 2000		25*—
„ 2000 „ 3000	.,	...	„ in na vsakih nadaljnjih 1000 dinarjev		30—
še po		 .		5—.
Te pristojbine se izterjujejo za prestopke tega zakona in carinskih zakonov, a za druge, čim in v kolikor se eden ali drugi zakon razširi na vse kraljestvo, ter se prilepljajo na obsodbo, čim postane izvršna.
Ce se pri obsodbi dotičnega krivca uporabi tudi drug zakon, ki zgoraj ni omenjen, z zakonom ki je žgoraj omenjen, je treba plačati pristojbino- za preiskavo in obsodbo po gorenjih predpisih, razen če je za preiskavo irr obsodbo prestopkov po: drugih zakonih predpisana: posebna druga pristojbina.
Tar. post. 230., ki se glasi: „Za pritožbe zoper obsodbe po tar. post. 229
di n.	3-—
Za pritožbe na državni svet ali na: kasacijsko sodišče se plača . . din. 5-—
1.	P r i p o m b a. Takse, naštete v tar. post. 229, sc plačajo po obsodbi.
2.	Pripomba. Pri vseh finančnih prestopkih, ako je več okrivljenih oseb ali več dejanj, pa se stvar reši z eno obsodbo, se takse za obsodbo prisodijo za vsako obsojeno osebo, ne glede na število storjenih dejanj.“
XIV.
Tar. post. 23 5., ki se glasi: „Za dopustitev nadrobne prodaje tobaka, cigaretnega papirja, denaturiranega alkohola, poštnih in taksnih vrednot in monopoliziranega papirja, in sicer: a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani,
Sarajevu in Subotici .... din. 20— h) v mestih .  .................. „	lO—
c)	v trgih....................... „	5-—
d)	v vaseh....................... „	2-—.“
To pristojbino je plačevati, kadar in v kolikor se monopolski in poštni zakoni razširijo na vse kraljestvo.
V krajih, kjer občine izvršujejo prodajo kol-kovnih vrednotnic, ker ni prodajalcev, se ta pristojbina ne pobira od občin-.
Ta pristojbina se ne plačuje za vsak gori našteti predmet posebe, ampak plačuje se ena pristojbina za dopustitev prodaje, najsi se zahteva za kolikor koli predmetov. Ce pa1 se na!-knadno zahteva dopustitev prodaje za predmete, za katere prej ni bila ne: zahtevana, ne pridobljena, je to pristojbino plačati iznova.
Tz dopustitve za prodajo kolkovnih vrednotnic izhaja tudi dolžnost, da se prodajajo poštne znamke in druge poštne vrednotnice.
Tar. post. 23 6., ki se glasi: „Za vsako igro kvart ali domin za igranje
din. 5-—.“
Ker je s sklepom komiteta za finance in promet z dne 20., julija 1919., št. 1408, ta tarifa^ v kolikor se tiče kvart, razširjena na vse ozemlje kraljestva, se vsi oni, pri katerih se najdejo kvarte, ki niso plačale pristojbine po tej tarifi, kaznujejo po določilih dotičnih zakonov.
Vsaka igra (enota) kvart, ne glede na to, kakšne vrste je in za katero igro je namenjena, mora biti vložena v zavitek tako, da se kvarte ne morejo videti, ako se zavitek ne raztrga. Zavitek mora biti opremljen s tremi odprtinami tako, da se: skozi eno vidi slika srca ali denar-skega asa, skozi drugo pritisnjeni žig lastnika tvornice za kvarte in- kraj te tvornice, skozi tretjo pa da se lahko pritisne državni žig. Ko se plača pristojbina, se skozi odprtino na čisto polje srčnega ali denarskega asa pritisne žig z grbom in nadpisom: „5 din. naplaćena taksa“, pod žigom pa zaporedna številka vseh iger kvart, dotlej žigosanih na carinarnici. Na zavitku vsake igre je prilepiti kolek za 5 dinarjev, ki se prekolkuje z istim žigom in z isto zaporedno številko; žig se pritisne tako, da seza en del čez kolek, drugi pa čez zavitek. Zig, s katerim se izvršuje to žigosanje, se izdela vpričo državnega oblastva (uprave državnih monopolov) v potrebnem številu izvodov,od katerih se po eden izroči carinarnicam, ki izvršujejo žigosanje, za službo pri žigosanju, drugi pa se hranijo v blagajni uprave državnih monopolov. Stroj, v katerega se žig pritrjuje, mora imeti svojo zaporo, opremljeno z dvema ključema, izmed katerih se eden hrani pri upravniku one carinarnice, kjer se vrši žigosanje, drugi pa pri finančnem oblastvu ali pri upravi državnih monopolov, kakor to po potrebi določi minister za finance. Kvarte, ki se uvažajo iz inozemstva, se žigosajo v tistih carinarnicah, ki jih določi minister za finance, da izvršujejo njih uvažanje in žigosanje. Žigosajo se kvarte v tednu samo na en dan, ki ga določi carinarnica, in sicer pod nadzorstvom uradnika, ki ga določi finančno ob-lastvo, pri kateri je shranjen drugi ključ stroja, in carinskega uradnika, ki pobira carino in pristojbino. Žig je treba izmenjati vedno najdalje po preteku petih let: takrat se tudi prične nova zaporedna številka žigosanih iger. Cim se izdela novi žig, se stari žig komisijsko uniči, ko se je prej o tem sestavil zapisnik in se je na tem označilo nekoliko jasnih odtiskov. Kvarte, ki se izdelujejo v državi, plačujejo to pristojbino ob žigosanju istotako v carinarnici: to žigosanje se vrši na isti način kakor tedaj, kadar se uvažajo kvarte iz inozemstva. Lastnik tvornice mora po pristojnem najvišjem finančnem oblastvu obvestiti generalno direkcijo posrednjih davkov, koliko je iger, ki jih želi žigosati. Uradnik, ki ga ha predlog finančnega oblastva določi generalna direkcija posrednjih davkov, odpremi na določeni dan kvarte k carinarnici za žigosanje, kjer prisostvuje žigosanju in prekolkovanju kolkov. Dopustilo za izdelovanje kvart izdaja minister za finance, toda izdelovanje kvart se sme dopuščati samo v krajih, kjer je finančna uprava ali monopolno nadzorništvo, Ce je treba, predpiše minister za finance poseben način za žigosan ie kvart takoj tvornici kakor tudi natančnejša določila o kontroli sploh, da se nežigosane kvarte ne spravljajo iz tvornice v promet. Tvornici, ki se ne ravna po teh predpisih, se odtegne pravica za izdelovanje kvart, kar izreče minister za finance. Plačilu te pristojbine niso zavezane kvarte, ki se samo- prevažajo skozi kraljestvo, kakor tudi ne kvarte, ki se izdelujejo v kraljestvu ter se izvažajo iz kraljestva. Kvarte za izvo’z iz države se odpremljajo iz tvornice do carinarnice ob nadzorstvu finančnega organa s posebno izpre-vodnico. Poslednja carinarnica mora najpozneje čez pet dni po izvozu izprevodnico vrniti finančnemu Oblastvu ter na njej potrditi dan, ko so se kvarte izvozile v sosednjo državo.
Domine. Pristojbina za domine, ne glede na veličino in število domin v enoti in nß material, iz katerega so izdelane, se plačuje pri carinarnici. Na „dvojno bele“ domine se pritiska žig, da je pristojbina plačana, na škatle pa se prileplja znamka za 5‘— dinarjev tako, da se mora znamka raztrgati, ko se škatla odpre. Znamka se žigosa z običajnim carinskim pečatom. Pod zaporami, v katerih se hrani žig za žigosanje kvart, se hrani tudii žig za domine. Žigosajo se domine ob isti kontroli kakor kvarte. Kar je predpisano o: izdelavi žiga za žigosanje kvart in o njegovi izmeni, velja tudi 0 žigu za domine.
Domine, ki so v' porabi ali so drugače v državi v vseh pokrajinah našega kraljestva razen v Srbiji, se morajo žigosati in plačati pristojbino po tej tarifi. Žigosanje domin se mora dovršiti v roku meseca dni potem, ko* stopi ta pravilnik v veljavo (ko se razglasi).
Dokler se pa ne izdelajo potrebni žigi, se izvršuje žigosanje in prekolkovanje s pečatom carinarnice, in poleg tega se postavlja na one kvarte, ki se uvažajo, številka uvozne deklaracije in datum deklaracije, na one pa, ki se izdelujejo v državi, številka in datum prijave.
Vsi predpisi krajevnih zakonov o trgovanju s kvartarni, o kontroliranju tistih, ki prodajajo! kvarte, in o beležnici, ki jo vodijo, o pregledih (revizijah) pri prodajalcih kvart, o preiskavah poslovalnic, kjer se prodajajo kvarte, o postopanju zaradi prestopka! (prekrška,) predpisov brez uporabe kazenskega postopanja in z uporabo kazenskega postopanja, o kaznih, o plačevanju redne pristojbine poleg kazni, o jamstvu trgovcev s kvartarni '•— ostanejo povsem v veljavi tudi nadalje.
Vsi ti predpisi se morajo uporabljati tudi za domine.
XV.
Pristojbine pri konzularnih oblastvih v inozemstvu.
Tar. post. 23 7., ki se glasi: ,.Za potne liste v inozemstvo:
a)	za čas do šestih mesecev . . din.	3-—
b)	za čas od šestih do 12 mesecev din.	6-—
c)	za vsako padaljnje leto še po din.	6-—
d)	za izselitveni potni list v Ameriko
din. 250-—
1.	Pripomba. Nobeno oblastvo ne sme izdati potnega lista za dalje nego za tri leta.
2.	Pripomba. Vsa konzularna in ona ob-lastva, ki opravljajo ta posel, vodijo poseben se-znamek o naših državljanih v svojem okrožju ifi o izdajanju in obnavljanju potnih listov. Pri obnovi potnega lista se mora plačati taksa tudi za čas, za katerega se je plačilo te takse vsled nepravočasne obnove opustilo, a pobira se na stari izvod potnega lista, ki ostane v arhivu dotičnega konzularnega oblastva.
Konzularna oblastva morajo po zakoniti in običajni poti skrbeti za to, da imajo vsi naši državljani potne liste in da: jih dajo pravočasno obnoviti.“
Navodila po tar. post. 55. (V.) veljajo tudi tukaj.
Tar. post. 23 8., ki se glasi: „Za vidiranje potnih listov inozemcev, ki potujejo v kraljestvo..........din.	10-—
1.	P r i p o m b a. Ta taksa se plačuje v denarju one države, v kateri se vrši vidiranje, al pari. V državah pa, katerih denar ima manjšo borzno vrednost od dinarja, se plačuje taksa v denarju dotične države po dinarskem kurzu, ki ga začasno odredi finančni minister.
Finančni minister sme to takso sporazumno z ministrom za zunanje zadeve po načelu reciprocitete zvišati ali znižati.
2.	Pripomb a. Obmejna oblastva so dolžna izterjati za nevidirane potne liste za vidiranje predpisano zakonito ali dogovorjeno takso.“
Potemtakem tudi vsa oblastva v kraljestvu, ki vidirajo potne liste inozemskih državljanov, istotako izterjujejo to pristojbino v gorenjem znesku, ako se ne določi drugače z ozirom na 2. odstavek 1. pripombe.
Tar. post. 239., ki se glasi: „Za poizvedovanje in poročilo o osebah neznanega bivališča, ki žive izvun kraljestva .......................din.	5-—.“
Ta pristojbina se plača za prošnjo, s katero se to poročilo zahteva.
Tar. post. 2 40., ki se glasi: „Za prošnje za zasebno obvestilo osebam, ki žive izvun kraljestva . . . din. 5-—
Pripomba, 'lo takso in takso prejšnje tarifne postavke (239.) morajo izterjati tudi policijska oblastva, če se vlože prošnje po njih.“
Tar. post. 242., ki se glasi: „Za vsako sestavo pogodb poleg takse za pravni posel ali listino .... din.	IO—
Ko se sestavi pogodba, je plačati to pristojbino pri naših konzularnih oblastvih v inozemstvu. Taksa za pravni posel se izterja naknad-
no po zakonih one pokrajine, iz katere je oseba, ki zahteva sestavo pogodb, in to šele takrat, kadar se preneso v kraljestvo, kjer naj se po njih ustanovi pravno stanje.
Tar. post. 243., ki se glasi: „Za
potrdilo te pogodbe..................din.	2'—.“
Ta pristojbina se prileplja poleg potrdila na pogodbo samo.
Za prošnjo, s katero se zahteva to potrdilo, se plača posebna taksa.
Tar. post. 244., ki se glasi: „Za
sestavo oporoke......................din.	IO—.“
Ta pristojbina se prileplja na oporoko.
Za prošnjo, s katero se zahteva to potrdilo, se plača posebna pristojbina.
Tar. post. 24 5., ki se glasi: „Za
hranjenje oporoke...................d|in.	20-—.“
Za prošnjo, s katero se zahteva hranjenje, se plača posebna pristojbina.
Na isto prošnjo se prileplja tudi pristojbina za hranjenje oporoke.
Tar. post. 2 4 6., ki se glasi: „Za akt o otvoritvi oporoke .... din.	IO—.“
Ta pristojbina se plača za prošnjo, s katero se zahteva otvoritev oporoke.
Tar. post. 247., ki se glasi: „Za
sestavo pooblastila..................din.	5'—.“
Ta pristojbina se prileplja na pooblastilo.
Za prošnjo, s katero se zahteva sestava tega pooblastila, se plača posebna pristojbina.
Tar. post. 2 48., ki se glasi: „Za
sestavo inventarja...................din.	10-—.“
Ta pristojbina se prileplja na inventar.
Za prošnjo, s katero se zahteva sestava tega inventarja, se plača posebna pristojbina.
Tar. post. 249., ki se glasi: „Za uradno zapečatbo trgovine ali stvari
din. 5—.“
Ta pristojbina se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva zapečatba, poleg pristojbine za prošnjo.
Tar. post. 25 0., ki se glasi: „Za
snemo teh pečatov ...................din.	5-—
Ta pristojbina se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva snema pečatov, poleg pristojbine za prošnjo.
Tar. post. 2 51., ki se glasi: „Za vsako izdano odločbo in	vsak podobni
akt..................................din.	3-—.“
Ta pristojbina se prileplja na odločbo, oziroma na izdani akt.
Na prošnjo, s katero se zahteva odločba ali drug akt, se plača posebna pristojbina.
Tar. poist. 2 52., ki	se glasi: „Za
overovitev podpisov in	pečatov tujih
državnih oblastev	din.	3-—
Ta pristojbina se prileplja na spis, ki se poveri a.
Za prošnjo, s katero se zahteva overovitev, se plača posebna pristojbina.
XVI.
Tar. post. 2 7 2., ki se glasi: „Zal potrditev pravil (štatutov) delniških družb:
a)	bančnih, denarnih, kreditnih in hra-
nilničnih.................. . . din.
b)	trgovskih ....................... >•
c)	industrijskih	»
d)	obrtnih.........................  ,,
Za potrditev izprememb v pravilih (statutih)
se plača ena desetina takse, določene v tej tarifni postavki.“
To pristojbino plačajo vse delniške družbe, katerih pravila se potrdijo, ko stopi v veljavo za-časni 'zakon o dvanajstinah.
Pristojbino iz točke a) plačajo tudi vse zava-
300— 200-— 100-— 10-—
rovalhe družbe.
Kjerkoli izvršuje delniška družba mešane posle, se pristojbina za potrditev njenih pravil izterjuje po oni točki, s katero se eden izmed teh poslov više obremenjuje.
fin
XVII.
Tar. post. 2 7 5., ki se glasi: „Za prošnjo, s katero se prosi koncesija za industrijsko podjetje............din.	20’—.“
Ta pristojbina se plača, ako se privilegij izda v Beogradu.
'	XVIII.
Tar. post. 2 7 6., ki se glasi: „Za privilegij za industrijsko podjetje“ — z ozirom na povišbo po členu 7. zakona —.............................„din. 500'—
Ta pristojbina se izterja.ter se prilepi na privilegij, ako se privilegij izda v Beogradu.
Za prošnjo se plača pristojbina iz tar. post. 275.
Tar. p o s t. 2 7 7., ki se glasi: „Za prenos privilegija“ — z ozirom na povišbo po člepu 7. zakona — . . „din, 500-—.“ Ta pristojbina se plača in prilepi pred besedilo o prenosu, ako se prenos dovoli v Beogradu.
Za prošnjo za prenos se plača pristojbina po zakonitih predpisih one pokrajine, iz katere se prošnja pošilja.
Tar. post. 278., ki se glasi: „Za izpremembo tega privilegija .	. din. 100-—.“
Ta pristojbina se .plača in prilepi pred besedilo o izpremembi, ako se ta izprememba dovoli v Beogradu.
Za prošnjo za izpremembo se plača pristojbina po 'zakonitih predpisih one pokrajine, iz katere se prošnja pošilja.
XIX.
Tar. post. 2 7 9., ki se glasi: „Za odobritev žage na zasebnem, občinskem, vaškem, samostanskem in cerkvenem zemljišču, ali zä podaljšavo obrata na prej dovoljeni žagi, za vsako žago — ravno ali krožno — letno po
din. 10-—.“
Ta pristojbina se plača, ako se odobritev izda v Beogradu. Pristojbina za prošnjo se plača po zakonitih predpisih one pokrajine, iz katere se prošnja pošilja.
Seznamek teh oseb vodijo pristojna gozdarska oblastva, ki morajo strogo paziti na to, da se pristojbine pravočasno plačujejo in da se žagarsko podjetje ne vodi, dokler se ne plača ta občasna pristojbina. To pristojbino je plačati, Četudi se morda obrat na žagi izvršuje manj časa. Če kdo začne ali podaljša delo, preden je plačal to pristojbino, se kaznuje po dotičnih predpisih zakona o taksah. Ta pristojbina se plača za vsako žago, četudi lastnik ne uporablja vseh žag. Žagarska podjetja, ki ne žagajo lesa ne za prodajo, ne za denar, negoi za osebno potrebo, kakršne so žage pri gotovih rudnikih in drugih industrijskih podjetjih, ako so lastnina teh rudnikov, oziroma podjetij, ne plačujejo te pristojbine. Tudi stroji za žaganje drv niso zavezani plačevanju te pristojbine.
XX.
■ Tar. post. 280., ki se glasi: „Za prijavo za sekanje lesa, ki naj bi se predelal za preprodajo (špekulacijo) ali za uporabo pri zgradbah, prevzetih v izvršitev na licitaciji ali s pogodbo:
a)	v.privatnih gozdnih parcelah za vsako gozdno parcelo po . . . din.	2-—
b)	v državnih, občinskih, vaških, samostanskih in cerkvenih gozdih za vsak
gozd po......................din.	5-—.“
Ta pristojbina se prileplja na prijavo, s katero se prosi za sekanje lesa, ki naj bi se predelal za preprodajo. Obrtniki, ki se prijavijo ter kupijo les za predelavo v svojih obrtnih delavnicah, in oglarji, ki se prijavijo za pobiranje dračja po gozdu, ne plačajo te pristojbine, nego samo pristojbino zai prijavo (Tlago) po predpisih dotičnega zakona o taksah.
XXI.
Tar. post. 3 3 2., ki se glasi: „Za tiskanje uradnega razglasa v službenih novinah, a v zasebnih zadevah, razen tiskarskih stroškov, za vsak razglas ............................din.	5-—.“
Ta pristojbina se plačuje v vseh zasebnih zadevah, če predpisi posameznih zakonov zahtevajo, da se službeni razglasi objavijo v „Službenih Novinah“, oziroma v uradnih listih.
Pristojbina se prilepi na oglas, ki se izroči v tisk.
B.
XXII.
Po členu 10. začasnega, zakona o proračunskih dvanajstinah in o najnujnejših fiskalnih odredbah se vse med vojno; izjemoma nepovišane tarifne postavke v novih pridruženih pokrajinah,
1.	j. v Hrvatski, Slavoniji, Banatu, Bački in Baranji. pri taksah, imenovanih „stalne kolkovne pristojbine“, povišujejo za 100% (sto odstot-kov ).
Med vojno so bile povišane samo:
1.	) kolkovine na vse vloge „pri postopanju pred sodiščem“ ;
2.	) kolkovb.re za pooblastila;
3.	j kolkovine za vse listine, s katerimi se vrši prenos imovine.
Vse druge stalne kolkovne pristojbine, ki so predpisane za katerekoli druge listine, vlogey duplikate, njih priloge, napise in prepise, izpričevala in druge uradne spise, za kolkovino knjig trgovskih, industrijskih in poslovnih posredovalnic, niso povišane in nanje se razširja predpis člena 10. tega zakona.
C.
XXIII.
Po členu 11. začasnega zakona se vse stalne lestvične in odstotne kolkovne pristojbine po zakonih „o kolkovnih pristojbinah“, ki veljajo v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Backi, Banatu in Baranji, potem, ko se izvrši povišba po členu 10., povišujejo za 100% (sto odstotkov).
Izjemoma se povišujejo namesto za 100%(sto odstotkov) za 400% (štiristo odstotkov) sodne pristojbine po tarifni postavki III. d 18 za Bosnoi in Hercegovino in po' tarifni postavki 16 d za Dalmacijo in Slovenijo, za 800% (osemsto' odstotkov) pa sodne pristojbine pod T br. 48/13, točki 4., za Hrvatsko, Slavonijo, Bačko, Banat in Baranjo — oziroma pristojbine za „vpis v trgovinski register“, označene v T br. 48/13, točki IV.
Ta predpis se tiče brez razlike vseh pristojbin, navedenih in predpisanih v vseh osnovnih pristojbinskih zakonih kakor tudi v vseh .naknadnih izpremembah in dopolnitvah teh zakonov.
e.
XXIV.
Po členu 12. začasnega zakona se morajo v vseh primferih, navedenih v pristojbinskem zakonu iz leta 1850. za Dalmacijo in Slovenijo, in onih iz leta 1883. za Hrvatsko, Slavonijo, Banat, Bačko in Baranjo kakor tudi pristojbinskega zakona iz leta 1886. za Bosno in Ilercegovino vse pristojbine — v kolkih iiv v gotovini — plačevati takoj v naprej, ne glede na to, kolik je znesek.
Vse „stalne“ in „lestvične“ kolkovne pristojbine kakor tudi odstotne pristojbine, ki niso določene za prenos nepremične imovine ali za zemljiškoknjižno zavarovanje, se morajo odslej, ne glede na njih veličino — torej tudi preko maksimalne vsote 50-—, oziroma 60-— kron, brezpogojno in edino plačevati v kolkih v naprej.
Noben spis (vloga, prošnja, pritožba) itd.), z3.vezan stalni in lestvični pristojbini, ki se °sebno izroča vsem državnim kakor tudi avtonomnim oblastvom, se ne sme sprejeti, ako; ni Po zakonu opremljen s predpisanoi pristojbino 'kolkovan), ter se mora takoj vrniti dotič,niku, da prilepi predpisano pristojbino. Spisi in listine brez pristojbine ali z nezadostno pristojbino, ki Prihajajo po pošti, se vpisujejo v protokol ter se takoj vrnejo; pristojnemu finančnemu oblastvu, ua poizove vložnika spisa, naj položi predpisano Pristojbino, z obvestilom, da, se ne bo vršilo' 11 rad no poslovanje, dokler se po zakonu ne plača radostna pristojbina. Ako je vložba takega spisa ' czana na določen zakonit rok, pa se je spis pra-' pčasno vložil, se smatra vložba, ako se pristoj-'1 na naknadno plača, za pravočasno.
Ako se s spisom prosi od, oblastva izdaja služ-jfriega akta (potrdila, izpričevala, odločbe itd.), /j je zavezan posebni pristojbini, se mora pla-dd'	Pr’stojbina za odločbo, oziroma potr-
^0.8e> opozoritve, prošnje, in zahteve, ki se > ,S1 jajo brzojavno, morajo istotako biti oprem-
ljene s pristojbino (kolkovane), preden se izroče, uradnik pa, ki sprejme telegram, označi ob njega odpravi na koncu brzojavnega besedila, kolika pristojbina je prilepljena. Pristojno oblastvo pa mora presoditi, ali se je za ta brzojavni dopis plačala zadostiva pristojbina, ter tudi postopati po gorenjih predpisih. Vse pristojbine pri so-: diščih, ki se plačujejo*po izvrsnosti odlokov, morajo biti pri sodiščih poravnane brezpogojno in brez ozira na njih veličino edino v kolkih in takoj v predpisanem roku. Izjema je dopustna takrat, kadar se vrši prenos imovine in zemljiškoknjižno zavarovanje, čigar pristojbina moral biti v davčnem uradu že prej preračunjena in v gotovini plačana. Sodišče ali oblastvo ne sme izdati odloka, dokler se ne prepriča, da je predpisana pristojbina plačana.
Za točno izvrševanje teh predpisov je odgovoren sodnik z vso svojo imovino za škodo, storjeno državi, kakor tudi drugi šefi pristojnih oblaštev, kjer se dožene, da je opravilo izvršeno, ne da bi se bila plačala pristojbina.
Pri vsakem prenosu nepremične imovine morajo oblastva, pri katerih se vrši ta prenos, še ob času razprave zahtevati od občinskega! poglavarstva, oziroma katastralnega, oziroma davčnega urada (v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Sloveniji z Istro) vse potrebne podatke o prera-čurvitvi (odmeri) pristojbine.
Te podatke morajo občinska poglavarstva, oziroma katastralni uradi, vročiti tako oblastvom kakor zasebnikom: takoj brezplačno in brez kakršnekoli pristojbine.
Dotična oiblastva morajo poslati te podatke obenem s pismom davčnemu uradu v pristojno preračunitev (odmero) pristojbin.
Zemljeknjižna oblastva ne smejo v zadevah, ki jim dohajajo, ukreniti ničesar, dokler ni pristojbina plačana v celoti. Dokaz o plačilu j pristojbine je potrdilo davčnega urada, ki mora biti tudi priloženo aktu, preden' zemljeknjižno oblastvo prejme dopis. Zasebniki morajo v takih zadevah samo zbrati in izročiti davčnemu uradu te podatke s prepisom listine vred.
Davčni uradi ne smejo brez gorenjih podatkov jemati spisa v poslovanje, nego morajo opozoriti na nedostatek podatkov ter naročiti, naj jih naknadno predlože. Tisti trenutek, ko se spis izroči davčnemu uradu, mora ta urad spis uvrstiti v likvidacijsko knjigo1, izvršiti preračun istega časa, vso preračunjeno vsoto takoj sprejeti ter izdati priznanico (pobotnico) ali na izvirniku spisa ali posebe.
Ker se mora pristojbina takoj plačati — kreditiranje države je prenehalo — sme davčni urad dötiqniku na njegovo zahtevo izdati plačilni nalog, toda samo potem, ko plača pristojbino, in to samo, če plača predpisano pristojbino v kolkih za odločbo (T br. 5).
Kjer se mora pristojbina plačali po izdanem plačilnem nalogu, je davčni urad upravičen izterjati to pristojbino po prisilni (eksekutivni) poti takoj čez trideset dni izza dne, koje izročil nalog-
Pritožbe zoper tako izterjatev ne zadržujejo plačila pristojbine; vložiti se smejo samo v roku tridesetih dni izza dne, ko se je vročil nalog. Pritožbe, vložene po tem roku, se odklanjajo.
Pritožbe zoper izterjatev pristojbine, kjer ni bilo nalog'a, se smejo vložiti v istem tridesetdnevnem roku izza dne, ko je pristojbina plačana.
Davčni uradi ali oblastva, ki odmerjajo pri-stojbinie, morajo, kadar bi bilo plačilo prera'r čunjene (odmerjene) pristojbine zavisno od poznejšega dogodka, pristojbino! takoj izterjati, a ne kakor do sedaj. Dotičnik ali njegov naslednik, od katerega se je ta pristojbina izterjala, imaj pravico, da ob svojem času zahteva povračilo plačane pristojbine, ako se definitivno ugotovi utemeljenost njegovih napovedi. V tem primeru ta oseba (naslednik) ni upravičena zahtevati obresti od te pristojbine. Ta predpis se mora uporabiti takoj in za vse primere, ki so v evidenci. Takse, ki se pobirajo v dvanajstih mesečnih obrokih za imenovanja na dostojanstva in čine in za službene pogodbe, se morajo takoj plačati v celoti.
V se pristojbine, navedene v členu 7. začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah in ki glede pobiranja veljajo izza dne 6. aprila 1.1. kot dne, ko je ta zakon zadobil moč — s e p o b i r a j o v k o 1 k i h d i n a r s k e v r e d-nosti. Dokler se za vse kraljestvo ne izdado enotni kolki v dinarski vrednosti — se pristoj-
bine iz člena 7. pobirajo v sedaj veljavnih kolkih, toda proti temu, da se mora uporabljeni kolek strinjati z razmerje ni vrednosti dinarja — t. j. namesto' pristojbine 1 ali 2 dinarjev" znaša pristojbina 4, odnosno 8 kron itd.
Prošnje za povračilo preveč plačane pristojbine, določene v členu 7. začasnega zakona, se pošiljajo generalni direkciji posrednjih davkov po onem oblastvu, ki je izterjalo pristojbino v višjem znesku, nego je je bilo treba, v roku tridesetih dni izza dne, ko je bil presežek pristoj-binje plačan. Za to prošnjo ni treba plačati nobene pristojbine. Če pa se dožene, da je prošnja neutemeljena, se mora plačati tako pristojbina za prošnjo (priziv) kakor za odločbo, s katero se zahteva zavrača.
D.
XXV.
Sklepna določila.
Od dne, ko je dobil moč začasni zakon, torej od dne 6. aprila 1.1., se morajo vse neizvršene zadeve administrativnega ali sodnega značaja, o katerih so pristojbine plačane v prejšnjih iznosih ali za katere je bilo treba plačati stalno ali lestvično pristojbino, obravnavati s pristojbino po prejšnjih iznosih.
Toda če je treba v teku obravnave položiti še novo pristojbino ali dopolniti pristojbino po* starem iznosu, ker ni zadostno plačana po prejšnjem iznosu, veljajo novi iznosi po začasnem zakonu.
One zadeve pa, ki so zavezane pristojbini pred dovršitvijo ali po njej, toda še niso dokončane, plačajo pristojbino po novih iznosih začasnega zakona.
V Beogradu, dne 16. aprila 1920.;
št. 3005.	. r
Minister za finance:
dr. V. Jankovič s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenije

Izpremembe v osebju.
Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo sta imenovana: konceptni praktikant Stanko Likar za koncipista v X. činovnem razredu in pogodbeni uradnik Leopold P u h a r za ofieiala v X. činovnem razredu.
Dr. Gosar s. r.
Absolvirard pravnik Ivan Pokorn je imenovan za provizoričnega vladnega koncipista v X. činovnem razredu pri poverjeništvu za kmetijstvo.
Jan s. r.
Premeščena sta: okrajni glavar Hugon Hof-b ati er pri poverjeništvu za notranje zadeve k oddelku za narodno hrambo; okrajni komisar dr. Adolf Gol i a od tega oddelka k predsedništ-vu deželne vlade za Slovenijo.
Imenovani so: vladni koncipist pri mestnem magistratu v Mariboru ; Alojzij Kochi er za okrajnega komisarja, provizorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Radovljici doktor Janko Vidic in provizorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Krškem dr. Janko Šiška za provizorna okrajna komisarja; konceptni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Krškem Bogumir Kobal za provizornega vladnega koncipista. — vsi na dosedanjih službenih
mestih.	_
Remec s. r.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Ignacija G a 1 i e n a za slugo pri okrajnem
sodišču v Kranjski gori.	T, v
Kavcnik s. r.
St. 4304/pr. 1920.
Razglas.
Društvo „Zveza trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju“ (zveza privatnih nameščencev za Slovenijo) je v zmislu § 24. društvenega zakona oblastveno razpuščeno.
Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani,
dne 6. maja 1920.
Poverjenik: Remec s.r.
Št. 1692 ad.
Odobrite? šolske kajige.
Podpisano poverjeništvo je z razpisom z dne 4. maja 1920., št. 1692 ad, odobrilo šolsko knjigo: ..Berilo za obče ljudske šole“, II. del. (S slovni-škim dodatkom.) Drugo šolsko leto. Sestavila Fr. Gabršek iiv A. Razinger. Predelal F r. G a b r š e k. Cena vezani knjigi 8 K. V Ljubljani 1920. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg/'
V Ljubljani, dne 4. maja 1920.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Poverjenik: dr. Verstovšek s. r.
St. 4044.
Tedenski, Izkrn s nsleElfMfe boleEalli na ossmljs deželne vlade sa SSovesiie.
(Od dne 11. do dne 17. aprila 1920.)
Okraj ,	Občina '	Ostalih	j Na novo obolelihj	1 Ozdravljenih |j	s 1	Ostali v nadaljnji oskrbi
Škrlatica (S c a r 1 a t i n a). Ljubljana mesto i Ljubljana mesto . . 1 4 j 1 ; 2 i . | 3					
Razglasi delegacije ministrstva financ za Slovenijo in istro v Ljiljani,
lapremembe v osebja.
Višji finančni svetnik dr. Janko Ponebšek je od ljubljanske delegacije ministrstva financ premeščen k davčni administraciji v Ljubljani kot predstojnik.	Dr. §avnik s. r.
Premeščena sta: Rudolf W e ixl er, davčni upravitelj pri davčnem uradu na Vrhniki, k davčnemu uradu v Novem mestu in Josip Golob, davčni upravitelj pri davčnem uradu v Borovljah, k davčnemu uradu na Vrhniki.
Josip Vodopivec, pisarniški oficial pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljutomeru, je začasno dodeljen tamkajšnjemu davčnemu uradu v nadaljnje službovanje.
Za delegata : Špindler s. r.
------------------
Razglasi firupih nratfov in nlilastev.
Št. 5055/11—4.	688 3—2
Mate čaj.
D a v i c a (D i p h t e r i a).
Krško * Kostanjevica . . . . j . j t : . : . , 1 Ljubljana mesto 1 Ljubljana mesto .. l ljljlj .
; Maribor okolica	j Maribor	okolica	.	.	j	.	1	•	j	.	j	1
Maribor, mesto	; Maribor	mesto	...	j	1	.	j	.	!	.	:	1
Radovljica	j Begunje...........j	.	1	j	1	|	.	!	.
Velikovec	; Doberla	vas.......i	2 j .	j	1!	.	;	1
Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).
Brežice	j Kapele 			! 11 •		|1		j ,
Kočevje	i Nemška loka . . . .	2	*	i -2 ! .		
Ljubljana mesto	! Ljubljana mesto .	1 1	L	j .	1 •	1
Griža (D y s e n t e r		a).				
Brežice	1 Sv. Peter		j 2		j .	■	2
; Celje okolica	j Celje okolica . . . .	! 3		i .		3
Maribor mesto	i Maribor mesto . .	1	1 .	u		i •
1 Velikovec	j Rikarja vas ....	1 *	11	J •		i 1
	P e g a v i c a.					
Ljubljana mesto	1 Ljubljana mesto . .	!1		j ,	.	1
j Maribor mesto	i Maribor mesto . . .	!l	•	i		*
Koze (Variola)						
Brežice	Brežice		13	2	2		3
	Ploteijc 			2	1	1	
	: Križe		1 .,	2	•		2
	Anže		.	1	•	•	1
	Gorjane						2
Celje okolica	Celje okolica . . . .	;24	.			24
Celje mesto	i Celje mesto		1		1		
Krško	Krško		12		•		2
			1	•	.	22
	Kostanjevica . . . .	i 4	8			12
	Sv. Križ				5	2	*5
	; Velika Dolina . . . .		4	.		4
Konjice okolica	I Konjice okolica . . .	‘15 21 1			5	30
Ljubljana okolica	; Preserje		! 3	1	2 i .		2
Ljubljana mesto	i Ljubljana mesto . .	i 2		.		2 1
Maribor okolica	j Maribor okolica . .	41	14 14: 1			40 i
Maribor mesto	: Maribor mesto . . .	6	5 i 3			8
Ptuj okolica	Ptuj okolica		9	1	8		2
Slovenjgradec	;					
okolica	; Slovenjgradec oko-	I				
	lica		5				5
Velikovec	i Sv. Peter 		i5		5	•	
	Libuče 		1		•		1 j
	Libeliče		7	3	7		3 i
	Tolsti vrh						. i
Okraj
f
6
3
rO
O
c
c
&
f
*t3
I
I
š! > s
p
oi
Gripa.
Boroveljski okraj..........j .	2
Črnomaljski okraj..........j . j 3
Cerkniški okraj............! . j 12
; Ljubljana mesto............j	•	ji
Ptujski okraj...............j	5	^	7
if Novomeški okraj...........j	1	!	•
Radovljiški okraj...........i	2	i	.
Velikovški okraj............. 6 j 15
10
5
2
4
' i 2 2 ! 1
•	i 2
‘V
•	, 1
• ' •
• ; i?
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 30. aprila 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
Pri deželni vladi v Sarajevu, odseku za kmetijski kredit, je popoluiti štiri sistemizirana mesta računskih uradnikov.
Kompetervti naj svoje prošnje najdalje do dne 1. junija 192 0.
po političnem oblastvu odpošljejo na naslov: Zemaljska vlada u Sarajevu, odsjek za poljoprivredni kredit (II—4).
Obširnejši natečaj glej v Uradnem listu št. 55.
V S a r a j e v u, dne 29. aprila 1920.
Deželna vlada za Bosno in Hercegovino, odsek za kmetijski kredit (II—4).
Vr VI 14/20—2.	~ '	702
V imesm Njegovega Veličanstva Kralja!
Okrožno sodišče v Mariboru kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdništva potrdilo po varnostnem oblastvu izvršeno zaplembo dveh letakov v slovenskem jeziku, naslovljenih: „Železničarji! Sodrugi!“, oziroma letakov: „Eisenbahner! Genossen!“, podpisanih: „Vodstvo stavke“, oziroma: „Die Streikleitung“, in natisnjenih v Ljudski tiskarni v Mariboru, ter v zmislu § 493. k. pr. r. razsodilo v nejavni seji:
Vsebina gori navedenih letakov tvori pregre-šek po §§ 92. in 103. srb. kaz. zak.; zato se v zmislu §§ 36.. odstavek 2., in 37. tisk. zak. prepoveduje razširjanje teh letakov ter odreja, da je uničiti stavek iiv letake, v kolikor so le-ti do-tiskani.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek V., dne 29. aprila 1920.
Preds. 624/4—20.	3—2
Baapls.
Službi uradnega sluge pri deželnem sodišču v Ljubljani in pri okrajnem sodišču v Radovljici ali pri drugem sodišču.
Prošnje se morajo vložiti do dne 16. junija 1 92 0.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 55.
Temu razpisu se pripominja, da vel ja za izkaz invalidnosti plačilno nakazilo za stalne prejemke, izdano bodisi po naših, bodisi po bivših avstrijskih oblaistvih, in izvid nadpregleda, izdan po predpisih naredbe poverjeništva za1 narodno hrambo z dne 16. decembra 1918., št. 211 Ur. 1.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 4. maja 1920.
Preds. 645—4/20—2.	3—2
Razpis.
Službi uradnih slug, ena pri okrožnem sodišču v Celju, druga pri okrajnem sodišču v Brežicah, ali pri drugem sodišču.
Prošnje se morajo vložiti do dne 2 0. junija 1920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 55.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 3. maja 1920.
Preds. 519—4/20—1.	3—2
Razpis,
Službe sodnih slug pri okrožnem sodišču v Mariboru, pri okrajnih sodiščih v Ljutomeru in Marenbergu ali pri drugem sodišču, kjer se morda izprazni tako mesto po premestitvi. Prošnje se morajo vložiti do dne 16. j u n i j a 1 9 2 0.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 55: ta razpis se obenem popravlja v predzadnjem odstavku v toliko, da veljajo za listine, s katerimi morajo invalidi izkazati svojo invalidnost, tudi plačilna nakazila za stalne invalidne prejemke, izdane bodisi po naših, bodisi po bivših avstrijskih oblastvih.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 4. maja 1920.
Preds. 520—4/20—1.	3—2
Razpis.
Služba jetniške paznice pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Prošnje se morajo vložiti do dne 16. junija 1920.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu št. 55.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru.
dne 4. maja 1920.
Preds. 510—4 a/20.	3—3
Razpis.
Oddado se mesta sodnih slug, in sicer eno pri okrožnem sodišču v Novem mestu in po eno pri okrajnih sodiščih v Kostanjevici, Kočevju in Ribnici, oziroma pri drugem sodišču, kjer se tako mesto izprazni po premestitvi.
Pravilno kolkovanc in opremljene prošnje, ki
morajo biti svojeročno pisane, naj se vlože najkasneje do dne
15. junija 1920.
pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu št. 54.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 3. maja 1920.
U Vili 197/20.	672 3—1
Edikt.
V kazenski zadevi zoper Ivana Kr a j u i k a, kovača kurilnice južne železnice, stanujočega v Mariboru, Gajeva cesta št. 7, zaradi prestopka po § 47?, kazi zak. objavlja podpisano sodišče, da so se našle pri obtožencu ob hišni preiskavi te-le stvari, katerih lastniki se iščejo:
1 odeja, 1 ženski sukivjen plašč, 1 refeč namizni prt, 1 namizni rumen rožast prt. 1 preproga, 2 kosa usnja, 1 kos usnja s sedeža železniškega vagona, 1 moške hlače, 1 ura s termometrom in barometrom, 1 brivni aparat, 3 pari gumijevih pet, 1 usnjena ročna torba, 1 žepno zrcalo, 1 brow-ning pištola s 25 naboji, 1 pištola. 1 lanena preproga, 1 majhnai odeja, 1 vrečica za papir, oziroma krtače, 1 rdeče kopalne hlače, I rdeča otroška obleka, 1 kos lanenega platna, 6 žepnih robcev. 10 modrih serviet za kajvo, 1 brisača, 1 bel namizni prt, 1 rdeč namizni prt, S prevlek za zglavnike. 1 rdeča prevleka za 'zglavnik, 5 brisač, 1 prevleka za otroško odejo, 2 prevleki normalne velikosti, 1 prevleka za odejo z monogra-mom K. G., 2 prevleki za odejo, 2 rjuhi iz moiino-platna, 1 prevleka za blazino z monogramom M. J. 13., i posteljna rjuha, 1 belo pogrinjalo za posteljo, 1 namizni prt iz da.maska, 1 par čevljev s kopiti, 1 slamnik iz papirnatega platna.
Lastniki navedenih predmetov se pozivljejo, naj se pri podpisanem sodišču javijo tekom enega leta ter dokažejo svojo lastninsko pravico, ker se sicer te stvari prodado.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek Vlil-dne 27. aprila 1920.
U V n I 196/20.	671 3—1
Edikt.
V kazenski zadevi zoper Konrada Frasa, pre-niikača južne železnice, stanujočega v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 34, zaradi prestopka tatvine po § 460. kaz. zak. objavlja podpisano sodišče, da so se našle pri obtožencu ob hišni preiskavi te-le stvari, katerih lastniki se iščejo: 8 žimnic, napolnjenih s konjsko žimo, 2 ivreči konjske žime, 1 kg parafina, zavitek sukna in platna, 7 karnis, 1 lestenec, 4 vojaške hlače, 2 vojaški bluzi in 1 nahrbtnik.
Lastniki navedenih predmetov se pozivljejo, naj se tekom enega leta javijo pri podpisanem sodišču ter dokažejoi svojoi lastninsko pravico, sicer se navedene stvari prodado.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VII., dne 28. aprila 1920.
71/20—4.	638
Amortizacija.
Po prošnji Marije Rošerjeve, posestnice v St. Janžu II., se uvaja, postopanje za amortizacijo nastopnega vrednostnega papirja, ki ga je
Proglasitve za mrtve.	681
Pristojni sodni dvor, okrožno sodišče v Celju, Je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in sadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklieni rok potečo dne
Josip ZTsutsoh, rejen dne 10 januarja 1883. v Vrbovih (Češko), stotnik 87. pehotnega polka.	Bil s 87. pehotnim polkom na italijanski fronti; izia dae 28. avgusta 1917 pogrešan.	Žena Helena Nentseh.		17. 4. 192d • T I 30/20—2.	1. oktobra 1920.
Anton Drofenik. rojen dne 11. junija 1859., posestnik v Spodnjem Se-čevera.	Odšel dne 16. januarja 1915. k mariborskemu stiolskerau polku, odtod na italijansko bojišče ter bil dne 20. julija 1915. težko ranjen; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Amalija Drofenik.	—	17.4.1920.; T I 2/20-2.	1. oktobra 1920.
Josip Bob, rojen dne 16. marca S886., v Leskovcu, okraj sevni-ški, rudar v S ter k radi	Odšel s 87. pohotnim polkom ca rusko bojišče; isra meseca julija 1915. pogrešan.	Žena Matilda Boh.	—	17. 4. 1920.; TI241/19 - 5.	1. oktobra 1920.
Ivan Bolko, rojen dne 2. decembra 1892., delavčev sin v Slo-venjgradcu.	Odšel ob spiošni mobili-Kaciji s 87. pehotnim pol. komna rusko boj-.šče; izza jeseni leta 1914. pogrešan.	Oče Josip Bolko.	—	17.4.1920.; TI 280/19-3.	1. oktobra > 1920.
Jernej Žohar. rojen dne 11. avgusta 1886., posestnik naTehar-jih.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 26. domobranski« pehotni« polkom na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Marija Žohar.	Dr.Gvidon Seruee, odvetnik v Celju.	17.4.1920.; T I 24/20-3.	1. septembra 1920.
Anton Fexöevfiek, rojen dne 10. januarja 1885. v Ločah, pristojen v Lemberg pri Šmarju, posestnik.	Odšel oh splošni mobilizaciji s 26. domobranskim pehotnim polkom na rusko fronto; izza dae 15. decembra 1914. pogrešan.	Žena Ana Pezdevšek.	—	17. 4. 1920.; T I 88/20-2.	1. oktobra 1920.
Janez Badanovič, rojen dne 26. decembra 1884., posestnik v Velikem Obiežu.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 26. domobranskim pehotnira/polkom na rusko fronto; od takrat pogrešan.	■ Žena Terezija Radanovič.	—	17. 4. 1920.; T I 40/20-2.	/ t. oktobra 1920.
Ign&oij Bubaj, rojen dne 27. julija 1880., livar tvornice v Štorah.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 26. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče; izia rasseea novembra 1914. ni več glasu o njem.	Žena Frančiška Lubaj.	—	17. 4.1920.; T I 42/20-2.	1. oktobra 1920.
Fraao Velenäefe, rojen dne 9. novembra 1899., posestnščin sin na Ostrožnem.	Odšel dne 10. marca 1917. k 26. strelskemu polku, odtod k 87. pehotnemu polku ter s tem na italijansko frouto; baje dne 9. oktobra 1918. preminil v Odeni na Beneškem xa tifuzom.	Mati Marija Velenšek, posestnica na Ostrožnem.	—	17.4 1920.; T I 22/20-2.	1. septembra 1920.
Alojzij Hren, l4jen dns 26. maj» 1876., posestnik v Gornjem gradu.	Odšel ob splošni mobilizaciji v vojaško službo, bil v Przemyšlu ter baje v taborišču Trojck - Taškentu dna 12. aprila 1916. umri.	Žena Katarina Hren, posestnica v Gornjem gradu.	—	17. 4. 1920.; T I 23,20—2	1. septembra 1920.
Jo»lp Kit, rojen dne 15. februarja 1881., posestnik v Gorenjem Gabrniku.	Odžol ob splošni mobilizaciji na rusko fronto ter se zadnjič oglasil meseca judja 1915.	Žena Marija Kit.	—	17. 4. 1920.; T I 31/20-2.	1. oktobra 1920.
Brano Švigel, rojeu dne 5. oktobra i 881 mesar v Vidmu.	Odšel ob splošni mobilizaciji s celjskim pehotnim polkom na rusko fronto; izza bojev pri Lvova pogrešan.	Mati Marija Švigel.	—	17. 4. 1920.; T I 33/20-2.	1. oktobra 1920
Blaž Škrabi, rojen dne 29. januarja 1886, delavec v Irju.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 87. pehotnim polkom na rusko fronto; odtod se zadnjič oglasil meseca oktobra 1914.	Žena Marija Škrabi.	—	17.4. 1920.; T I 36/20-2.	1. oktobra 1920.
Vinko Kovše, rojan dne 15. januarja t882,, najemnik v Hudini.	Odšel ob rplo^ai mobilizaciji s 87. pehotnim polkom ua rusko frcata; zadnjič se oglasil meseca septembra 1914.	Žena Marija Kovše.	—	17. 4, 1920.; T I 37/20-2.	1. oktobra 1920.
. Jane* Močnik, f-j®“ meseca decembra ‘»90,, posestnikov sin v Razboru.	Odšel ob splošni mobilizaciji s 87.pehotnim polkom na rusko bojišče; zadnjič se oglasil dne 13. avgusta 1914.	Brat Josip Močnik.	—	17. 4. 1920.; T I 39/20-7.	1. oktobra 1920.
prositeljica baje izgubila: „Priznanica, izdana pri davčnem uradu v Marbeku ob kolkovanju kron, št. 151—06.587 za 1560 K, glaseča se na ime: Marija Rošer“.
Imetnik' te priznanice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, iker bi sie sicer po tem roku izreklo, da priznanica ni več veljavna.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek I., dne 17. aprila 1920.
Nc VIII 161/20—2.	668
Amortizacija.
Po prošnji Jožefa Kogoja, delavca v Solkanu pri Gorici, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: „Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 52.854 z vlogo 12.000 K, glaseča se na ime: Jožef Kogoj.“
Imetnik te knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, odnosno ugovarja predlagani amortizaciji, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., dne 28. aprila 1920.
Firm. 176/20, zadr. II 30/24.	620
Saprememfca pri že vpisani zadrugi.
V žadružnem registru se je vpisala dne 8. aprila 1920. pri zadrugi:
Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, registrirana zadruga z neomejeno zavezo, po sklepu občnega zbora z dne 16. marca 1920. nastopna izprememba:
Izbrisal se je dosedanji član inačelništva Anton Trstenjak, niadučitelj v p. v Ptuju, ‘vsled smrti, vpisal pa se je novoizvoljeni član načel-ništva Stefan Belšak, posestnik in duhovnik v p. v Krčevini pri Ptuju št. 28.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, oddelek I.,
dne i8. aprila 1920.
Obsodbe.
Obsojeni so bili:
1.	) Pri politični ekspozituri v Mozirju:
Petre Plesnik, rojen leta 1881., krojaški
pomočnik v Solčavi št. 22, zaradi navijanja cen pri blagu na 40 kron globe, dva dni zapora in zasego blaga. (Razsodba z dne 3. aprila 1920.. št. 2345.)
Josip Prislan, trgovec v Gornjem gradu, zaradi navijanja cen pri petroleju na 200 kron denarne globe in en dan zapora. (Razsodba z dne
2.	januarja 1920., št. 2308.)
2.	) Pri okrajnem glavarstvu v Novem m e s t u :
Štefanija Not v Novem mestu zaradi navijanja cen pri milu -na 50 kron denarne globe in zasego šest kosov mila. (Razsodba z dne 6. marca 1920., št. 494.)
3.	) Pri okrajnem glavarstvu v Cel^u:
Magdalena Bahmec iz Zagreba, Ribnjak
št. 18, zaradi veriženja1 s kvasom na 200 K denarne globe, 24 ur zapora in zasego blaga. (Razsodba, z dne 9. aprila 1920., št. 194 1 G. u.)
4.	) Pri okrajnem glavarstvu v Kranju:
Matevž Primožič v Mrzlem vrhu št. 3, ker
je poizkušal iztihotapiti 41 mesenih klobas, na 100 kron denarne globe in pet dni zapora, eventualno na pet dni zapora in zasego klobas. (Razsodba z dne 20. januarja 1920., št. 88 2.)
5.	) Pri ekspozituri v Cerknici:
Andrej Jernejčič, sin Andreja Jernejčiča in Marije Jernejčičeve, kmetovalec, rojen dne 29. januarja 1890. na Uncu in tja pristojen, stanujoč istotam št. 15, zaradi tihotapstva na 14 dni zapora in zapad prašičev. (Razsodba z dne 20. aprila 1920., št. 20.)
Franc Sparenblek, sin Ivana Sparenbleka in Uršule Sparenblekove, trgovski pomočnik (se-
iaj brez službe), rojen dne 19. maja 1901. v Spod- 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopo,
njem jezeru in tja pristojen, stanujoč istotam št. 10, zaradi tihotapstva s prašiči na 500 kron denarne globe, eventualno na 20 dni zapora in zapad prašičev. (Razsodba z dne 20. aprila 1920., št. 20.)
Andrej Prudič, sin Ivana Prudiča in Terezije Prudičeve, čevljar, rojen leta 1891. na Uncu in tja pristojen, stanujoč v Slivčah št. 28, zaradi tihotapstva na 48 ur zapora. (Razsodba z dne 20. aprila 1920., št. 20.)
Franc Prudič, sin Ivana Prudiča in Terezije Prudičeve, železniški čuvaj, rojen dne 21. oktobra 1898. na Uncu in tja pristojen, stanujoč v Slivčah št. 28, zaradi tihotapstva na 100 kron denarne globe. (Razsodba z dne 20. aprila 1920., št. 20.)
6.	) Pri okrajnem glavarstvu vRadovljici:
Ivan B ulov e c, trgovec v Radovljici, zaradi
navijanja cen pri moki na 1000kron denarne gk> be, tri dni zapora in zasego moke v približni teži 550 kg. (Razsodba z dne 22. januarja 1920., št. 957/2.) — To razsodbo je kazenski senat pri odseku za prehrano v Ljubljani z razsodbo z dne 4. februarja 1920., št. 1471, potrdil, zaporno kazen pa milostnim potem: popolnoma odpustil.
7.	) Pri okrajnem glavarstvu v Slovenj-gradcu:
Marija Iršič, delavka v Marenbergu št. 3, zaradi tihotapstva na 200 kron, oziroma deset dni zapora. (Razsodba z dne 27. februarja 1920., št. 19.033.) — Odsek za prehrano v Ljubljani je z odlokom z dne 10. aprila 1920., št. 4278, milostnim potem kazen znižal na polovico.
Ferdo Janžekovič v Gortini zaradi tihotapstva na 100 kron denarne globe, oziroma pet dni zapora. (Razsodba z dne 18. marca 1920., it. 3093.)
Štefanija Diet ing er v Gortnici zaradi tihotapstva na 100 kron denarne globe, oziroma pet dni zapora.
Razsodbe so pravnomočne.
Državni urad zoper navijalce cen, verižnike in tihotapce v Ljubljani,
dne 28. aprila 1920.
Vodja urada, policijski svetnik: Kerševan s. r.
dvoje čevljev, copate, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev, dežnik, krtačo za obleko in čevlje, naposled ščetko za zobe.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, naj se do dne 10. j u n i j a 19 2 0. vlože pri podpisanem kuratoriju.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom ;
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah;
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluhouemosti z napovedjo, kako je nastala, in o telesni zmožnosti;
č) z domovinskim listom;
d)	s šolskimi naznanili, če jih otrok ima.
Kdor prosi, da bi se otrok sprejel za notranjega gojenca, mora vrhu tega priložiti izkaz o imovini ali zavezno pismo, da bo plačeval letno oskrbnino, ki jo.določi kuratorij, ali pa naj priloži ubožno izpričevalo, napravljeno v zakoniti obliki. Kuratorij si pridržuje pravico, da se prepriča o točnosti imovinskih podatkov.
Kuratorij državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani,
dne 5. maja 1920.
Predsednik: dr. Zupanc s. r.
izpraznjujejo na železniških tirih, se mora izvršiti tekom 24 ur. Ta rok se računi od časa, ko so bili vozovi dostavljeni, odnosno od časa,- ko: je prejemnik dobil obvestilo o prihodu pošiljke.
Ako se prekorači zgoraj omenjeni rok, se pobira stoj arina, in sicer za prvih 48 ur za voz in za eno uro ena krona, za vsako nadaljnjo uro dve kroni.
■ 2. Ista stojarina se tudi pobira:
(1)	Kadar se zasebni kotelni vozovi na postaji, kjer se polnijo, dalje časa zadržujejo zaradi pomanjkanja blaga ali zaradi tega, ker lastnik ali zakupnik ni pravočasno razpolagal. (Glej odsek
B—XV—j—2.)
(2)	Ako se zadrže zasebni kotelni vozovi po razpologu..lastnikovem ali zakupnikovem na namembni postaji. V tem primeru se ne vpošteva stojarine prosti rok.
(3)	Ako se prazni ali napolnjeni kotelni vozovi zadrže na medpotni postaji zaradi prometne zapreke in ako ne pride v roku, ki je odrejen v § 74. ž. o. p., nikakršen razpolog.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1920.
Družba južne železnice tudi v imenu državne železnice.
Bar.gias»	3 -1
Na državn.em zavodu za gluhonemce v Ljubljani se bodo ob pričetku šolskega leta 1920./1921. vnovič sprejemali gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev, oziroma njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod, so:
1.	) gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti,
da se otrok s posluhom ne more naučiti glasovnega govora;	*
2.	) izpolnjeno sedmo in še ne prekoračeno deseto leto življenja;
3.	) primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobražanje.
Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, potem otroci, ki so neozdravno bolni, ali pa imajo težke telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila so nezmožna, da bi se naučili glasovnega govora, nadalje otroci, ki so zelo kratkovidni ali daljnovidni, in otroci, ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobražanje se dokaže s poc, sebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan ‘ in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morejo za dobo svojega izobražanja dobivati stanovanje in hrano v zavodu proti plačilu zneska, ki ga določi kuratorij sporazumno s-starši.
Će se dokaže uboštvo, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali-popolnoma izpregledajo. Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v za-
Raspis služb,	3 1
Na državnem zavodu za gluhonemce v Ljubljani je s prihodnjim šolskim letom namestiti dva učitelja, ki naj se izobrazita za pouk in vzgojo gluhoneme dece. Pogoji za namestitev so:
1.	) obe predpisani preizkušnji za Ijudsko-šolsko učiteljstvo (zrelostna preizkušnja in preizkušnja o učni usposobljenosti);
2.	) najmanj štiriletna zadovoljiva praksa na ljudski šoli in ne starost nad trideset let;
3.	) krepka telesna konstitucija, osobito1 zdrava sopila in zdravi zobje.
Prošnjam, ki naj se vlože po zavodnem kuratoriju pri oblastni zaščiti dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani do dne
15. junija 1920.,
je priložiti dotična dokazila in pa izpričevalo uradnega zdravnika, da je podan tudi tretji pogoj-
Kuratorij državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani, dne 7. maja 1920.
Predsednik: dr. Zupanc s. r.
Št. 62/P.
703
Razpis službe.
Sv. Andraž v Leskovcu, šestrazredna ljudska šola, učiteljska služba v stalno namestitev. Redno opremljene prošnje do dne 31. maj a 1920.
krajnemu šolskemu svetu v Sv. Andražu v Leskovcu.
V Ptuju, dne 3. maja 1920.
Okrajni šolski svet ptujski.
Predsednik: dr. Pirkmaier s. r.
Razne objav
s
i? i
Povišba subskrlpcije III, eitrsfje delnic družbe „Isis“, delniške družb« za industrijo in promet z drogami in kemikalijami, Zagreb-Ree&rad. ?o&
V zmislu sklepa občnega zbora „Isis“, delniške družbe za industrijo in promet z drogami in kemikalijami, z dne 27. decembra 1919.. s katerim še je pooblastilo družbeno ravnateljstvo, da določi pogoje in rok za podpisovanje delnic na sklenjeno povišbo družbene delniške glavnice do 20 milijonov kron, je izdalo podpisano ravnateljstvo dne 8. marca 1920. poziv na subskripcijo 30.000 delnic v skupnem nominalnem znesku 6 milijonov kron, s čimer bi podpisana delniška glavnica dosegla 10 milijonov kron. (Glej „Narodne Novine“ št. 59 z dne 12. marca 1920.)
Spričo nepričakovanega odziva na to podpisovanje delnic, s katerim bi bilo število delnic, ki naj se podpišejo, tolikanj prekoračeno, da bi bilo mogoče podpisnike zadovoljiti samo v minimalnem odstotku, in spričo nadaljnjih večjih investicij, ki jih namerja družba izvesti v svojih podjetjih, je sklenilo ravnateljstvo tretjo emisijo delnic povišati na vso povišbo delniške glavnice do' „skupnega zneska 20 milijonov kron, sklenjeno na občnem zboru dne 27. decembra 1919. Poleg 30.000 delnic, že s pozivom z dne 8. marca 1920. izdanim v podpisovanje, se torej izdaja v subskripcijo nadaljnjih
50.000 delnic po K 200--— nominale
v skupnem znesku 10 milijonov kron, s čimer vplačana delniška glavnica doseže vsoto 20 milijonov kron.
Podpisovanje teh delnic se bo vršilo v času do vštetega 31. maja 1920. pri podpisovalnicah in ob istih pogojih, ki so označeni v pozivu z dne
8.	marca 1920., to je za stare delničarje (na delnice I. in II. emisije) s K 300-— za delnico, za nove podpisnike pa po kurzu K 450‘— za! delnico, dodavši temu kurzu 4%ne obresti izza dne 1. januarja 1.1. do dne vplačila na nominalni znesek, ter bodo te delnice III. emisije deležne druž, benega dobička izza dne 1. januarja 1920.
Ker je s pozivom z dne 8. marca 1920. starim delničarjem zagotovljena pravica opcije, da lahko na eno staro delnico ob zgoraj omenjenih pogojih
Št. 2067/III.
Razglas.
] podpišejo eno novo, se s to povišbo emisije sta-704! rim delničarjem ta pravica razširja v tolika, da ! smejo od sedaj razpisanih 50.000 delnic ob go-
Po odobritvi ministarstva saobraćaja z dne|renjih P°^ih na 26. februarja 1920., št. 6075/20, se z veljavnostjo i	en°	^hnco tako da jim od
• o a i •	„ • a ; skupne III. emisije pristoji pravica, na eno staro
V«l"; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni' »časno se veljavne avstro-ogrske in taiensko-,	pri dodeljevanju Vprv/vrsti vpoZe-
preživljati, preskrbeti s predpisano vrhnjo obleko he^g1°V.*ke	.Vm-emin?! J'’ od.deck B’j valo podpise, ki so se iz vršil ^do vštetega dne
in s potrebnim perilom. Notranji gojenci mo- 7 rne 1 larmana 191,8.. izoreminia takole	-	..	.	...
rajo prinesti s seboj v zavod ta-le oblačila v dobrem stanju in zaznamovana, in sicer dečki: brem stanju in zaznamenovana, in sicer dečki:
2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje nogavic, 6 žepnih robcev, dežnik, krtačo za čevlje in obleko, naposled ščetko za zobe; deklice:
z dne 1. januarja 1918., izpreminja takoJle:
B—XV. Blago v kotelnih vozovih.
e)	Stojarina.
1. Napolnjevanje in izročanje v prevoz, Oziroma izpraznjevanje železniških kotelnih vozov vobče kakor tudi zasebnih, kadar se polnijo ali
30. aprila t. k; delnice, ostale po tej dodelitvi, pa j bo repartiralo na podpisnike, ki izvrše podpis I in vplačilo v času od dne 1. do- vštetega dne j 31. maja 1920.
V Z a g r e b u, dne 30. aprila 1920.
Ravnateljstvo.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.