jublja^Ki)
~~l     l     i     i     \
Leposloven in znanstven list!
Izdajatelji:
Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar.
jStev. 12.
Peto III.
V    JLjUBLJANI,    1.   DECEMBRA    1883.
Anka.
[re po stezi čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno ; Kovčeg lahek nese mi v levici, Solze z desno briše si po lici, Joče milo mi sirota Anka, Stoče milo, toži brez prestanka: „0j cvetice, srečne ve sestrice, Jasno vedno vam je lepo lice, Jad nobena srca ne pretresa, Solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor od doma mora, Kdor na domu nima več prostora, Komur starše v rani grob dejali, Kogar kruha služit so poslali! Rože poljske, dejte razodeti, Kaj sirote delamo na sveti!"
A cvetice cvetejo, dišijo, Anki mladi ne  odgovorijo.
Stopa dalje po stezici Anka,
Bol premišlja svojo brez prestanka,
Ptici vsaki žalost svojo toži,
Ptici v grmu, ki veselo kroži:
„Kaj vam pravim, pevke moje mile,
Kaj vesele bi pač ve ne bile!
Skrb vam nikdar srca ne pretresa,
Solza vam ne kane iz očesa.
A gorje mu, kdor od doma mora,
Kdor na domu nima več prostora, Komur starše v rani grob dejali, Kogar kruha služit so poslali! Pa mi, ptice, dejte razodeti, Kaj sirote hodimo po sveti!"
A veselo ptice žvrgolijo, Anki mladi ne odgovorijo.
Ide Anka, pride do potoka, Pak na brvi zaihti, zajoka: „P6tok bistri, voda žuboreča, Jad neznana tebi je skeleča. Kako lahko mi skakljaš po polji, Solnce,   tema — vse ti je po volji! A gorje mu, kdor od doma mora, Kdor na domu nima več prostora, Komur starše v rani grob dejali, Kruha služit pa siroto dali; — Potok bistri, veš li razodeti, Čemu nek ubogi smo na sveti ?*
Sliši voda to ihtenje vroče, Čuti solze vase padajoče, Teče potok šumno po livadi, Reče potok hladno Anki mladi: „,.Daleč mene pot po sveti vodi, Dosti vidi potok, koder hodi, To le ve ti, dekle, razodeti: Prva nisi — zadnja ne na sveti!""
G O 1' & Z d. = -te-a-fijuCa^r,
S* 3
^JIjublja^Ki^
i.,   t      t___L_
-i—i—i—i—i—i—i—i—j—i—j—'\
Leposloven in znanstven lisL
Izdajatelji:
Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar.
Peto III.
V   LJUBLJANI,    i.  DECEMBRA    1883.
/ŠTEV.   12.
Anka.
[re po stezi čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno ; Kovčeg lahek nese mi v levici, Solze z desno briše si po lici, Joče milo mi sirota Anka, Stoče milo, toži brez prestanka: „0j cvetice, srečne ve sestrice, Jasno vedno vam je lepo lice, Jad nobena srca ne pretresa, Solza vam ne kane iz očesa. A gorje mu, kdor od doma mora, Kdor na domu nima več prostora, Komur starše v rani grob dejali, Kogar kruha služit so poslali! Rože poljske, dejte razodeti, Kaj sirote delamo na sveti!"
A cvetice cvetejo, dišijo, Anki mladi ne  odgovorijo.
Stopa dalje po stezici Anka,
Bol premišlja svojo brez prestanka,
Ptici vsaki žalost svojo toži,
Ptici v grmu, ki veselo kroži:
„Kaj vam pravim, pevke moje mile,
Kaj vesele bi pač ve ne bile!
Skrb vam nikdar srca ne pretresa,
Solza vam ne kane iz očesa.
A gorje mu, kdor od doma mora,
Kdor na domu nima Več prostora, Komur starše v rani grob dejali, Kogar kruha služit so poslali! Pa mi, ptice, dejte razodeti, Kaj sirote hodimo po sveti!"
A veselo ptice žvrgolijo, Anki mladi ne odgovorijo.
Ide Anka, pride do potoka, Pak na brvi zaihti, zajoka: „ Potok bistri, voda žuboreča, Jad neznana tebi je skeleča. Kako lahko mi skakljaš po polji, Solnce,   tema —¦ vse ti je po volji! A gorje mu, kdor od doma mora, Kdor na domu nima več prostora, Komur starše v rani grob dejali, Kruha služit pa siroto dali; — Potok bistri, veš li razodeti, Čemu nek ubogi smo na sveti ?*
Sliši voda to ihtenje vroče, Čuti solze vase padajoče, Teče potok šumno po livadi, Peče potok hladno Anki mladi : „„ Daleč mene pot po sveti vodi, Dosti vidi potok, koder hodi, To le ve ti, dekle, razodeti: Prva nisi — zadnja ne na sveti!""
*?<%?>«?