Brezpotelna mladina in naša doba Vsakega posameznega, kakor tudi večje ali manjše skupine ljudi, obdaja v vsem njegovem življenju, mišljenju, delovanju, stremljenju in zanimanju bolj ali manj trdno skknjen krog, ki mu ne dopušča, da bi pogledal in zaživel tudi izven njega. Še več, vsakdo sc skuša čimbolj usidrati in ustanoviti v tem krogu ter se brani širine v bojazni, da ne bi prišel na veterno, to bi zrahljalo njegovo trdnost in zameglilo njegovo — četudi včasih nopravo in nepopolno. a navidezno jasno — orientiranost v življcnju, ki mu jo daje njegov zaprti 111 zaključeni okvir. Včasih se pa zgodi, da življenje kljub naši volji in upiranju raztrga in razdcre naš varni okvir in tcdaj sc razprši vsa naša »trdnost, ustaljenost in zakorcninjenost« v nič. Današnje življenje je nele vetcrno, temveč viharno, ki z lahkoto «razdira utrjene okvire, kar ima za posledico tako splošno in številno neorientiranost ljudi. Kaj pa mladina. okrog katere sc še ni utrdil in ustalil okvir njenega gledanja in motrenja? Življcnje jo tako silovito in tako mnogostransko udarja, da ji je že zdavnaj postala vsa pripravljenost in zrclost zanj, ki ji jo daje ali »hočc« dajati šola, premajhna in nezadostna. Kaj ti pomaga vse formalno in matcrialno znanjc, ki bi ti ob normalnih prilikah, ko bi takoj zajadral v mirno zavetje, še kolikor toliko zadostovalo, ko pa danes udarja in pritiska življenje moralno in materialno tako silovito nate, da ječiš in klecaši Vsa šolska priprava mladine za življenje in njegove zahteve je šl1 prav taka kot v drugačnem času, ki je pa že za nami, danes pa je obličje dobe vse drugo, življenje na moč potencirano, na vse načinc otežkočeno in komplicirano. Najtežje. najhujše in najusodnejše je spoznanje mladega človeka, da življcnje ni tako, za kakršnega so ga pripravljali. Naša doba človeku na široko odpira oči. Tudi v materialnem svetu jc postalo vse relativno in labilno nič ni več absolutno trdnega in stabilnega. Danes še živiš umirjeno in zadovoljno, tvoje duhovno in materialno življenje je dognano in utrjeno, jasno in dosledno. Tvoj položaj ti omogoča zadovoljivo materialno življenje; glede duhovnega pa si prepričan, da je še trdnejše in niti malo odvisno od istočasnega materialnega. Zgodi se pa, da se znajdeš jutri na cesti, brez služ- be in brez upanja nanjo. Najbližjc posledice, ki jih rodi tvoj novi položaj, obrnejo tebe in ves tvoj svet na glavo. Na. videz trdni temelji tvoje duhovnc stavbe se začno majati, povsod začneš opažati razpoke in trhlost, kjor si še včeraj mislil, da je trden zid. Tvoji nazori se sumljivo preoblikujejo in polaaoma izgubljaš tla pod nogami. — Oancs jm ju na svp_fn pp? 1Q rnilijonp^ M^ldj ^r''7 najnnjnpj- sih materialnih dobrin! In danes je tudi velika duhovna kriza. Jasen dokaz, kako je človekova duhovna usmerjenost in ustaljenost odvisna od istočasnega njegovega dobrega ali slabega materialnega stanja, čeprav menimo in zatrjujemo. da ni. V to življenje vstopa mladinaj ki nosi v sebi šiTe in taknte, ki jih hoče v" življenju izrabiti. V njej sc vrši preobrazba, ki jo zahteva tisto življenjc, ki ga nihče, kdor ga ni sam občutil, nc bo nikoli prav spoznal in razumel. Njena duševnost se oblikujc ob čisto posebni obliki življenja, ki jo ustvarja brezposelnost, to je, ob materialno najbolj pomanjkljivi obliki. In kakor lahko govorimo o psihologiji raznih dob in stanov, prav tako bomo lahko razpravljali o psihologiji brezposelnosti. Vzemimo mladega človeka v 'najlepši dobi njegovega življenja, s silno tendenco izrabiti svoje sile delati, ustvarjati, ki si ne more urediti rednega in pravega življenja, ker nima za to materialnih pogojev. Glavni njegov znak je, da je radikalno misleč, da vsaki stvari brezobzirno gleda v bistvo. Kakšna bo slika takega človeka o življenju in o drugem človeku? Kakor nima on ničesar drugega razen golega življenja, brcz vsakih prednosti, naslovov in socialnih položajev, tako bo tudi v vsakem drugem gledal edinole človeka. Ker je njemu oncmogočeno doseči karkoli, se mu bo zdelo malenkostno vsc tisto kar dela med drugimi razlike in stopnjo večje ali manjše važnosti. Približno enaki življenjski pogoji tvorijo iz vseh milijonov brezposelnih nekako zajednico, v kateri se nehote oblikujejo njih enotne težnje in gledanje na svet. Če je mladina navidezno odtrgana od pravega življenja, če ji brezposelnost nekako zabranjuje aktivno poseganje v življenjski tok. vendar s tem še ni rečeno da ne more kljub brezposelnosti posegati v splošno kulturno snovanje sveta. Njene sile jo priganjajo k aktivnosti, da stopa v sredo življenja; in še to prednost ima, da ni nitl najmanj obokvirjena s kakršnokoli nepotrebno zaključenostjo. Res, da stoji na viharnem, a ji je zato omogočen neomejen pogkd v življcnje. Del te mladine, ki so ji »zaprta vrata y življenje«, so tudi mladi brczposelni učitelji. Če jih poleg nezmanjšanih sil krepi še jasnost njih cilja in namena ter neskaljen pogled v do2ajanje okoli njih in če bodo občutili vso veličino še nestorjenega dela pred seboj v kulturnem, narodnostnem, vzgojnem in gospodarskem pogledu, bodo brez dvoma mnogo ustvarili. Njih glavna naloga je, da izvršijo vse delo, ki ga vidijo pred seboj in da dajo onim. ki pridejo za njimi to, česar zdaj njim primanjkujc. Drago Košmrlj.