„SoLa" i*a»j» *sak petek in relja pop^ltiprejemaua alit Gorici na <lom poiUjana:
Vm leto   .       .   . '.   f. 4.
Pol leta.....„ 2.
Cetvrt let*     ...... 1.
Pri oxaanilih in tako tudi pri ..po lanieah*$*e placnje xa naradpo tristop o rrste;
8 kr. ttt ie ttsfca 1 krat J   »   n   w     »    2   „
Zavece ftrke po prortoru.
S O C A
'¦ Posamezne Stevilkr ae d*pirajode 8 kr. v tohakarmcak na Staram trgu in   v Niinski ulici.
Doi»isi naj as poiUjajo vradnUtra uaro&iinapa upraTniitva „Soeen.* Hi-larijavakf tiakarai t Gorioi.
Rokopiei pp ne vradajo; dopfai naj ao blagovoJjim frankujojo. — DeUtccn in drngmi Mqwrnnxnlin te narofinin* aniia, ako ae oglaa* pri opramiatYtt
Zakai naie v«8a posestva, posebno kmetije, hlnjo?
CloveSko druStvo je tako osnovano, da v bWe obstoji iz dveb glavnih razdelkov : <»di*ii teh razdelkov je ohrauiven in on silt na to, da bi v druStvu ostalo vse stanovituo; drug! de! drustva pa ima znaLsj nestalnosti; zarad tega svojega zna&aja on dela na to, da bi se drust-vene razmere po potrebi preminjale. Prvi in ohraoiven razdelek druStva obstoji iz zc m-Ijiskih posctnikov, m ker ti v svoji vecini spoznavajo km eta kot svojega nacel-nika ali v»aj kot izgled, smemo reci, da kmet iu njegov stan spada v prvi vrsti k ohraniv-nemu razdelku cloveskega druStva.
K drugeniu razdelku, to je nestalnemu razdelku cloveskega dru&tva spadajo vsi drngi stu-novi, kakor so na primer u c e n j a k i, u ra d« n i k » raznih vrst, r o ko dc 1 e i. Nij bolj ne-stalno pa je livljenje n e m a n i 6 e v, p r o s j a kov in potepuhov, kateri kot druStveiiu d r u U a I vznemirjajo vse cloveSko druitvo, kateri h dom so, — zal nam je to red*!, — razne jetniinice, ki jih morajo vzdrzavati vsi dozdaj imenovaai stanovi, in to v prid celemu nasemu druitvti, ker drugatfe bi nobeden ne bit varen ne za svojo cast, ne za svojo iivljenje in ne za svojo lastnino.
Nek ako svetovuo, in kakor bi se z bolj uceno besedo reklo, nekako mednarodno stalisdo imajo razni oderuhi, ki pod lepodonefi m imenom iz posoj e val ce v denarja iu I i t a izpivajo vsakega cJana Clovegkega drustva, Se je tako nepreviden ali od raziue* pn-siljen, da sani zaleti v njihove kremplje. Ta vista ljudi, ee tudi je jako nesranma, se sra-muje pridevati si castno ime stanu, ali med cioveSkim druStvom je veliko njih, ki se pecajo s tern opravilom pravih klopov, ki izpodkavajo cloveSko blagostanje. Nevarno je kazati s pt-stom na kateregakoli oderuba in imenovati ga s pravim imenum, ali neka vrsta sLlovckovtf, ki se se vedno stali za izvoljeno ljudstvo, §e vedno denar in blago izposojuje drugim naro-dom, se s tem napravlja potrebno in tndi so-vrazeno, dokier ne pride gas, da clovesko dru-stvo z mednarodnimi postavami izbacne iz sebe — kar bi bilo ze cas! — tega droitvenega — ne  bodi ga treba. —
Yendar predale6 bi nas pripeljajo slikauje 61ove§kega drustva, ker namen nas je iskati vzroke, zarad katerib nasa zemljiska posestva in kmetije hirajo, in ne zahteva dalje podrobno opisovanje razmer v cloveskem drustvu. Treba je le vedeti, da nekdaj je bilo vse drugaCe po nailih kmetijah, kakor je zdaj, Nekdaj je najstarii sia gospodarjev, 6e je bil zato le ko-H6kaj sposoben, imel nado, da bo on ob svo-jem easu sled^i s?ojema ofietu v gospodarstvu. Bed a j pa nikdo izmed kmetovih »trok j*-more^ vedeti, ali bode ob svojem dasu dosegd neomejeao pravico gospodariti ir odetovi hist, toliko mauj pa ve, M. bo tedaj oral ocetove njive, koajl njegove travnike, paeel po njegovih
ss&sm
pasniktii in trebil njegove gojzde, ker sedaj ve-ljajode dedinsko pravo podpira negotovost na-hledstva na kinetijab.
Ta negotovost razn.a raismer po kme« tijah jj« nujpoglavitnejSi vzrok, zakaj on! stan dU)Vi ikega druitva, ki pred vsemi drugimi sta-novi najbolj spostuje in hrani stare navade, vedno bolj propada. Kmetovo opravila slone p«e po najvecem na skusnji in na navadah; vsaka njiva, vsak travnik, vsako drevo, vsak painik, vsnk gojzd, vsaka iivina i. t. d. ima svojo po-sebne la^ttiosti, in te lastnosti mora kmet po lastni skusnji sroznati in jih pri svojem gospndarstvu ne zaiicmarjati, tudi to njibovih notratijih bintev no razume. SkuSnja sama pa se dosczc le po opazuih poskuSnjah, in te se ne nalmjajo ne v knjigah, ne v Holah, ampak te se dobivajo samo pri opravilih, katcre kme-tovaloc ima vsak! dan v rokah. In pri tem ne mislimu samo na plitve stavke, co so pisani v izbornen* slovtfuskem jeziku, ampak tukaj wi-slimo na s t v a r in edino lc na stvar. Ali bi bilo mcroliiti bolje za katcrokoli kmetijo, fie bi pri§li uCeni gospadje proiesorji iz kake kme-tijske visoko sole, profesor kmaijstva, kemije, botanike, narodnega gospodarstva i. t d., ki one kmetije §e nikdar niso vidili, na kako kmetijo, in bi tain eno leto opravljali vse kmetske opravila, ali pa bi bilo boljse, ce bi tam go-spodaril star in izkuicn kmet ? Na to vpra§anje ne odgovarjainof ker ni treba velike ucenosti, da prav navaden clovck ve, da v enem leta se ne more spoznati lastnosti vsakega dela zemljil*5 na kaki kmetiji in prav zarad tega bi v tem slucajtt morati u'6eni gospodje vse natanjko pre iskati, kako nizko sega rodovitna zemlja, iz kakib snovi obstoji ona, kako podlago ima, kako je podnebje in veliko, veliko drugih refii, in pri vseb gospod<trskih opravilih bi se uceni gospodje vedli prav okorno iu tudi, ce bi se jim ne smrlo dopovedavati, da krompir rase na Bteblu, bi oui vendar n«' znali vsakokrat, kako se ping pri oranju drli. In vse to ve prav navaden kmet prav natanjko ze iz lastne mnogo-letrie skuSnje!
Ko eiiuke reci premisljujemo, moramo v svoj(» ZnUi,t priznati, da tudi sami nasledniki po kmetijah ka2ejo rteko malomarnost, ki je hLer vsake negutovosti. Le oni kmetski sin, ki jo gotnv, da bo enkrat sam gospodaril, se pddno diit svojega dela iu si s tem zbira sku-snje za pnhodnost in kmetija sama dobro na-preduje.
Rekli smo pa, da nase dedinsko pravo, ki sloni na zdaj veljajocem obenem drzavljanskem /.akouiku, ne sluSi stalnosti nasih kmetij, in ta n e s t a 1 n o s t jim je v kvar. Kje so zdaj nekdanje kmetije, kjer so ofie, sin, vnak in vai njegovi potomci gospodarili na tistem kosu zem-'je. kj°r so svoja zemljiSCa zboljsavali, jih do-i'imj 4>i iav.il;, sadne drevesa sadili, ker so ve-deii, da bojo Se njinovi daljni potomci viivali sad njihovega truda in znoja! Ni jih vec in na to vpra§aaje zamore odgovoriti le r i ra s k b pravo, M |e izpodrinilo stare postave o nsr
jq3UMiji.iMjiiiiii m ii......, mtKsssssmmamimmm
sledstvu tudi na kmetijah, in katero v svpjem dedinskern pravu podpira nostalaoit zomljilkib posestnikov, in I «j» ono neikrbnoBt, katara izpodkopava naie kmetije in jih bode tudi po» kopala, te se postavodajalci ne zavedo o pra* vem aasu svoje dolinosti.
V.
Kaj bodi u6itey na Jjudski ioll?
QUsilo tjuddkih uoitoljov wPopotnikM ttev, 16 v dopitiu n KraAa, meaeoA julija o tfliti: „avitrlj«kl ^ofJHw na „otara Soda", ptin ua itraol 852 d«lo?to : „Sknfje iiodejo twmvofi, d* priddttio ni, portvotni u6itolji, Mudsko-ioUklmka* te he torn na poinotf, da bode pouk ?.? i.r-Atvu uaie solike mladin* popo I• nS ia rd Hklicuji'j i na okupiio pantinko pi«mo nadikofov in ikofov a vat nj skill, izdano bfaknitno aedoljo 1890, Ali g, dopinnik • Kraia r^s ne razume betfd ikapnaga pastiiskega Ii4a avitrijnkih oadnkofov in ikofov: nTudi postava aatua pravi, da ie nai«0a iole ta, da
se vegojujojo otroci nravoo-Terrtko......., da mnth biti
uditolj sam nravno-venk......, da morajo biti posamenai
prcdmett med aeboj v jedaotui zvesi — in da mot* biti veronauk z drugimi predmeii v tesni ia italai zveei" P!
Vzgnja brez vera (ponovimo, da smo pmali o vkr^pu iKMiiSko-liberalnih ufiitcljcv,) more vcgojiil is-bi6uez«v, Blep^ijsv, lahkoz^voev iq raekoinikov, ne pa trdnib, odlodaih znaiijev. 6" uSitolj otroke te* vzgojuje, jih vodi ia gpremlja tudi k sluibi boiji. Tu mora njegor vzgled, njegova xbraaa poboinqat dobco-dejno vpijivati na otroke, ki «e a posormm oCasom ozirajo na njega, kot na najbliioji vzgled, kako aaj se obnasajo.   Otroci aako dobro vidijo.
KKtobet. n. pr. pravi otroku: Vsak katoliiki kr stijaii, ki ni pravora cuo sadiiao, bodi ob nedel-j.ih in zapoveiiamh pr»«atkih pri sv. mail. Otrok pa v6, da uditidj ni pri sv. tn*8i skosi oelo leto, raz-ven, ko se praznuje kaka domovmska ali patrijotidaa Rtovesnost.
Katohot pravi: Katdiski krUtijan se mora ,ob petkih ia ?a tovodanih po-itnih dd6b mesa zdriati* 0:r»k pa v6, veCkrat iz lastnega vida, da je ojegov uiitcij vsak petek m vsak postni dan raoao. Katehet pravi: Vsak katoliSki kristijaa pristopi vsaj jeden-krat v letu k sv. zakramentom. Otrok pa ni se nikdar videl Bvojega ufiitelja pri raizi Gospodovi. Katehet uci, kako spodobao se je trtjba v cerkvi obaaeati. Otrok pa ravno oasprotao vidi pri svojem uSitelju. Najmanjsa Skoda, katero otrok pet tern tcpi, je to, da zgabj spoatovaaje do svojega u&telja, kt je ?ga-bil 8postovaoje do svoje vere. In in otrok ve6* ne spoituj'! veljave v svojem uditelja, ae spoStuje tadi ve5 veljave svojega oCeta, ne spoitoje veljava svojega ce-sarja. Uctelj brez dejanjake vere vegagaja coper svojo voijo nezanesljive upornike.
KoueCno mora uCitelj katoliikth otrek v 1 e-p o ui a o g I a a j i 2iveti ia delovati z dahoraikbrn. Oba vsgajata jadao ter isto dete; zato bode vsgoja ie teiaj dobra, ce oba v i»rdft>ia aoglasja delujeta. Te je pa aopet le tedaj raogooe, 6o 4* oba v sreu Utega prepridaoja. Le edioost y *aisijeOju rodiso-glaeje v sreu. Iq ker poStea dahovaik no sme biti mrzel in mlafien v svojt veri in v verakedi iivljsaju, zato se mora uiitulj ogceti za katolillco milljeaje in catenae. Ker dohovoik ne em» biti liberalen ae-ai«in^i, uioiA biti u^italj dober katolt8an.
St. 3a    _          V Gorici, 19. septembra 1890         TeG^TXX
Slavno urednistvol
Prosim, sprejmite v svoj cenjeai list sledeco
lzjftTO.
.Nora Soda* trdf v at 37 v oddelku pod na-¦JoYom .nevedooat ali hudobija*: „da pact! tiskati ˇ svojem listn take .modiosti", ki so od 12. avgu-ata eakale reSenja v njegovt pisHrni". Te mndrusti bi obsegal po zatrjeraoja Ht. 5. atavrk «Si»c«*tt: „Mi-alite si le, kaj bi bilo, ee bi Iialijani biti hotel! sf b; na koriit in Slovencem oa ikodo upot>biti orisotnoat bolnega poelanca gosp. notorja Ivauiica in gosp. dr. Gt*gorLie*P*
If a to odgovarjam, da „SoaV ni wo j Hat, ampak Hat potebnega druatva, kakor je bilo to o eToienri etas dokasano; da v m.ji pitarui so no ureduje „SocV io no branijo spisi alt dopiat xa „SoLo" na xatnjeni; da toraj tudi ravno oavtdene modro>ti niao aid eskalo od 12. avgusta, aiti dobilo reaenja v rooji pisarui; da Una ,SocaM svojeg* poaebnega odgovor-aega ortdnika io pa vrbovnega vodjo.
Nadalje trdi N. S.: „Sicer pa vemo, da jo ko-rifej naSih palitikov oalo to rabil proti dr. Gregorian, da vsled ajagoTo odaodaoati bi bill mngli lta-
Kjaai premeoiti cold deieloi toluni red.....0«
bi poitonjakovie' da] team svojemu govorici'njn soak vesaiea, sklioeval so jo oa to, da \olilni red v veli-kom poaeatva se je v reaaici prcmeoii samb a nad-polovicno vecroo glaaoT .... Kjo je biia vest in poStenost onoga korifrja, ko jes takim orozjem agi-toval prcti kandidatuti dr. A. Giegorcica?"
Na, to odgovarjam: ako meni N. S. mono podnaalovont korifej, postenjakovic* i.t.d. tttrjujera, da je bit zaan deieloi voliloi red meui So prej nego N. S. in njenim patronom, da jaz nssera nikjor in nikdar govoril, zat»jeval ali pravil, se manje pa oelo rabil proti dr. GregorCicu to,  da vsled nje-
Sto odsotnoati bi bili rough Iulijaui premrnui ceio ielni voliloi red. Resnica pa je, da je flCor«iereu po odatopu dr. Gk-egorc6t is dez. /.bora poztval la§-ke poslsnce v posebnem uvoduem eianku, nuj bi po-rabili odaodnost dveh storens .iu poslancev in preme-niJi voliloi red na ikodo Slovencev, kakor je tudi retains, da jo bilo to nekatere slovenske narodnjake vsnemirilo, in da aem jih prar jus potolazil a tem, da «em jim raalostl, d« uw murtjo l.i»!;i poalanci toga itoriti, ker so to ne da dos«5i z vedino glasor in ker aamorejo aloveniki puslanci atoriti dez. zbor aeaklepcen, ako dvorano pri taki obravuavi Ziipuatijo. Tndi ni res, ampak gola hi je, da bi bil jaz agitoval sploh ali na nadin povedaui od N. S. proti kaadidatori dr. Or.; moja navada sploh oi zabrbtno in tibotapno proti koma agttovati* ampak delatt javno in o^itoo. To aem pokazal n. p. pri lan^kib volitvah poslaacev za deieloi zbor, pri ka-tenh aem ravno jaz na ielju* gosp. dr. Gi gurctca njoga priporocal za deielneg* p«slanca na Tolraiu-skem t tiskam okroinici z mojim podpiaom in sicer M prod, ko je o kandidatih eklepal odboc nSioge". To moje postopanje nem potem uaznami odboru in proail za odobrenje, kar sent tudi dostgel. Ako bi bil jaz hotel lotos agitovaii proti izvoliivi dr. Gre-goidida, bil bi to atoril zopet v tiskatii okrozoici se - STojim podpiaom; zabrbtno in tihutap.io ;«gito?anje * nrpogtenimi areiistvi pripuscam pa drugim v tej atroki upretoim in izarjeoim po^tenjakom. Z odliCoim spoitovanjem
V Gorici dre 14 Sept. 1890.
D.r JOS. T0SKL1 I. r.
Dostavek uredn Stva. Tndi mi nismo trdi! t v svojem dopsstt, da bi bili mogii laSki poslanci vsled dr. Gr. odsodnoati v dei. zbo:u spremeuitt volilni red na Skodo Slovencem, a!i Skoda za Slovenes ne Lift le v tej spreaieifibi. Dez. zbor sklepa tudi v.ia-kovrstne poatave iu pod^ijujc podpore za caste in di~ jake. in v tem oziru bi bili laSki poslanci lehko u-porabih odsodnost dveh slorenskih poalancev in bi biii labko Gdrekli rec^ue podpore, ker zapnSSanje dvorano pri zboiovanju je jako koCljiva atvar, in ima se po parlamentarui Segi oporabijati le t redkth, izjeninth in akrajoih aincajtb, ke* dragaSe bi bilo nemo-gofie parlainentarno obravnavaoje, ako bi hoteli Slur Tenci zapa8dati dvorano, kedar gre za aklt'paoje o atvareh ki so v koriat Lahum, t> pa ted.j, ko gre za koristi Sluvencev.
Da se iagki poslanci niso ravnali po nasvetn aCorriere-jaA, to se imafflo zahvaitti prijaznim raz-nieram med laikimi in slovenskirai poalanei, katere ravno vefiiua aloveusktb poalancev goji, kar je bolj politieno in za Slovene© bolj koristno, kakor prepir in razdrazba in vedui boj.
Cadom pa se moramo finditi, kar trdi N. S. v 8b. 37, Bda je cisto vse jednako, ali je na slovonaki Btrani 9 ali le 8 poalancev proti 10 zdruzenim Itali-jacom! Ooa hoce a tem opraviciti odloibo poalan-sfvs dr   G.  v s.-di   yb.>po,-»-,ja dez.   /.b-r ,   Ce5, da
bi DUO to lsuua, mucaio t»j iu veijati tuii za lotoinje
zborovanje deielnega zbora, in dosledno bi morala N. S. trdi'i, da tndi pri letoasjom zborovanja dez. zbora bo bi bilo treba dr. Gr.; ali tega mi ne trdim*>, ampak trdimo odlo^no, da je farba vseh 10 slovpn-akih poslanoov ˇ dei. zbora. do je pa dr. Gr. po & n d n i logiki N. S. v dei. zbora sploh nepatreben, kako pa opravifii on* straaaasko vaaetjo, ki ga je med avet zanpila po zopetni isvolitvi istegm g. dr. Gr. *?!! Tnkaj naj le se dostavimes kar je p>aal po dr. Gre-gorc devi zopetni tzvelitvi neki drngi list:
nIzvolitev ednegd poslanea «a dezelni zbor v okraju Tolminskim, ki se je vraila v saboto 30. p. m amo boteli see v torek zabeljeiitt, pa moramo \z-povedati, da nno pozabili. To je znamenje, da je bil Ja dogodek brox pomena. In res, k.fcor je bilo i«> gotovo, bil jo izvoljen goapod Gtegoicd, pnw li-ati, ki ao je bit odpovcdal v aaclnjein *.»*«• t-Ji tz razl(ig»v, na kateire »e «e v.i apomtnjajo.n kdteci se niso ae od»trani!i; z.e» bi s* m>»ri»» do-.^dno na v^ak na5*a hitro ^opet »dpoit}d«itt.M
Dopisi.
14. 8ept. Spr>ja»te v wSofii>'* par ertie, da bodo cHtateiji xvedftii, o c>m ima nttie atareSins^vo naj vcL opruka. Oik<ir jn bila prt mis razpiaana aluzba nada^itefja, vsft ngib^je, kdi d* to hluzbo dobi. Dosedajnje g. nadnftitotj nt h« ana! :-ri-kupiti obeinarjem, da ne ree m k>j veo, in nalejali smo so vsi, vaznn zupana in Le nekega druzegi. da dobimo druzega, ki bo vedel, da jo po>el ohdmske* ga tajnika le privatco opravilo u6(t«]ja ljudske aole. Od ta&ia do danas so so pa razrawip nekako premenile. Zup:m za<5el se je javno /a g B. potegovati, pregovorii je ttdekrajneg&sVdskegt. »v"f., da bi zanj glaaovali, ;n nekako zvij;ieno. 6e5, fa g. B. je izvrsten tajnik, ujel jo atareamstv,», katoro y V tej zadevi v enema tednn dvakr&r k a<»$i ttkli* cal, ki je g. B. kot tajnika nekako z tap iici pttdpitialo Napodlagi tezanpnice,zakateroje g. B. pri posim— snih ataresiaah osobno moledov/il, odpoafalo je Sujian-stvo profinjo na dottaoo mesto, dabi seg. B, kot oadn-citelj potrdil. Ta korak vzbud 1 pa je Hpto&no n«j« voljo med obeinarji, ki komaj Ctkajo sboljianja dn. tigaih razmer. Ako je 2upa»u g. B. kot tajnik tieobbodno potreben, ne oporekamo, ako ga ko t«-kega obdrzi, — drugi obci»arji potrebuj.'ino p.^ v prvi vrsti  n c i t e 1 j a.   Eden v imenu drugih.
Na Kanalskem due 15. sept. Na daw in praz-nik imioa Marijnega obh«jalt smo tndi Ieto»f k«kor vaako leto, cerkveni shod pri „II*riji-Cetp. Olkar so pot iz Kaoala do Liga dudetali, pride m m K*-nala v 1% uri do cerkve. Bfej, tr«ba je ve^ cat navkreber korakati in pogosto ^i brisatt «n»»j. — kra-sen razgled poplafia pa potnikn trad. V«5na pitni-kov pride na *Bozjo pot", in spovedniki se ta iabk* printe govorici beneakih Slovc/icev, brtakemn zatc-govonjn in kraticam soske doiine; tndt f »rUn-»ke kletviee Cnjejo se v vseh mogocib apremtath. Runtar'ii dohajajo v2e v petek, v aaboto pride jh pa tolifc», da za cas pridige in blagoslova na ve5 r ne mwy* vsi v cerkev. Ko Se ni bilo toliko pomaoikunja du-hovnikov, bilo je za romarje ae pr*c>j prerkrb'rjeno. Slovesno cerkveno opravilo saboto vecer opravljal je tudi letos 5. g. vikarij iz Zapotoka, — ali dah-ivae#t pomocnika iz Rocmja, ki ima navadno pridigo in slovesno sv. maSo ob 6. uri, amo pogresAli in v spo-vodnici je letos nadomestovai drazega duhovnega pomocnika iz Kanala fran5iSkao, c. pater Nikolaj Tra-ven, ki pa jo moral na dan praznika na 7se «g dij V Kanal, da ao imeli pri dpkanijski fi.n? ,¦- ^i dve sv. masi. Slucajno doSel je v aab>it:i p-^i. t. ve6er duhoven, in tako smo imeli tri sv. inaio u dao.
Vreme je bilo krasno in zarad: tega je pnSlo na goro prav obilna mnoz.ca ljuditva od vs.-h k ¦*-jev. Ker ni na Letrt ure od cerkve nobene biAe, o-branil se je ae atari obicaj, vated krerega t»6n-> o enakih prilikah kremarji od dalec done Sen *» p-jaio v aenct koaatih drevea prtd in pj dokiiidvi* cerkveni slovesnoati. V. 6. g. dekan v« iit je proof-aijo s preavetim reaajim Teiesom, ia je tnl no <io-koncaui pridigi, katero ju iiml 6. g. K. Kama., vi-karj iz A\5, sluiil sloveno s». maSo. ... n B.!1 8em te8a Pra2°U» 2e prejanje leti pri M riji-Celji, — ali letos some navdajafi uekaki pusebni obentki. Opazoval aem sivolasega 6. g. vtkarja Ant. Ukmarja, ki je, akoravno ze nad 85 i»jt star, bil io ob 5. uri zjutro v spovednici in so vrnil na dob r cetrt ure oddaljeno stanovanjo Se le po dokoncani glavni cerkveni slovesnoati ob l. uri pooaldne. Kakor ta dan deloval je 2e 53 let nevtrndoo v vinogradu Goapodovem pri Mariji Ceiji. Postal je ofie vaem tn r vaeh zadevah svojina vikarijauom in tudi okclicmom. I > tagospod, kojega uevmorno, p«»z^ova!ti,» tu• ... f.i a.»m presvitli ceaar Le p^ei a ,-.m- ,:; : da mu je podelil zlati kril » krouo za a«aiag«} iui»ii
Marijo-Celje zapnstiti! Bog ma le daj toliko zaaluzeno mirovnino ae dolgo vlivati 1 Pogrelali ga pa no bodo aamo vikarijani. teavec in morda ae bolj Marija-Celj-aki romarji.
Bat8 16. septembra 1890. (Izv. dop.) Kakor je bilo naznaajeno v „So(iK od 12. t. in. St. 87, so nas vceraj oblakali v na§e naj veeje veaeljo in 5ast nas Ijnbijeni prevzvilani knezonad^kof, ter ao podolili t priaotnosti 12 veleSaat. gg. dnhovnikov 114 otrokom (104 domaiiuom in 10 otrokom iz BanjSic) zakmment av. btrme. — Vreme je bilo krasno, ljudatva veaelega obraza toliko, nakor ob naj ve5jih prazntkih, dar je bila polna eerkev, ki je zvunaj in zootraj prenovlje-n». Poaeben kinS cerkvi je nova prizoica, ki dopada rte le ljudatva, ternae* tudi takim, ki zamorejo take rtci {ttzaati in lazsoditi.
To krasno prilnioo izdolal jo dovrSeno iz mar-morj» Kararskega, TeroneSkega, Nabre^inski'gi in S«>ikan»k.'ga umetnik domacin, grgaraki rojak, Blaz B i te 2 n i k, ki ima avv.jo delavnico v Gorici na dvo-iiS4i n»sproti c. kr. poitnega urada. Ta moi, zave-df* f Slovenec, daai v raznih v?dah izobra^eo, je jako ski omen in pontzen, v kamnarstvu pa dovcrSen u-me!uik, katerega blizo in A&\e& tezko kedo prekosi; deli prsmeioma prav eeno, bodi v. &t. cfrkvenim oakrbniatvom, ki potrobujejo izdelkov v tej stroki, z dobro vestjo priporocen.
Politi6ni pregled.
Notranje deLele.
K polo2aj«. Poljski list BPrzegladB i«3'-, du se avstrijska vlada ne bo io tako hitro sprcmcnila. Ce§ko-nemika sprava bo se le polagoma razvijala. Vlada ne bo silila k spra-vi, pad pa npa polagotna pomiriti strankc. Do-scdanje razraerje med strankami v dr^avnera zboru ostane do konca zasedanja; polo2aj bo torej odvisen Se le od priliodnjih dr^avnozbor-skih volitev,
1) a 1 m a c i j a. Y dalmatinskem dcfcelnem zboru so se ve6 let prepirali hnratski poslanci in vluda zaradi hrvaske de§ke ljudske §ole v Trogiru (Trau), ua fcatcri je bil tudi en itali-janski oddelek, Hrvatska vefiina v zboru pre-pricana, da taka gola ni odgovarjala zakonu, odrekla je tro§ke za vzdrzanjo omenjene Sole, cemur je vlada ugovarjala. Zdaj pa poro^a nNarodni list", da je naudno rainistrstvo skle-nib odpraviti italijanski oddelek ua iraenovani §oli. S tem je koncan prepir-
S1 e z i j a. Izbrulii strasti, s katerimi je bila p'lVO'Iom sokolske slavnosti v Opavi glo-boko zaljena Le§ka narodnost, napotili so telo-vadno jahalno droStvo nPrmysla, da je vlozilo pri dezelni ?ladi pritoibo in pros!, da se ka-zuujejo poulieniki. Ker so opavski iupan Hauer in policija ravnali iu postopali proti in zoper na-redbe delclne vlade, izra^a opavski ^Sokol* proanjo, naj se priene preiskava, kdo je prov-zrucil tzgrede.
0 g r s k o. Pri vojaiklh vajah na julnem Ogrskera se je 15. t. m. prviS rabil brezdimni sinodnik. 77 batalijonov, 36*4 e§kadronov in 128 t-ipov je bilo §tiri ure v ognji, a dima ni bilo viditi. — Iz Orsove se poroca dne 16. t. ra. Teeraj se je slovesno pricelo vravnavanje zeltznih vrat; navzoM so bil! ogrski ministre-ski predsednik grof Szapary, minister Baross, Szogyny, Bacquehem, srbska ministra Grutd in J.»im »vid, avstrijski poslanec Thomel. Po uago-vuiih je minister Baross zazgal pri Grebenu na srbskem obn'^ju s 60 kilogramov smodnika na-biti rov, vsled desar je vefi sto IcubiCnih me-trov skal zgromelo v Donavo.
Vuanje driave.
Svica. V la§kem kantonu Tesinnbuknila je kar nenadoma vstaja, katera je odstraniia sedanjo vlado. Ze je tekla kri; vladni svetova-lec, ravnatelj notranjih zadev, Rossi, je umor-jen, nastavila se je nova vlada, obstojeca iz !;b«T»Uw. Liberalni casniki doli6 po start na-¦» i 'dicane, ki ie ve6 let vkdajo v tem ontaji,  da id v*tajo  oni zakrivili. PiSejo med
drugim: „Prebivalstvo tesinskega k an ton a ni bilo zadovoljno z vlado"*;" liberalna stranka, ki je vse sile napenjala, da se vlade iznebi, na-brala je deset tiso5 podpisov za revizijo ustave. Konservativna vlada je pa le odlaSala pretre-sovanje teh podpisov in odlagalo glasovanje. Narod se je navelieal cakanja in poskusil s silo doseSi, kar z lepo ni §lo. Poprijeli so za oroz-js. Vsta§t so kmalu zmagali." — Prostozidarji niso mogii ntrpeti poraza svojega gospodstva ter so rovali vedno proti obstoje&i vladi. Dne 11. t. m, segii so po priljubljenib Jim sred-stvih, po zavratnem nmoru, Vkljub temu za-hteva liberalna doslednost, dasezvra-guje krivda na katot^ane. — Zvezni svet v Brnu sklenil je postopati proti vstajnikom vojaskim potom ter postal polkovrdka-divizijonarja Kunzli* ja kot zveznega komisarja, da zopet naredi po-stavni red, Zvezni komisar in vojaki bili so v glavncm mestu Beliinzoni navdu&eno sprejeti; zvezni svet poslal je pa tudi kot izvednega sodnijskega prciskovalca prof. S c k n e i d e r-ja med vstale. Zvezni komisar prevzei je zadasno vlado, oprostil vjete ode bilie vlade, katcre so biii llberalni vstaSi zaprli in vni^il je vse nai edbe nasilcev-
Srbija. Belgrajski listi objavljujo poro-cila o roparjib. kateri so vedno pndrzmjsi ter silijo celo v mestne okolice. Tako so nedavno napadii roparji blizu okrolnega mesta Usice neko zensko us Buar ter jo menda podkovali s konjskimi podkvami, ker jih je neki ovadila.
B o i g a r i j a. Bolgarska se vedno bolj oklcpa prinea Ferdinanda. To sveducijo zadnje volitve. Prodrli so skoraj sarai vladui pnstasi.
Francija. Na fraucoskera nameravajo na podlagi novejiih potevedeb sodnijskent potom postopati proti vsem pristalem gtmerala Boulanger*ja,
Rustja. Kakor se poroL*a iz Rima „Fol. Corr.", sedanje razmere med Sv. Stolom in Ru-sujo niso proved prijazne. Vsled postopanja ru-ske vlade proti katoliskim duhovnikom je neki sv. Oce hudo uzaljen in vsled tega se ne bo ugodilo ruskim zeljan> z ozirom na bogosluzbe-ne slovanske ebrede na Poljskem in Bitvanskem.
Italija. Kralj Uinbert je sprejel od-stavko finanCnega ministra Seisrait Duda ter po-veril vodstvo v Suan&iem rainisterstvu Gioliui-u.
Spanija. Spanjska obiastva prijela so stiri Spanjce, ki so se udelezili napada na an* gleske Castnike.
B r a z i I i. j a. Nova republikanska vJada v Braziliji je pretrgala s ikofi vse uradno do* pisuvanje, izobC'ila veronaukiz-SoI in dukovni-kom odtegntla vso drzavno podporo; dalje je pregnala jeztiite, vpeljala civilni zakon in dolo-Sila ostre kazni za duhuvnike, ki bi nasprotuo delaii. Vsled tega je vseh sestnajst Skofov v Braziliji vloz»lo na vlado sknpen agovor proti takim naredbam.
Domade novice.
Naznanilo. Nazcaoja se, da je s 1 o v e n 8 k i otro§ki vrfc v G o r i c i odprfc ie od 1. tek. mes. in da «e «?troct se sprejenwjo; sloveuaka de-k I i 8 k a sola » pravicojavnostiaejepa odpla v pottedeljek da© 15. tek. mea. z Oj isovaojem dekiic v to Solu io sv. ma5o doe 16. t. mes. Opa zarjamo atar'ie, dt* nazaainjo otroke za Solaki vrt » pravom 6ai«; dekiic m Sola se jc pa toiiko ogla-&ifo% da ne bo prostor* za vse, kar pad ja»o«» avedo6i itvo potrebo te iole. V Gorici dne 18i9 90.
OJbor „8!ogeK.
Deielni zborl, vtegnejo ie, kakor poro&ijo uradbi li.-ti, n.jbiie ekhcati it* meseca oktobra, ko to razven Diij^avattijakib koafiane 4e vse volitve v dei. zbote.
Ljudsko gtetje. De2. vlade so asroSile c. kr. okrajntm gtavatstv; m in saraoatalnim meatnim zasto-pom, d» im» gtevtljenje Jjudatva ae iiopolnoina kouCati do 31. jatiuvarja 1821. lata. Te^a obroka se je dt-lall l»ia«pos^w> ao a*>r«Wi^jrm   V«M Hgfc m*
rejo pozaraesni okraj? svoja dela zvrSiti do 20. janu-yaija'1891.   Skrbeti je, da je to Steviljenje  kolikor mogoce uatanCno, da se skoroj pornbi za znanstveao ao-stavo:   Opozarjemo, naj se pri. BglaSevanju nihce ne | fliamuje svoje nerodnosti.
ske poditnice so kon6a!o. Kakor se eprav-Ijajo v joseni lasiovke, da odrinejo coz roorje v dalioe kiaje, tako so apruvljajo sedaj u6onci po jav-nih krajih. Skupeu nameo v>led katerega so priSit v mesto, kjar pridakujejo poduka v vedah, ki jib bodo potrebovali v 2ivljenj!, jih spravija v sedanje abode, ki pa so zdaj bolj prijafceljaki, aego zoanstveni. 6ez -nekoliku dni zaiSne rosen-poduk v vedah in za tedaj zelimo svojim mladim ljudem duo, da ae tudi reaoo lotijo uceuja, da tako vsaj ookoliko poplacajo z>tve avijib starilev, ki uebi odtrgajo muraikiij od ust, da ih zamorejo pusiljati v Mo, m da ko pridne fiebele si naprnvijo ^akkd znaoja za pribodoje dni,
Tudi sail vojaki bo piiali Daiaj, *pa ne iz pocituiv, iirapak iz vojaikih vaj; mfa mesto jo gdaj postalo jako 2ivo.
Te dni jo zacel po Gorici voter prooej muSno pih iti, hub i ki v niiaili krajih le tako prav hudo pri* iiaka, j? bUm postala Se vi6ja;k temu prihaja Ie o-koijioiaa, da prav te dot pomotajo prab po Qtrhl la ga epntvljujo v naj line kupo; mi>rafe si raislif i, kako nadleino je, kadot voter popihne, in filovku iz kupov prsh v obraz in ofii mUmi Slovok «kornj o-slopi. Zolimo, da bi nafee moatno atarusiosivo ikibelo, da ie v enakih slu5ijih prab Intro pobere in odneae.
Ha fiolskom vrtu se zdaj vzdiga prav lepo novo poslopje, ki bo hIuziIo iolskim namanom. Fra-vijo, du bo lake goapojske spravtjo v ono poslopje do-kliike iole. Prav potrebito so te tote, poseono za Blovenoc, ker v nuieni raeulu Slovonci do zdaj niso moli enakegu zavoda. Skoda je It1, da iulika uprava tii previdila, da ta Sola n« stoji prav na pravom moHtu, in da je za poduk boljie, fie se ucenjs ne moti od nobt'iio zvunanje okoljgoiae, V prostorib se zdaj U m more podugavati, ker ie via atavba si dovii»na.
Govori se po mestu, da imajo neke ljudi v zaput'ti pri av. Adtoou, ki m mnuda « pormrojovrtlci deimija v dotiki. Mi ^o !o omoiijumo z dostavkom, da izid vue to zadevo je odvinen od proiekav, in ni prav, ce se lazSiijajo vcnti, ki so vcaaili podobne ob-rukovanjii; Si! ju kaj na toj govorioi, bo && prcisko-valni soduik akrbel, da ptidf na dan; So pa on tega ne bo zmogol, ali pa do vso mu ni, potom postano tak fiasko, kakorsnega smo v enakih kazemkih za* devab Le doiivcli.
C. kr. kmetijsko drufito v Gorici pod po* kfoviieljBtvom Nj. c@b. in kr. Viaokosti nadvojvode Karola Ludovika opozarja kmetovalce na Qo* riskcm, da priredi to drufitvo v tt'ku poletja in je-tteut lota 1891 v Gorici obcao kmetijsko in gozdar-sko razrttavo obsegajoCo vse stroke poljedeistva, goz-dnatstva, zivinoreje, mlekarstva in siratgtva, trfcorejo in viuaistva, sadjaratva in vitnarstva, eviloreje, kurje reje, iobelarstva, iibar>>tvu itd.
Kmttijako diu§tvo se zana§a, da se bodo na§i kintitovalci vze zdaj zacoli pnpravljati na doatojuo vdelt'fcbo pri sve^ani razlo/.bi ujihoveg* truda
Vabilo na narodbo aa hkupen nakup bakrc-nega vitrijola. Ker ae je podpiaantmu draltvu ponu-dik pvilt)isiio.->t, da lahko po vgodnih pogojih pnskrbi dobrega augluSkoga bakren> ga vitrijola za prihodnjo pomlaU, vabi s tem ne sarao svoje druStvemke, am* pak tudi vse druge trtoiojce na Goriskem, naj se ogl&aijo za skupno narocbo oaionj-'nega blaga.
Pogoji so uaslednji: 1, Ceoa pri 27 g1d. 50 kr. kvintal. 2. Izrodi ae biago v Goriei do konoa Diarca, 1891. 3. YarScine je ptadati pri narocbi 5 gl. za vsak kviutal, ali 50 kr. za vsakih 10 kilogramov. 4. Ceuo piaCa kapeo, kedar prijine blago. 5. Naro-citi treba najmanj 10 kilogramov. 6. Narociia se spre* jemajo do konca tekoSega meseca. 7. Za narocoike, katori ne pre»zamejo bakieuega vitrijola v dobt, ki ae jitn o svojem 6aau odlo5i, hrantlo ae bo blago na ujdi stro$* e v ralogi Se osem dni. Po pre tek u tega roka se bo amatralo, da naro6niki ne pridejo ve6 po blago in varsclna, ki ao jo placali, pojde v kori3t ostalim narocnikom.
Opombe. BakreuJ vittijol, ki ga jo prhkr-belo in razdeliio kmetijsko diustvo inaja rne^eca 1889, atalo je narofcuike do Goriee fiistih 31 gl 50 kr. kvintal. — Varscine so placet 10 gtd. od kvintala. — Placilo ae je inoralo potirjatt dva meseca, preden ae je izrocilo blago.
3S.B. Pri tej pnbki opozaijamo kmetovalce, da bakreni vitrijol v euaki aestavi, v kakerSni se z iz* vratnim uspehom rabi proti trtni peronospori, je iz* daten pripomof-ek tndi proti „peronospora infeatans4, katera prizadeva znamenito §kodo poaebno na krom-piriu in puradiinikih.
C. kr. kmetijsko drugtvo v Gorici.
Kazne vestfc
OdHkcvaiJje. Presvitli cesar podelil je dunaj-skerau uad^kofu, dr. Ant. GruSi, dostojanatvo tajnega svetovalca, in knezoSkofn brikaeuskemn dr. Sim. Aich" ner-ju, velik kni Fran-Joaipovega rada..
V morje bodo spustUi dne 25. t. m. ob 10. mi zjutro v Poli novo oklopnico BKaiserin Eliaabetb", ki je euako volikbsti in v VRem enako vre;ena kakor je oklopnica „Kai3ei Franz-Josef X", katero ao apua-tili v moije meseca maja 1889.
AfriSki denarji Za Afriko knjejo Neraci ?ov ce, ki imajo na em strani nema^i oapi», oa drugi stmni pi napis v domatem afriskem jeziku. Afri6*ni so tuko srocni, da je njih jezik oaiel meato na de-narji, mi avatnjiki Slovani pa Se veduo nomamo ilo-vanskih napisov na bankovcih,
Krompirjova bdezen so jo izimSi okolice DublinnkH in g^ofljo Town po v«aw Irakero prikaxala, kakor konstatnjejo izvestja lr«ke dezelne komiiijc*.
Bedemindva-jset ljudi je iani lakote vmtrlo v Lond'Miu, najbogitrjgcin mertu na ivotu. Posebno 0mtno ni za Angled, da parlamootovi izktisi wvetu baznanjajo, da v njih glavoem meitn ljudje lakote pomirajo.
> Povodenj. Stra&no ue»re6o je previdooit bozla poslalu cox tia tiasih aevflrnihd«2ol.Zaradl nopreneh-Ijive^, Hkr,raj 40 daevnega degetapja, naraela je mogoena Donava s pomocjo Iana in Travao in dru* gih potokov, ter stopila 6ez svoje biegove, eaiula io poikodovala poljake pridelke po gornjem  in Difejam
i Avstrijakein,
I           V giavnem mestu gornje*Avbtrije, v h i n o u, bil
je brog pod vodo. Veda je wgala skoraj  do trade
, tnesta. Picdmeatje Uhriahr jo bilo do prvoga nad* Btropjn pod vodo in pridui pijooirji muolli io in • prevn2 tiijom prebivaleev od poslopja do poilopja, kajtl ni bilo tube eett*. N a I) u n a j i preplavana je bfla
, CQQOmatrov Sirokaatruga; za povodajo tudi na melt* min bi«ga ¦(» stale hiie in juiaa itlazaiea pod vodo.
I Vodo imtijo v kletib tudi po lloiavi, Brigittonau iu
1 Lujtlfltnisai IV, rnotra. Costni nawlp 6m itato Do* nftvo pri Floriadnrfu pulca na dveh ttrani'h; muoijo to ju z peikom naMitimi vrefiuni reSiti, da ae bi itara Donava poiskala avoje stare struge, katero jo io vofkrat poskunila cbiikati.
&. 8822 1890
Oznanilo.
Razpisiijejo  se a tem 4 dezelni stipendiji po
200 gld.   za dijake z  GoriSkega,  kateri ao dovriili
srednje in stopili v visoke Sole. j           Pri poti.'litvi se bo gledalo na to, da dobite. te
stipendiji   dva  dijaka  slovenske  in dva italijanske
narod aoati
Ce bi ruaujkalo dijakov izmed eoe recenih &a-
rodnosti,   sme  ae  nakazati atipcndij dijakom druge
narodnosti. 1           Stipendiji m bodo isplacevali v itirih cetrttlet-
nih odp!u6ilih na proiojo deleienca, ki mora izkazati
da je vpiH.it) v vseu(!iliS5oo matrikulo in po/aoje, da
obiakujf u6ili§Co.
Dotiene proSnje se imajn podati de2elncinu od-
boru v Gorici  pismeno do 15. oktobra 1890  in naj
se jim prilozijo sprieevala zreloeti,  vboStva ?n vpisa
v ono izmed viaokih Sol.
I                      DEZELNI ODBOB.
|                                  deiselni glavar
I                             GORONINI.
Hilarijanska tiskar-na izversuje vizitni-ce na mocnem papir-ju Bristol od 80 kr. naprej-
v«n«0 kr. bis i1^**^
mnttert (fit. lbO Terse*. QaaL) - veraiidetra-*•» wdsttckweiae porto-»nd .ollfrei daeFa-brik-Depot 6. Hen»«beiS(K. u. K. Hofliof;. Zftrlch. Master umgehend Briefo koaten 10 kr.
ucittlj glasbe
priporofi* se, da se pri njem oglasi, ^dor se hoce uditi svirati na
GOSLI ali na FLAVT. StUHJe na Placutl h. it 28.
Vozilni list*
AMERIKO   •
Kislj. belgsjski poitni parnik dnutva             fjft
„Rcd Star Lioie* iz Ant werpen - a     ffl
y\cw  York & Philadelphia»
lJH              prlznan od viiuke e. k. avatrtj. vlade.               |W»
I?                                    Pojasaila daje:                                    %5
I                        priznan* zastoi»sUo                        w
i
s
$5?»aVi
'ojasBiia daje;
priznano zasto|»sUo
I^iicUviff ^VVieliofc
in Wien,  V, Weyr ngergasse 17
•Tower Strawtsor
grs Spvutitiorubiir. fur die k k. Oest. Staatskahnen i
aa                         Innsbruck.
I
Staatskahnen in <l|i
mmsm
PRODAJA PAPJWA       f
|TiskarnaPaIIitli|
S              v Giirici — Travnik 6.              ^
Prodajam po najnizl ceni vse, kar jp po-  iff
I treba za piaanje in Sohko rab>. T^kani kjijige  fJ
1 id drugo. Imam ? ^alogi tbkovino za obfrn-  LjjJ
I ako vrade, S»l«ke, molitvene knjig<\ Hste Hu-  kj
) atrovano  in za  modo, slovstvena  deia vseb  $2
I »trok.                                           ,           L«
Tiskovine viake vrsle 8« o§krt»ujej<> tcfoo  |TO
Najvedja zaioga
SIVALNIH STROJEV JAN. JAX.
Ljubljana.
Na meseCne obroke po 4 d) 5 g!d.
I SESTLBT^O JAMSTVO,
Pouk brozplaeno.
ZAHTOPNIK v Oorici je mehanik Ignaeij Snu-llig, Nuntka ulicu 14,
lw, in n»jcenej8e.
»2        Nadejaje 88 mncgib naroeil ue priporoS.m  M j
hp z odlttnim apoStovaojem                               W \
fwj          Se  priporo&i   d.»!je   avojo   nj«jveeo in  M
(5j najcenejo zalogo vseh Solskik knjig in  ga
jft piane priprave za mestne in ljudske SoJe.       jR
ffi                         j; jpameh.   $
Odlikovanje z svetovnih razstav:
v Londonu 1862, Parizu 1867, na Dun&ji  18T3 in spet v Parizu 1. 1878.
Kl&viiji za koncerte in za dom, kakoi tudi pianini iz skvno ?.uane lirme: Gottfried Cramer. Wilb. Mayer na Duuaji prudaj-njo ce ro 380 gl.v 400 gl., 450 gt., 500 gi., 550 gi., 600 §1. in 650 gl.
Klavirji drcgih firm po 280-350 gi.; pianini drugih firm od 350-600 gl.
Dobijo se vedao v
A. Thierfeider-jevi
prodajalaici in, posojUmciklavirjev na Duuaji, VII, t 71.
Strslovods
F
LL11
I
m
1
I
iPiil
18      •
11  v ognjn pozladeiio  najbotjge  iznafdbe s pla-
M tinovo  ,8l° a!l brez cJe kakor tmn V9ako" «fl
^  vratno eirnko popravo in pozladeo]© priporoca Liff
IrsJl
1
fpijj po najniijih cenah
I
I
Teodor SlabaBja
srebrar v Gorici, ulica Morelli 17,
i
0
„Unio catHolicau 1
^ vzajemni zavod za zavarovanje §kod
1        na Duuaji, I., BfickeMrasse 14. 4    kOBceiljovan vtled ninitterake naredbe z dnera 28.
Zayod za\aruje:
Prenakljlvo in nepremakljivo pretnoJcnje protl ikodi po poiarut streli in tiksploziji — za taka za-ˇaroTanja jamLijo solidarno prri vzajemni zairaro-Talni zaTodi, kaieri so ^latti rassdeliloega draitra vzajemnih zavarovalnic. Vaiod zyeze z vznjemmmi xavarovaliurai Kavodi zamore ,.UNIOu zararovanja v n^voti vrcdnokti wklopati in daje na podlagi to ??oze avoj'nt znvarorancem najvefjo v«rnopt. Voakuletni prebitek razdelil so bode mod zavarovance.
Zavod vpeljal jo tudi iioto. doalej Se ne po* znaio atroko zararovanja, namrec:
Zavarovan]a cerkvenlb zvonov protl praftwi all razpoku. V to otroko Hp'dajo one ikod«\ kaiere nU<> n»hlodki pozara, tomve6 kt naitanejo vsled drurih tiatisnh-koH «lu5aj«v. K vdeiezbi r tcj <ava-rovalni ntroki vnbijo ho yhi procastiti cerkveni prt'dstojniki.
tudi posredujA zavod pri prvih vzajemnih za-varovainicah
{      mirmaji n iJvIjiBji in proii nsigodim.
Vpr.vUnja glod& zavarovanj bljg'tvoli'o tjbj ae poiipi«.iT>cmu glavnemu zantopu ali pa okrajmm goHfiodum zafltopnikom dopaAiljuti.
Zacitopniitva po deielj oddajamo zauptnni o-sebftrn, katnre bo naj pismeno ali iistno pri pn>lpi-MHrrem glitvnom zaitopu oglan6, Za Ooiico itnPnovan j j g ibpod M. Koraic naSim zaatopnikom.
Trat, meseca julija 1890.
|   (ta J:3t;p msb rUlllO CaIBOLICA" t Trtta   |
«-                            za Prlmorcsko in Dalmacijo.                           »»
MATKO MAKDU*.
^vHf-k«-
^tHH^*'*
MLIN na stroj
za MOKO in za CEMENT z 2ago vred,
ki se nahaja v prav vgodnem krajti, jc po ceni na prodaj.
Bolj nataujeue pogoje pove iz uljudnost nprav-nistvo „S0CEu.
Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko piislu/Jjo spo-sobne in zanesljive osebe (do-slQzeiiim zcndarmoin se daje prcd-uost)9 ki pridejo vcikrat % obnn-stvoai ? dotiko.
Popi asuje ses „G. S. 1390," Graz posllagemd.
^^^HS^^SHS»^^T.iAKO Lwlwv, ceiie )ja^4g3Ha^4S^^^^|
Coppag & Skert
¦p^i
Priporoca slavnemc obcinstvTi sv«jo pomno^eno zalogo nradnega, listonega, tiskarskega in zavojnega papirja.
Nrjveea zbirka vradnih, solskib, risalnih in slikar3kih potrebifiin. Mnegobrojna zbirka masnih in molitvcnih knjig.
ffSF Trgovcem in prekupcem Se poseben odbitek
^JHeJHa^S&^JH8^(     iocs a nrvmmx    )^S^SS^»^»^8H8«
Izdajatclj in ©%ovorm vreduik: M. EOB^lC. — Hilaiijanska tiskaroa v fiorici.