M. P.: Prof. dr. Gregor Krek.                                                         185
ta način seznanil tudi tuji svet z najboljšimi proizvodi slovanskega pesništva. K tej zbirki je napisal on 26 stranij obsegajoči uvod. Pisatelj nam je podal na tem majhnem prostoru več, nego bi pričakovali. Pred nami se tu razgrinja povestnica pesništva posameznih slovanskih rodov. V krepkih potezah nam je pisatelj orisal slovansko pesništvo, njega postanek, razvitje in njega najznamenitejše zastopnike; nekako z višjega stališča se ozira na slovansko pesništvo, pojasnjuje tuje vplive, ki so delovali nanje; razpravlja, v kaki medsebojni zvezi in odvisnosti je bilo pesništvo sosednjih si slovanskih rodov, in nam plastično popisuje velikanski vpliv, ki ga je imela reformacija po svoji renesansi ali pozneje zlasti romantika na duševno gibanje narodov sploh, posebej pa še na razvitek pesništva.
Tukaj bodi tudi omenjeno, da je profesor Krek sodeloval in še sodeluje pri nekaterih nemških znanstvenih listih, zlasti prijavljajoč ocene o slovanskih ali slovanstva se tičočih knjigah. Tako nahajamo njegove članke v „Gottinger gelehrte Anzeigen" ', v „Zeit-schrift fiir osterreichische Gvmnasien" in v „Herzog's Archiv fiir die Kunde moderner Sprachen". Svoj čas je bil sotrudnik tudi Jagičevemu „Archivfur slavische Philologie".
Tisto delo pa, s katerim si je profesor Krek pravzaprav ustanovil glas učenjaka in s katerim se je proslavil ne le samo pri Slovanih, temveč tudi v tujih narodih, je njegova: Einleitung in die slavische Lite-raturgeschichte. Akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifziige von Dr. Gregor Krek. Graz. 1874. Verlag von Leuschner & Lubenskv", str. VI -f- 336. — Drugič jo je izdal popolnoma predelano in izdatno razširjeno 1. 1887., v velikem 8°, str. XI + 886. — To delo je razvrščeno v dva glavna dela. V prvem  delu   nam   podaje   pisatelj   točno
1 V „Gottinger gelehrte Anzeigen" 1. 1880. na str. 513 — 539 je n. pr. ocenil Thomsenovo delo „The relations between ancient Russia and Scandinavia and the origin of the Russian state, Oxford and London" 1877 (v nemškem prevodu L. Bornemanna: Der Ursprung des russischen Staates. Gotha 1879).
sliko o jeziku, o zgodovini in kulturnih razmerah starih Slovanov, sliko, kakršno si moremo ustvariti na podlagi jezikoslovne paleontologije in naslanjaje se na poročila, ki so jih zabeležili stari pisci o Slovanih. Pisatelj nas vodi tu v prastare čase, ko so Slovani z drugimi Arijci vred prebivali še v skupni azijski domovini. Potem nam riše v jasnih potezah, kako so se ločili Slovani od praazijskega debla, kako nastopili ko samostojen slovanski narod, pa se kmalu razcepili, prodirali polagoma v sedanja svoja bivališča in postali vsak zase svoj narod s
Grobni spominik Iv. Bapt. Valvasorj a.
svojo zgodovino in s svojim jezikom. Koncem prvega dela nas poučuje o kulturnih razmerah in o običajih pri starih Slovanih, opirajoč se pri tem na jedni strani na jezikovni zaklad, na drugi strani pa na izvestila najrazličnejših srednjeveških zgodovinopiscev, katerih poročila o Slovanih je z neutrudljivo marljivostjo zbral, znanstveno ocenil in kritično porabil.— Drugi del zavzemljejo splošne opazke o slovanskem tradicijonalnem slovstvu in njega pomenu za prosvetno zgodovino, po