Izhaja:
IO. in 25. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo frankirati.
Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot.
Vsakemu svoje!
V e I j a :
za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Leto YIII.
Y Celovcu 10. oktobra 1889.
Štev. 19.
Nezadovoljnost na desnici.
Dolgo časa so slovenski in dalmatinski, češki in poljski, tirolski in drugi konservativni nemški poslanci podpirali in branili Taaffejevo vlado. Nekaj so se bali hitrega preobrata, ki bi utegnil liberalcem koristiti, nekaj pa so verovali obljubam Taaffeja in Dunajevskega, ki sta večkrat zatrjevala, da se vlada naslanja na desnico državnega zbora, da hoče v duhu desnice vladati in -sčasoma odpraviti vse liberalne krivice. Tako so čakali in čakali , pa v desetih letih niso skoraj nič dočakali.
Čehom je minister Gautsch vzel mnogo srednjih šol, in le z velikim naporom so nlu jih nekaj spet iz rok izpulili. Ob enem vlada mirno gleda rovanje nemškega šulferajna, ki tlači s silo in denarjem slovanske otroke v svoje šole ponemčeval-nice. Kmečki stan pri slabih cenah in visokih davkih vidno propada, pa vlada za-nj nič ne stori. Tako se ni čuditi, da je nezadovoljnost posebno na Češkem vedno bolj naraščala, in pokazala se je pri zadnjih volitvah za češki deželni zbor. Polovica čeških volilcev je vladi izrekla svojo nezaupnico. S tem je pa omajan eden glavnih stebrov, na ktere se je Taaffe opiral.
Nezadovoljni so pa tudi nemški konservativci, kajti njih glavna težnja so verske šole. Namesto nje pa jim je minister Gautsch ponudil neko malo, čisto neznatno spremembo šolske postave, o kteri še govoriti nočejo. Tirolce posebno še teži visoki hišni davek, ker imajo tam navado, zidati prostorne hiše, ki jim na kmetih seveda nič dobička ne do-našajo, po novi postavi pa je vendar treba od njih velik davek plačevati. Nedavno je v Ratisboni na Bavarskem izišla knjižica, ktero je spisal nek poslanec nemške katoliške stranke v Avstriji. V tej knjigi se britko pritožuje zoper Taaffeja, češ da on le Jude in liberalce gladi, katoličane pa od sebe odbija ter njih liste in društva stiska in preganja. On pravi, da je potrpežljivost nemških katoličanov pri kraju, da sedanje vlade ne morejo dalje podpirati in da bojo skušali, novo ministerstvo sosta-viti iz poslancev desnice.
Nedavno smo tudi iz dalmatinskega deželnega zbora slišali glasno pritožbo, da vlada Dalmacijo popolnoma zanemarja.
In kaj hočemo reči mi Slovenci? Na Koroškem se nam godi, kakor pod Auerspergi. Vsa oblast v deželi je izročena našim nasprotnikom, nemškim liberalcem, čeravno so tisti nasprotniki vlade in v državnem zboru proti njej glasujejo. Poslali smo že veliko prošenj na Dunaj, da bi se nam šole
uredile, kakor mi želimo in kakor zahteva zdrava pamet; tudi slovenski poslanci so dosti jasno razložili, kako opravičene so naše pritožbe. Vendar do zdaj še nemarno nijedne slovenske šole; vlada se dela proti nam čisto gluha in prej ko slej so nemški liberalci absolutni vladarji našega šolstva. Na Koroškem se je pod sedanjo vlado vse zaklelo zoper nas in ako bi smeli svobodno govoriti, povedali bi še marsikaj ter razkrili še mnogo ran, ki so se nam že vsekale ali se nam deloma še vsekati hočejo. Ako bode šlo tako naprej, je Slovencem na Koroškem pogin zagotovljen. Na Primorskem je sicer Pretiš odstopil, vendar je še vse pri starem. Vlada ne skrbi, da bi tržaški Slovenci dobili mestno ljudsko šolo v svojem jeziku; Ljubljana je bila pa pač primorana, da uzdržuje dve ljudski šoli za nemške otroke, čeravno Nemci za tisti dve šoli še marajo ne, in svoje otroke rajši pošiljajo v šulferajnsko šolo. Na latinskih šolah v Gorici in Celju še vedno ni slovenskih paralelk; v ljudskih šolah na Štajerskem in Primorskem je še mnogo ponemčevanja in polaščevanja, in kar vlada ne stori, dopolnita nemški šulferajn in laška „pro patria4'. Raztrgan na šest kronovin ostane slovenski nàrod brez veljave in moči. Pri nas vohajo za panslavizmom in izdajstvom, kjer ga ni, nemško in laško irredento pa prijemajo le z roko-vicaini. Ljudstvo se vedno bolj v revščino pogre-zuje, vendar se davki zmirom le povišujejo. Kmet, ki je bil včasih vina sit, si sme komaj še požirek žganja privoščiti, in tako hira tudi telesna moč nài'oda. Dobro vemo, da vsega tega ni Taaffe kriv, ampak v mnogem oziru zunanja politika, ki nam naklada tako velike žrtve, za vojaštvo ; vendar se ne dà tajiti, da Dunajevski ne išče denarja tam, kjer ga je dosti, ampak tam, kjer ga že skoraj nič več ni. Borznega davka še vedno ni upeljal, podražil pa nam je tobak in kavo. Če moramo pa že tako težka davčna bremena nositi, naj bi nam ustregli vsaj v takih reččh, ki državo nič ne stanejo, naj bi pošteno izvedli nàrodno ravnopravnost, ter dali nam verske in slovenske šole ! Branili naj bi manjšine po dvojezičnih deželah ter jih ne prepuščali v milost in nemilost krivičnim večinam !
Tako ne pojde naprej. Nezadovoljnost na desni je že tako narastla, da se mnogi že več ne zmenijo za to, če bi za Taaffejem tudi prišel kak liberalen minister na krmilo, češ, „saj se nam tudi v opoziciji ne more dosti slabeje goditi4'. Prihodnje državnozborsko zasedanje bo najbrž viharno in odločilno za osodo Taaffejevega ministerstva.
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Celovca. (Prihodnji občni zbor katoliškega tiskovnega društva za Koroško) vršil se bode v sredo dné 23. oktobra ob uri zjutraj v Celovcu, — tedaj v kratkem. Potrebno je, da na to opozorimo slovenske duhovnike, da se zbora udeležijo v obilnem številu. Potrebno je pa tudi, da slovenska duhovščina, od vseh stranij črnena, sumničena in obrekovana, pojasni svoje politično stališče. Žalostno je, da mora svoje avstrijsko domoljubje še le dokazovati, še bolj žalostno pa, da najde njeno delovanje grajalcev celo med nemškimi kolegi in morda celo v viših krogih!
Nekdaj ni bilo tako. Za časov nemško-libe-ralnih vlad je bila med nemškimi in slovanskimi konservativci najlepša sloga. Slovanski so, kakor še zdaj, radovoljno podpirali vse v konservativnem duhu stavljene nasvete, nemški katoliki pa so kot pravični možje radi priznali, da so naše težnje po upeljavi našega jezika v ljudske šole in urade postavno popolnoma opravičene. Tako smo se med seboj lepo razumeli in se skupno borili proti nemško-liberalni stranki. To je bilo za časov, ko so še Tirolci imeli prvo besedo med nemškimi konservativci. Ko so pa pozneje tudi na Štajerskem in G or en j e-Avstrijske m prodrli nekteri konservativni poslanci, tisti so prinesli seboj že neko tiho mržnjo do Slovanov in neko željo po nemškem centralizmu, čeravno v konservativnem duhu. Kar so drugi le na tihem mislili, to je Lienbacher očitno povedal! Tako je bilo naravno, da so se poslanci tega mišljenja odcepili od Hohen-wartovega kluba in napravili svoj lastni Liechtensteinov klub. Že takrat se je konservativna večina čisto po nepotrebnem krhati začela! Konservativni glavni organ „Yater-land“, ki je prej odločno pisal za ravnoprav-nost Slovanov, začel se je polagoma pomikati na stališče Liechtensteinovcev. Bolj ko se ta list približuje stališču nemško-narod-nemu, bolj se oddaljuje od pravičnosti do Slovanov. Od slovenskih poslancev in konservativcev zahteva, naj bi brezpogojno podpirali konservativna načela, ob enem pa čisto pozabili na svoje narodne tirjatve! Da bi slovenski poslanci glasovali za versko šolo, mu je prav; ko se je pa zvedelo, da hočejo tirjati pouk za ljudske šole v maternem jeziku, mu ni bilo prav. „Va-terland“ je prišel že tako daleč, da je nedavno katoliškemu listu ^ehu1' odrekel avstrijsko domoljubje, ker „Čeh“ poleg katoliških zagovarja tudi narodne češke pravice in težnje. Sploh se ta list v novejšem času tako obnaša, kakor bi bil le on edini avstrijski patriotizem v najem vzel ; po njegovih mislih so samo Liechten-steinovci in morda še Tirolci zvesti Avstrijanci, konservativnim Slovanom pa preiskuje srce in obisti, če ne bi kje tičala kaka panslavistična pičica! Če je glavni list, ki druge napaja s svojo modrostjo, takih nazorov, potem se ni čuditi, da se v to strugo zatekajo tudi manjši nemško-katoliški listi po deželah. Od todi pride, da slovenskega duhovnika obdolžijo „rovarstva“ in morda celò „panslavizma“, ako podpiše prošnjo za slovensko
šolo, ali če se potrudi za izvolitev domačih konservativnih mož v javne zastope ! Treba je toraj, da se slovenska duhovščina mnogobrojno udeleži obč. zbora tiskovnega društva, da tam odkrito pojasni svoje stališče. Treba se bo pa tudi zmeniti, v kakem duhu naj se ureduje nemški konservativni list „Karntner Volksblatt“, ali v duhu „Vaterlandovem“ in Lienbacherjevem, ali pa v duhu tirolskih katoličanov, tojevduhu resnične ravnopravnosti med Nemci in Slovani avstrijskimi? Da se nazori pojasnijo, želeti je, da se dne 23. t. m. polnoštevilno udeležimo zborovanja. Vsak, kdor le more, naj zanesljivo pride. Pokažimo, da smo v naših pravičnih zahtevah edini ! Na svidenje v Celovcu!
Iz Celovca. (V obrambo milost, gosp. knezoškofa.) Hrvaški list „Obzor“ je po „Slov. Narodu“ posnel neki članek, v kterem se izprva resnično poroča o žalostnem stanju koroških Slovencev, potem pa se opisujejo naš mil. g. knezoškof dr. Jožef Kahn kot sovražnik vsega slovenskega. To pa ni resnično. Kes je le toliko , da so knezoškof o naših slovenskih zadevah in težnjah slabo poučeni in da se ne manjka ljudi, ki jih skušajo slabo poučiti in zoper nas obrniti. So pa tudi drugi gospodje, ki višemu pastirju resnico povejo, in ker so mil. g. knezoškof pravičen in v resnici pobožen mož, zato smemo upati, da bo zmagala resnica in pravica, ter da bojo na cedilu ostali nasprotniki in obrekovalci Slovencev.
Iz Beljaške okolice. (Zborovanje naše ■ podružnice sv. Cirila in Metoda) v gostilni g. Geilerja pri Dravi se je prav dobro obneslo. Dramatični prizor „Ali smem Slovenec bitia je bil ljudstvu prav po volji. Oglasilo se je več govornikov, ki so ljudstvo z dobro srečo navduševali za naše narodne svetinje in za družbo sv. Cirila in Metoda, kterej je pristopilo zopet več novih udov. Naj bi podružnice le pridno prirejale take shode, ker naše ljudstvo je pouka željno in potrebno. Ko bo enkrat prav učeno, ne bo več poslušalo naših nasprotnikov, ki ga hočejo s sladkimi besedami zapeljati v nevero in nemškutarijo.
Iz Št. Janža v Rožni dolini. Ali mi ne bomo nič prosili za slovensko šolo? Imamo novo šolo, dobimo tudi novega učitelja, treba je tedaj, da tudi določimo, kako naj se v prihodnje poučuje.
Iz gornjega Roža. (Letina. — Davkarija.) Vigredi je žito tako lepo stalo, da smo se že veselili dobre letine. Toda julija in avgusta je toča pri nas hudo gospodovala. Mislili smo, da nam bo vsaj hejda ostala. Pa vtretjič je prišla toča in nam uničila še hejdo, tako da mnogi še semena ne bojo pridelali. Kaj bomo kuhali, če žgancev ne bo? Bog se usmili! Le to malo tolažbo imamo, da nam bojo cesarske oblastnije zavolj teh nesreč nekaj davka odpisale, za kar naj jim bo izrečena naša zahvala. — V Kožeci imamo prijaznega gospoda za davkarja, ki nam prijazne besede in dobrega soveta ne odreče.
lzpodv Obirja. (Prošnja za slovensko šolo. — Šolska komisija.) Učitelj Kusternik, zagrizeni nasprotnik duhovščine in slovenščine, ki si je lani pri občinskih volitvah toliko prizadejal, da bi spravil svoje može v odbor, si pač ni mislil, da bo ta odbor kedaj prosil za katoliško, slovensko
in šestletno šolo. In to se je zgodilo letos; podpisali so se vsi odborniki razun enega. Kusternik se je bojda nad tem strašno jezil. Verjamemo. — V Apačah je bila komisija zavolj šole. Kusternik je bil za zapisnikarja in ni izpustil te priložnosti, da ne bi svoje jeze ohladil nad načelnikom Ciril-Metodove podružnice. Ko je šlo za to, naj bi se zapisnik na slovensko pretolmačil, hotel je K. gospoda Božiča na smeh postaviti, češ on bo to že znal. Gosp. Božič je pa samouk, kako se more od njega kaj tacega zahtevati. Kusternik naj pripelje najboljšega iz učencev svoje nemške, osemletne šole, če bo znal pravilno iz nemščine v slovenščino prestavljati! Morda bi tega še Kusternik sam ne zadel, brez napak gotovo ne! Sicer pa bi za Kusternika bolje bilo, da si prilasti nekaj več pohlevnosti. Saj se ljudstvo še spominja, kako se je obnašal takrat, ko se je ustanovila Ciril-Metodova podružnica v Apačah. Nekteri vejo o njem še neko drugo „hi-storijo“, kaj se mu je enkrat domov grede pripetilo. Zakaj taki ljudje ne grejo v srečni nemški „rajh“ ?
Iz Rude. (Občinski tajnik. — Kaj bo z našim lesom?) Ko smo Slovenci zmagali pri občinskih volitvah, smo se vsi nadejali, da pride za tajnika g. nadučitelj Markuc, ki je zvest Slovenec in katoličan in lahko služi vsakemu učitelju za izgled. Vsi smo toraj ostrmeli, ko zvemo, da je postal občinski tajnik podučitelj Wagner, ki gori le za nemštvo in tudi v cerkvi ga je malokdaj videti. Tega nam g. župan ni dobro pogodil ; sicer je pa pošten in značajen mož, in upamo, da bo tudi našo imenitno zadevo srečno dognal po poti pravice, namreč da dobimo kmetje nekaj lesa ; kajti brez lastnih drv nam ni mogoče dalje kmetovati, posebno če nas bojo tudi zanaprej tako pogosto nesreče (toča, slana) obiskovale, kakor v zadnjih letih. Bog pomagaj!
Iz Gorenč. (Slaba letina. — Učitelji.) Slana nam je pomorila hejdo in tako nam pojedla priljubljene žgance! Hejdova moka je v naših krajih poleg rži najpoglavitnejša hrana. Kmet je ves obupan. Tudi sadja letos ni, zato tudi mošta ne bo. Kaj bo kmet poslom za malo južino dajal. Pri nas smo tembolj siromaki, ker moramo tudi drva kupovati od graščine. Dober svet je drag. Bog pomagaj ! — Slišali smo, da so se učiteljem plače zvišale, in upali smo Slovenci, da se jim bo zdaj naročilo, naj se zdaj, ko so dobili več plače, bolj zanimajo za slovenščino, katero so do zdaj zanemarjali, da bojo znali enako dobro oba deželna jezika. Na svojo žalost pa čujemo, da je ravno narobe res, in da se jim je plača le zato povišala, da bi po gostarijah še bolj ognjeno zabavljali čez Slovence in njih težnje, ter se poganjali za nemštvo. Ali je res, ne vem ; iz obnašanja večine učiteljev pa bi človek sodil, da je res.
Iz Črne. (Občni zbornaše podružnice.) Naša podružnica blagonosne družbe sv. Cirila in Metoda imela je na kvaterno nedeljo svoj drugi občni zbor. Lep jesenski dan pripomogel je po svoje, da se je toliko število društvenikov zbralo v gostilni pri Krulcu. Nad hišo so plapolale zastave slovenske, cesarske in koroške. Dvorana bila je lepo okrašena z venci in zasedena do zadnjega kota. Pa še več ljudstva se je gnjetilo pri vratih, ki ni dobilo prostora, pa vender želelo slišati govornike.
Ljudstvo se pač zelo zanima za narodno šolo in na laž postavlja vse tiste, ki v svet trobijo, da so koroški Slovenci zadovoljni s sedanjimi šolami. Došlo je mnogo odličnih gostov iz Prevalj, Možice, Štebna in Šmihelci s svojimi vrlimi pevci, ki so nas z brznim petjem prav lepo kratkočasili. Slava jim !
Od spodnje Krke. (Š čuvanj e zoper češke duhovnike.) V Tinjah so dobili za kaplana Čeha g. L ene a, in kakor čujem, so vsi ljudje z njimi prav zadovoljni, kajti g. Lene so vesten duhovnik in proti vsakemu ljubeznjivi. Zato so bili vsi ljudje razdraženi, ko so 28. avgusta brali v „Freie Stimmen“ lažnjivo poročilo o g. Lencu. Ni res, da bi g. Lene ne trpeli nemške govorice, ampak z Nemci radi občujejo v nemškem jeziku. Tudi besede „deutsche Hunde“ nikoli niso izustili. Čisto lažnjivo se popisuje dogodek v Freudenbergu pri Šmihelu. Gospod kaplan, to spričujejo lahko vsi, ki so bili zraven, so se obnašali čisto mirno in spodobno, ampak neki pisač se jih je lotil, jih zmirjal „windischer Pfaffe“ in jim prepovedal, slovensko govoriti v krčmi. Ysi navzoči so bili nevoljni nad tem nesramnim in predrznim obnašanjem tistega pisača. Gospod Lene so ga z mirno in možato besedo zavrnili, potem pa so precej odšli. To vse lahko spričuje krčmar sam, ki je Nemec in protestant, toraj se ni bati, da bi se preveč ogrel za katoliškega in slovenskega duhovnika. Tudi to ni res, da so bili v krčmi „deutsche Bursche". V celi krčmi je bil le en sam Nemec, in s tistim so se g. Lene prijazno razgovarjali, in vendar pišejo „Freie Stimmen“, da ne morejo trpeti nemške govorice! S takimi lažmi si bojo „Freie Stimmen“ same svoj grob izkopale.
Iz Ljubljane. (Komelove vojaške knjige.) Naš občespoštovani vojaški pisatelj gospod major Andrej Komel pl. Sočebran ima velike zasluge za našo književnost. Prvo hvalo mu mora dati slovstvo sploh, da je dobro poslovenil vse nemške tehnične izraze za vojaštvo, tako da poznejšim vojaškim pisateljem ne bo več treba dolgo premišljevati, kako bi se temu ali unemu vojaškemu orodju reklo, našel bo vse potrebne izraze v Komeljevih knjigah. Največ hvale pa so mu dolžni slovenski vojaki sami. Mnogo je slovenskih vojakov, ki ne znajo nič nemškega; taki najdejo pouk o vojaških rečeh v Komeljevih knjigah v slovenskem jeziku. Drugi sicer znajo nekaj nemščine, pa ne popolnoma. Za take je skrbel g. pisatelj s tem, da je v novejšem času svoje knjige tako uredil, da je dal pouk v obeh jezikih; kar je na eni strani v nemščini povedano, stoji na drugi strani v slovenščini. Tako zamore vojak slovensko stran brati in jo primerjati z nemško, in pri tem se bo navadil nemških izrazov in nemščine sploh. Ali pa bere nemški tekst, in če se mu kaka beseda neznana vidi, pogleda na slovensko stran, kako je tam prestavljena, in bo prej vedel, kaj ta ali una beseda pomeni, kajti slovenski izrazi mu bodo kolikor toliko umljivi. Posebno se te knjige priporočajo podčastnikom, ki imajo nalogo, novince poučevati. Tem morajo seveda vse slovenski razlagati, to je pa dostikrat težavno, ker še sami večkrat ne vejo, kako bi se ta ali oni vojaški izraz v slovenščini povedal. Komeljeve knjige jim pa to povejo. Zato bi bilo jako želeti, da bi se te knjige med slovenskimi vojaki bolj razširile
in udomačile. Marsikteri mladenič bo s temi knjigami v roči veliko hitreje postal podčastnik, ker mu ponujajo vojaški pouk v obeh jezikih, da se ne samo vsega nauči, kar je vojaku in podčastniku znati potrebno, ampak da zna to tudi v dveh jezikih povedati, toraj postane zmožen, druge poučevati. Naj bi toraj slovenski vojaki te knjige pridno kupovali! Naročijo se pri pisatelju „blag. g. A. K o m e 1 p L Sočebran, c. k. major v Gradcu (Graz, Grazbachgasse 40).“
Dostavek uredništva. Mi se tej želji pridružimo tem rajši, ker naš marljivi major Komel že toliko let z velikim trudom, velikimi žrtvami in v boju z mnogimi nasprotniki spisuje vojaške knjige. Knjige so od vojnega ministerstva pripuščene in devo 1 j e n e , toraj jih sme vsak vojak brez strahu kupiti in brati. Rodoljubi naj hi vojake na te knjige opozarjali!
Iz Štajerske. („Cvetje z vrtov sv. Frančiška/') Če je kteri časopis priporočila in podpore vreden, potem je to gotovo „Cvetje“, ki ga izdaja frančiškan P. Stanko Škrabec v Kostanjevici pri Gorici. Izhaja v mesečnih snopičih ter prinaša mnogo lepega in poučnega berila, ki spodbuja mlačne h krščanskem življenju, bogoljuhne duše pa v pravičnosti utrjuje. Velja za celo leto samo 70 kr. Čudno je res, da Slovenci tega lista bolj ne podpirajo, ko so vendar do zdaj za pobožen narod veljali in zmirom ljubili lepo krščansko berilo. Želeti bi bilo, naj bi gg. duhovniki te snopiče večkrat priporočali vernikom, saj bi jih tudi pobožni spisi tega lista podpirali v dušnem pastirstvu !	_______
Kaj dela politika.
Vsi deželni zbori, razun tržaškega in dalmatinskega, začnejo danes zborovati. Dalmatinski je bil že prej sklican in je svoje delo že dovršil ; za Tržaškega so bile pa še le te dni volitve. O teh volitvah se poroča, da se vlada še zmirom noče opirati na slovansko stranko, ampak da nabira med Lahi neko „patriotično“ stranko. „Edinost“ pa pravi, da so ti „patrioti“ ravno tistega duha, kakor progresovci. Slovani na Primorskem bojo morali spoznati, da se smejo zanašati le sami na sebe, kakor mi na Koroškem. Taaffe zatrtih noče poznati. — Vlada je posredno po knezu Schon-burgu skušala napraviti sporazumljenje med Čehi in Nemci na Češkem. Toda Nemci o spravi nočejo nič slišati, dokler je Taaffe minister ; če pa on gre, potem pa še menj, kajti potem bojo le gospodovali, ne pa seskom pogajali. Zato je vsa sprava splavala po vodi. Nemci ne bojo vstopili v deželni zbor češki. Zbor šteje 242 poslancev, in sicer 70 Nemcev, 70 konservativnih graščakov, 5 virilistov, 55 Staročehov in 42 Mlado-čehov. če Nemci ne pridejo, imeli bojo Staročehi z graščaki in virilisti 130 glasov, Mladočehi pa 42. Časniki so tudi zagnali hrup, da se bojo naš cesar dali kronati za češkega kralja. Zdaj je pa o tem vse tiho. — Gališki deželni zbor hoče predelati volilni red tako, da dobi Levov 2, mesto Krakov pa 1 poslanca več; tudi virilske glasove bojo pomnožili. To vse cika na okrepčanje poljskega življa, ki ima itak vso moč v rokah. Nam bi se bolj pravično zdelo, ko bi se pomnožilo število kmečkih poslancev. — Mnogo se govori in piše o princu Liechtensteinu, ki je odložil načelništvo svo-
jega kluba, ki se imenuje ,,centrum“ ali „središče“. Y njem so sedeli katoliški poslanci iz gornje Avstrije, nemške Štajerske in Solnograjskega. Najbolj so se poganjali za versko šolo. Ta stvar pa menda ni bila času primerna, ker v bližini preteče vojske nočejo razdražiti liberalnih Nemcev, zato so princu namignili, naj se za nekaj časa skrije. Ne-kteri so mislili, da se bo zavolj tega razdrobil Hohenrvartov klub, ker bi Tirolci prestopili v Liechtensteinov klub. Tirolci pa pravijo, da na to ne mislijo. — Na desnici je sploh velika nezadovoljnost, ker se vlada premalo briga za tiste poslance, ki jo podpirajo. Dalmatinski poslanec Bulič je svoj mandat odložil. Slovenski poslanci tudi nič ne vejo, pri čem da so. •—• Vlada je začela ojstro pometati. Razpustila je slovansko študentovsko društvo „Slavia“ v Gradcu, nemško-narodno (Schonererjevo) društvo na Dunaju in laško telovadno društvo v Gorici. Že davno je bil čas, zobé pokazati takim, ki rujejo zoper Avstrijo. Ali je spadala pa tudi graška „Slavia“ med te nevarne zveze, to bo že vlada vedela, mi tega do zdaj nismo mislili. — M ad j ari so pokazali nedavno zvestobo s tem, da so pri vojaških vajah v Mo-noru strgali cesarsko (črno-rumeno) zastavo in jo povaljali po blatu. Svitlega cesarja je to silno užalilo, kar so tudi očitno povedali. Madjarom so do zdaj vse skoz prste pregledali, zato so zmirom drznejše začeli preslavljati Košuta. Morda sc bojo našim državnikom vendar enkrat oči odprle.
V zunanji politiki se spet k hudemu vremenu pripravlja : Rusi zbirajo zmirom več vojakov na naši meji. Med ruskimi in francoskimi oficirji se že očitno govori, da je vojska pred durmi. ■—• Pri francoskih volitvah so zmagali republikanci. Vendar pa je nasprotna stranka, sestavljena iz Boulangistov, monarhistov in bonapartistov tako močna postala, da se še nič ne ve, kako se stvari obrnejo. Za svetovni mir je razpor in nesloga med Francozi ugodna, kajti bolj ko so francoske stranke med seboj v prepiru, menj bojo mislile na zunanjo vojsko. —Med Španijo in Ma-rokanskim sultanom se je vnel neki razpor. ■— Ruskega cesarja še zmirom pričakujejo v Berolin, pa do zdaj še ni prišel. Ako ne pride, je znamenje, da misli na vojsko. — Komaj je kardinal M anni n g v Londonu pregovoril delavce pri barkah, da so začeli spet delati, že so spet delo ustavili Londonski krojači, njih 12.000. Socijalisti hočejo bojda prihodnje leto napraviti štrajk po celi Evropi ! — J a p a n s k a vlada hoče krščanstvo proglasiti za državno vero. Bog daj !
Gospodarske stvari.
Da svinje mladičev ne požro. Brž ko vidimo, da je breja svinja na tem, da bode povrgla, kolikor starejša je, toliko je hujša, poiščimo kos starega posušenega svinjskega mesa. Najboljši je kos s kako kostjo. Taki kos vržemo svinji. Čuditi se je, s kako hlastnostjo žival po mesu seže in kako željno ga pojé. Zdi se, da ima žival v tem neko posebno željo po mesu. Zgodilo se je, da so svinje zrnje, pijačo in mlade prasce na strani pustila, in le po kosu soljenega mesa hlastnile. Kos od 2—2% kilogramov zadostuje željo svinji
nasititi in mladiči so obvarovani maternih zobov. Tako pripoveduje star kmetovalec.
Za pouk in kratek čas.
Koroške pravljice.
Zv. Hema in nje dva sinova.
Zv. Hemo, ki je ustanovila samostane na Krki in v Admontu, vsi Korošci močno častijo že 800 let. Ona izvira iz hiše Scheyern-Wittelsbach in jo bila v rodu z nemškim cesarjem Henrikom II., kar on sam potrjuje. Posestva je imela v Admontski dolini na gornjem Štajerskem, ob Savi na Kranjskem, v Krški dolini na Koroškem in pri Brezah. Nje oče je bil grof Engelbert Peilstein, materi pa je bilo ime Tuta. Udala se je zv. Hema grofu v Brezah in Selčah, ki je bil zelo bogat. Bodila mu je dva sina, Viljema in Hartvika, ki sta bila tudi pobožna, kakor mati. Brežki grof, zv. Heme mož, imel je v Selčah razprostrane jame, kjer je na stotine rudarjev kopalo srebrno rudo. Iz teh jam je dohajalo grofu obilno bogastvo. Pa tudi rudokopi so bili dobro plačani, zato so zelo razuzdano in pregrešno živeli, kakor bi ne bilo Boga, ne večnosti. Ko sta Viljem in Hartvik dorastla, postavil ju je grof rudarjem za nadzornike in sodnike. Bila sta pravična, pa včasih tudi ostra. Nekega rudarja, ki se je hudo pregrešil, pustila sta ob glavo djati. To je pa zbudilo hudo nevoljo pri razvajenih rudarjih, in v priložnosti so oba grofiča v jami ubili.
Grof je bil silno razljuten in razdražen, ko je to zvedel. Urno je zbral svojo močno vojsko in Sel nad rudarje. Ker ni mogel zvedeti, kteri rudarji so mu ubili sinova, pustil je rudarje klati in pobijati kar od kraja, kterega so vojaki le dosegli. Mnogo rudarjev je seveda ušlo. Zv. Hema se je takrat mudila na svojem posestvu na Kranjskem. Ko zvé žalostno novico, odpravi se hitro na pot, da bi vsaj mrtva trupla svojih sinov še enkrat videla. Potovala je tako brzo, da si ni dala niti počitka. Ko pridejo do Drave, so jo vendar služabniki pregovorili, da si je malo odpočila. Kmalu jo oklene spanec, in v sanjah se jej prikaže Mati Božja, jo opomni, kako kratko je človeško življenje, naj za sinovoma preveč ne žaluje in naj morilcem odpusti. Prikazala sta se zv. Hemi tudi oba sina v nebeški svitlobi, iz česar je spoznala, da sta zveličana. Ko se zv. Hema zbudi, je bila vsa potolažena. Hitela je v Selče in pregovorila svojega moža, da je prenehal s svojo morijo. Ko mu je Povedala svoje sanje, sprevidel je grof sam, da je maščevanja že preveč. V žalost potopljen se je po-Vrnil na svoj grad, kjer je do smrti spokorno živel.
Na mestu pri Dravi, kjer se jej je v sanjah PDkazala Mati Božja, pustila je zv. Hema postaviti križ.	________
Smešničar.
Matija: „Zamorski kralj v Madagaskaru je oojda čisto surov in neotesan človek.“ Matevž: «Se ve da, tam bi še jaz lahko za kralja bil.“
Prvi Prus:	„0d kodi ima pa major K.
tri rede?"
Drugi Prus: „Prvega je dobil, ker ni imel ?e nobenega; druzega je dobil, ker je imel že enega m tretjega, ker je imel že dva.“
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Med stvarmi, o kterih bo sklepal letos naš deželni zbor, ki se danes začne, se naštevajo: ustanova revnih hiš v spomin cesarjeve 40letnice, zidanje konjiške vojašnice v Celovcu, ustanova prenočnic za revne popotnike, cesta na južnem bregu Vrbskega jezera, stavba jezov pri Beli v Žitarski občini, novi nasveti zarad urav-nanja Žile, Drave in Gline, ustanova deželne zavarovalnice, ribiška postava, oproščenje koritnjaka od davka itd. — Iz močvirja sv. Katarine pri Vrbi hočejo mah kopati, sušiti in za steljo prodajati. To se bo nemara obneslo, ker je slama predraga. Podjetnik je g. Hildebrand v Celovcu. Naš korni poveljnik fzm. Schonfeld v Gradcu je prestavljen na Dunaj, v Gradec pa je prišel fzm. Wiirtemberg. Celovški general Butterweck je prestavljen v Levov.
—	Fzm. Konig je postal nadzornik pehote. — Obesil se je 14 leten dijak Oton Krall v nemškem Št. Vidu. — C. g. P. Norbert Lebinger, benediktinec, je dobil vitežki križ Franc-Josipovega reda.
-— Strela je užgala pri nekem posestniku v Dolčji vesi. Vse je pogorelo. — V Beljaku je ključarski učenec rešil triletnega otroka, ki je v Dravo padel.
—	Iz vseh krajev Koroške se čuje_, da je slana zelo posmodila hejdo. ■— Na Dholici so imeli šolsko veselico. — Tesarja Straussa so mrtvega našli blizo Št. Pavla. Ker ni ranjen, mislijo, da ga je zadel mrtvoud. — Bimski grob so našli na vresu pri Celovcu. — Nekega kmeta, idočega z Velikov-škega somuja, napadel je med Dravo in Sinčo vesjo razbojnik, ga 14krat z nožem ranil in mu vzel 9 gld. denarja. Zlodejca čevljarja Skoka iz Mohlič že imajo. — V Brdih na Žili je na šoli napis „Ljudska šola". To pa tukajšni liberalni list „Fr. Stimmen" hudo v oči peče! Ali so to „liberalci" in „prijatelji Slovencev", kakor se hvalijo? — V Dravogradu je neka natakarica v vodo skočila. Neka druga natakarica je vzela mišnice, pa premalo , tako da je še živa ostala. Ali se v Drav-bregu „kelnarcam“ tako slaba godi? — Tat je ulomil v cerkev sv. Križa v Černečah in_ pobral iz pušice menda 2 gld. — Delavec Ves, ki je v Št. Rupertu ustrelil čebelnega tatu, je dobil osem dni zapora. — Blizo Podkloštra se je obesil posestnik Ehegartner. — V Žrelcu dobili so ubožno hišo. Dežela bo pomagala z 1400 gld. — Graščino Harbach pri Celovcu je kupilo Celovško Elizabetinsko društvo.
Na Kranjskem. Ljubljanska hranilnica je začela svoje delovanje. Domoljubna dolžnost hi bila, da naši svoj denar njej in južnoštajerski izročajo , ne pa tujim hranilnicam, ki z našim denarjem podpirajo dostikrat nam sovražne družbe.
.— Nova šola pri Uršulinkah v Ljubljani je dozidana. — V Trnovem je pogorel Urbančič. V Otoku pri Postojni so našli novo jamo ; pravijo, da je zelo lepa. — V Metliki je dodelana nova šola. Letos je bila blagoslovljena. — Zdaj so vendar resno začeli misliti na izsušenje ljubljanskega močvirja. Letos bo kranjski deželni zbor o tem sklepal. Ce država kaj pomore, bo ja šlo menda. — Za predsednika bralnega društva v Tržiču je izvoljen gosp. A. Šimec. Tudi Tržičani so se začeli zavedati svoje narodnosti. — V novi tovarni pri Jesenicah je mnogo nesreč. Delavci pa tudi zelo razuzdano in pohujšljivo živijo. — V Ljubljani je
letos 103 bogoslovcev. — Družba sv. Cirila in Metoda^ šteje 85 podružnic in sicer na Kranjskem 38, na Štajerskem 21, na Koroškem 11, na Primorskem 15. Udov ima 6860. Letnih dohodkov okoli 5000 gldv
Kil Štajerskem. Y Loki pri Zidanem mostu so se cigani tepli. Dva sta bila zaklana. — Grozdje je vsled mraza močno trpelo. Letos bo žalostna trgatev. — V Celju so bili obsojeni: Jur Gavec iz Turkovščaka zavolj izneverjenja na 1 leto; Andrej Ljubeč iz Turkovščaka zavolj težkega telesnega poškodovanja na 1V2 leta; tesar Gumzi iz Slab-šincev zavolj telesnega poškodovanja na l'/2 leto.
—	V Pušencih pri Ormožu je pogorel Praprotnik.
V	Mali Nedelji pa Košela. — V Celju je delavec Sirec z visočine padel in mrtev ostal. — V Starešin cih je pogorelo 18 gospodarjev. •— V Prankovcih je pogorel Puglavec; tudi živina je zgorela. — V Celjski ječi se je obesil nebi Potočnik. — V zgornjem Motniku je slaboumen oče svojemu sinu hišo zažgal in se sam naznanil Vranski sodniji. — Slovensko šolo so dobili pri sv. Križu tik Slatine. •— Dva potepuha sta napadla posestnika Vindiša iz Okiča in mu vzela 12 gld. Enega že imajo. — Ulomili so v županski urad v Trbovljah in odnesli 11 gld. in več drugih rečij. — Svilii cesar so ukazali, naj se ustavi preiskava zoper tistih 322 delavcev v Trbovljah, ki so se zbirali o času štrajka.
—	Ustrelil se je občinski sluga v Slatini.
Na Primorskem. V Borštu dobijo pošto. —
V	Dolini so imeli novo mašo. — Vinska letina bo v Vipavi in okoli Trsta še precej dobra. — V Trstu so prijeli šest tičkov, ki so delali in metali petarde. Skoro vsi so iz boljših hiš. Zdaj se jim bo prevroča kri nekoliko ohladila. — Prihodnje leto dobijo slovensko paralelko na latinskih šolah v Gorici.
Po drugih deželah. V Črni gori je letos huda stiska. Ker niso nič pridelali, nemajo kaj jesti. Knez hoče 10 milijonov na posodo vzeti, da svoje ljudstvo preživi. — Na Ogerskem so roparji ubili bogatega Juda in pet njegovih ljudi. Denarja in vrednosti so odnesli za 20.000 gld. Bili so tako predrzni, da so po storjenem zločinu celo noč pili v Judovi kleti. — Železnico bojo zidali iz Jafe v Jeruzalem. — Umrl je tirolski deželni glavar vitez Kapp. Namesto njega je imenovan za glavarja grof Brandis. — Buška šola se bo ustanovila v Palestini. — Pri Kvebeku v Ameriki so se vtrgale skale in^ grmele v dolino. Mnogo ljudi je ubitih.
■—■ Jud Šiman Baruh je v Sarajevu lastnemu bratu, ki je zavolj goljufije zaprt, ukradel 300.000 gld. in ušel v Ameriko. Pa tam so ga prijeli. — Cerkovnik v Kazenci na Laškem je streli! na nadškofa in ga ranil v nogo. — V Milanu se je podrla hiša med zidanjem. Več ko 20 delavcev je mrtvih.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Č. g. 0. Lebinger Norbert, duhoven be-nedikt. reda in profesor na Celovškej gimnaziji, je odlikovan z vitežkim križcem Prane-Josipovega reda I. vrste. — Dekanijska svetovalca sta izvoljena in potrjena čč. gg. : Kes n ar Anton za Velikovec in V o 1 k e r t Jož. za Trg. — Paro Ž i h p o 1 j e je dobil ondotni gosp. provizor Bob a s Ign. —Premeščeni so čč. gg. kaplani: Kovač Mart. iz Spodnjega
Dravograda za provizorja v Škočidol; Premru Pr. iz sv. Višarij za kaplana v Spodnji Dravograd in Virnik Fr. iz Žabnic za začasnega kanonika v Velikovec. — Umrl je dné 5. sept. č. g. Koinè Pil., župnik na Otoku. N. v m. p. ! — Bazpisani ste fari : Apače in Theisenek do 15. novembra t. 1.
Občni zbor
katoliškega tiskovnega društva za Koroško
vršil se bode
v sredo dné 23. oktobra 1.1. v Celovcu. Začetek oh Vali. uri zjutraj.
K obilni udeležbi tega važnega shoda vabi najuljudneje vse člane
predsedništvo.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Janžu v Kožni dolini
bo imela v nedeljo dné 13. oktobra 1889 ob 3. uri popoludne v prostorih Činkovčeve gostilne v Št. Janžu svoj prvi letni zbor. Pri lepem vremenu na vrtu. Spored: Nagovor predsednika. 2. Upisovanje novih udov. Volitev novega odbora. 4. Kazni govori. 5. Prosta zabava. Prijazno povabljeni so domači in drugi zavedni Slovenci.	Odbor.
Loterijske srečke od 5. oktobra. Line	49	63	67	41	32
Trst	87	35	82	46	17
Tržno poročilo.
V Celovcu je Mren:
pšenica po . rž ...	.	. 5 gld. 50 kr. - 4 „ 80 „		
ječmen .	.	. 3	V	90 „
oves .	.	.	2	n	20 „
hej da	. .	. 5	n	n
turšiea . .	. 4	n	n
pšeno .	.	7	n	20 „
proso .	.	5	n	n
grah . .	—	n	n
repica .	.	. —	n	75 „
fižol, rudeči	. 4	n	60 „
Sladko seno . 2 gld. 40 kr. kislo....	2 „	10 «
slama	.	.	.	2	„	—	„
meterski cent (100 kil)._
Prišen Špeh ki. — gld. 74 kr. maslo	.	.	. 1	„	—	n
mast	.	.	.	—	„	78	r
Navadni voli 100—140 gld. pitani voli . 130—180 „ junci .	.	.	60— 80	„
krave .	.	.	60—120	„
junice .	.	.	40— 70	„
prežički .	4— 16 „
Oglasila.
Pri Ign. pl. Kleinmayru in Fed. Bambergu V Ljubljani je ravnokar na svitlo prišlo in je dobiti v podpisani bukvami :
Godec. Poleg nàrodne pravljice o vrbskem jezeru. Spisal Anton Funt ek. 100 strani. Cena 1 gld-20 kr., vez. 1 gld. 80 kr. Pri naročilih iz dežele naj se 5 kr. dodd iu se dobi knjiga poštnine prosta-Nàrodne pesni koroških Slovencev. Spisal b na svitlo dal J. S c h e i n i g g, c. k. gimn. prof-v Celovcu. 464 strani. Cena 1 gld. 70 kr. Ako se vpošlje 1 gld. 80 kr., dobi se knjiga po pošti poštnine prosta.
Celovec, A. KAUNECKER-jeva knjigotržnica*
Kmetija na prodaj. S";
25 oralov gozda, 3 orale travnika; 42 oralov je vsega sveta. Proda se za 2700 gld. Več pove posestnik Matevž Šoter, lastnik hiše po domače Šoter v Humčah, fara K a z a z e (pošta : P o b e r 1 a v e s).
IT"dor si želi oskrbeti po ceni in trdno veli zane slovenske molitvene, učne in za-VLbavne knjige, obrne naj se zaupljivo do
Anton Mnder-Ja,
knjigotržca in knjigoveza v Pliberku na Koroškem.
Franc Sadnikar,
trgovec z železjem v Celovcu
(Burggasse štev. 7)
priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene v raznih ' velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, pnše za kola, žlajfe, cokle, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in čevežnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Blitzableiter) v ognju pozlačene. — Za streljanje priporočam poskušene možnarje po najnižjih cenah.
Na željo razpošiljam od križev Uidi cenike 'bi obrise poštnine prosto vsakemu, Mor se zanje oglasi.
!!! \ovo! Yovo! Yovo!!!
Najnovejša ročna mlatilnica Mlatilnice, izvrstno sena jermene brez zobčastih koles, stavljene, ročno, vitalno, vodno in parno delovanje.
Vitala, ležeča ali stoječa, stalna ali preva-vžalna na 1—6 živinčet. Škoporeznice najnovejše in najizvrstnejše, 30 raznih vrst.
Stroji za ropkanje turnice, mlini za trgano
s	moko, reporeznice.
stiskalnice za seno, najnovejše in izborne sestave.
'inske stiskalnice, sadne stiskalnice, mlini za sadje na
državni razstavi dunajski oktobra 1888 odlikovane s 5 naj-večjimi odlikami.
Ryderjeve sušilne priprave za sadje, Bluntove patentne stiskalnice za zeleno pico
se po najnižjih cenah vedno dobivajo pri
sl*- 1*11. MAYFARTH-u &
tovarne gospodarskih in vinarskih strojev,
livarna in fužina na par,
‘Linaj II. ITranlcolbrod. o/M. iu I ìerol in.
Obširni katalogi na željo gratis in franko. ^uzprodajalci se vsprejmó. — Iščejo se sposobni zastopniki proti primerni proviziji.
▼tal® damami!»
kamnosek v Ljubljani, parne ulice štev. 9,
(podružnica tik mesarskega mosta),
priporoča se prečastiti duhovščini za vsakovrstno cerkveno umetno kamnoseško delo, slavno občinstvo pa opozarja na svojo bogato zalogo prav lično izdelanih nagrobnih spomenikov. Tudi p. n. stavbenim podvzetnikom priporoča se za vsaktero stav-binsko delo. Vsako naročilo se natančno, solidno in ceno izvrši.
Gospodu G. PICCOLI-JU,
lekarnarju v Ljubljani.
^ Prav dober kup se dobi:
pšenična moka ržena muka Itej rtova moka turšiena moka riž
oluščen ječmen .suiti črešpeljni
svinjska mast Špeh maslo suito meso svinjska bedra klobase droži
pri
RUPERT SARI A,
zaloga moke iz parnega mlina v Raabu,
v Celovcu, Burggasse št. 1.
•ooooooo • ooooooo« Natorna vina,
rudeòa in Itela,
v sodih nad 56 litrov prodaja po 14, 16,
18, 20, 22, 24, 26 kr. liter trgovec
Amand frosen,
v kosarnskih ulicah štev. 24 v Celovcu.
Ob enem priporoča svojo zalogo
tržaškega blaga, in tudi mast, moko itd.
Kramarji, branjevci in sploh taki, ki blago naprej prodajajo, dobijo vse ceneje.
Ceniki pošiljajo se zastonj.
fooooooo • ooooooo«

m
Ptgftial sw«# ffPl®lif
n
Usojam si, naznaniti p. n. občinstvu, da mi je visoka c. k. koroška deželna vlada dovolila, ustanoviti zgoraj imenovani pogrebni zavod. Potrudil sem se, ta zavod tako urediti, da se bojo mrliči lepo in častno na pare pokladali in na mirodvor odvažali, in da se bo strogo gledalo na dolžno spoštljivost dp mrličev. Ko bi se kteri mojih služabnikov v tem kaj pregrešil, prosim slavno občinstvo, naj mi to precej naznani.
Vedno imam veliko zalogo priprostih in tudi najlepših rakev, lesenih in rudninskih, potem nagrobnih svetilk, vencev, suhih cvetlic, trakov itd. Tudi priskrbim nagrobne spomenike, nagrobne ograje in predelovanje rodbinskih grobišč.
Društvom in korporacijam, ki pogrebe svojih zamrlih udov meni izročiti hočejo, dovolim znižano ceno, ako se s tem prej dogovorimo.
Iz dežele naročene lesene in rudninske rakve razpošiljam kot „nujne pošiljatve11 z največjo hitrostjo.
Moja nradnija in prodajalniea je v Celovcu stolne ulice (Domgasse) št. 3, nasproti gostilnice pri Mo s er ju, kjer naznanila o smrti po dnevu in po noči sprejema moj pooblaščeni poslovodja gosp. Umil Mclilliofer, pasarski mojster.
Da se slavnemu občinstvu bolj postreže, sprejemajo smrtna naznanila tudi gosp. Jožef Zabacb v Prodingerjevi hiši, kosarnske ulice št. 32; g. Anton Schmidt, pekovski mojster na Beljaški cesti št. 12; g. Tomaž Rainer, na Velikovški cesti št. 13, in K. Reichel na Št. Vidski cesti št. 1.
Karol Reichel, podjetnik.
Na debelo.
Kupčija s spletenimi koški.
Na drobno.
lltf
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se z dovoljenjem vis. c. k. deželne vlade pogodil z nadzorstvom plctarske šole v Železni Kapli, da bom prodajal njene izdelke. Vsled tega imam veliko zalogo raznovrstnih jerbasov in koškov, spletenih iz vrbja. Kdor si take robe naroči z opisom ali izgledkom (mu-štrom), mu vse oskrbim in nemudoma dopošljem; sprejemam tudi naročila za popravke v tej stroki. Da se zgoraj imenovana šola in hišna obrt povzdigne in razširi, prodajal bom njene izdelke po najnižji ceni, ter se priporočam za obilna naročila.	IRcjtclld
Zaloga spletene robe iz Železne Kaple je v Celovcu v stolnih ulicah (Domgasse) št. 3., nasproti Moser-jevi gostilnici.
I. koroški pogrebni zavod „K0NKQRDIJA“.
Zalivala in iiripmio.
Udano podpisani si šteje v dolžnost, najtopleje se zahvaliti visoki gospSdi, častitim somest-janom in p. n. občinstvu za dosedaj mu izkazano naklonjenost in prosi, naj se njegov zavod še zana-prej uporabi v slučajih smrti, ter obeta pošteno, uljudno in hitro postrežbo.
Slavnim društvom in korporacijam, ki so mi zaupljivo zveste ostale, se zahvalim v vsem spoštovanju ter jih zagotavljam, da si bom prizadeval, ohraniti si njih zadovoljnost.
Ker že 17 let svoj zavod sam vodim, mi ni treba najemati poslovodje ali sicer dragih služabnikov, in tako mi je mogoče, veliko ceneje na pare devati in pokopavati, o čemur se naj vsak prepričati blagovoli.
Vedno imam veliko zalogo lesenih in rudninskih rakev za otroke in odraščene, priprostih in lepo okrašenih, nadalje blazine, pajčolane, mrtvaške obleke, vence, trakove z napisi ali brez njih, nagrobne svetiluice, križe itd. v svoji liiši v šolskih ulicah (Sclmiliausgasše >Tr. O), kjer se noč in dan sprejemajo smrtna naznanila.
Da se slavnemu občinstvu pot okrajša , sprejema smrtna naznanila tudi gospod T.orcuc Fuchs, čevljarski mojster v Salmovih ulicah (Salmstrasse Nr. 4). Tisti prodaja tudi lesene in rudninske rakve iz moje zaloge.
Z vsem spoštovanjem
Anton Magometscimigg,
lastnik I. koroškega pogrebnega zavoda „CONCORDIJA“.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap.
Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu.