PREDNISTVO ZARJEjS v LJubljanl^ Frančižkanslffl ulfca gf, A liikarna L nadstr.). Uradno ure za stranke bo od 10. do l£' iopoldue in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj In Baznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo > : c ^AROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstio-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K 10‘80, četrtletna S 6'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za' * ■ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—. f‘ Posamezne .številke po 8 vin. Stev. 698. zsARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. / OPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 0, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Jnserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravnižlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ 1 1 11 Reklamacije lista so poštnine proste. —■ ■ ■■ V Ljubljani, v četrtek dne 2. oktobra 1913. Leto III. ^ Dogodki v deželnem zboru se razvijajo tako, da je potreba na javnem shodu »obračunati" z gospodarji kranjske dežele. Jugoslovanska socialno-demokratična stranka sklicuje v ta namen velik javen shod ki^bo v nedeljo d»e 5. oktobra ob 10. dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega Mestnega doma. D„evni red: Kranjski deželni zbor. Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Vabimo na protest vse, ki obsojajo ravnanje v deželi in v deželnem zboru Kranjskem. Državni zbor in militarizem. V soboto se snide na Dunaju skupna ministrska konferenca. V drugi polovici tega meseca bo sklican državni zbor. Navidezno sta to dva popolnoma ločena dogodka. Pa vendar je med njima skrivnosten most. Ministrska konferenca bo razpravljala o bodočem zasedanju delegacij in o — novih vojaških zahtevali, čemu pa se sklicuje državni zbor? Kot ljudsko zastopstvo je najbrže poklican, da omogoči ljudstvu z modrimi zakoni boljše življenje. In če se misli tako, je polje njegovega dela v Avstriji izredno obsežno, zakaj doslej je življenje širokih mas zanemarjeno, kamorkoli pogleda oko. Če je usoda takozvamh nižjih slojev, torej ogromne večine avstrijskega prebivalstva bedna, bi moral biti tem veselejši Poklic ljudskega zastopnika. V časih, ko je vse zadovoljno in teko vsi poklici po šabloni, sami »d sebe, kakor voda v dolino, ne da bi bilo zato kje kaj sitnosti, ie vsaka šleva lehko poslanec. Ali človeka, ki ima kaj življenja v sebi, ne more zadovoljevati mehanično zahajanje na seje, kjer je dan enak dnevu, pokojno prebiranje vladnih predlog in kasiranje diet. Pravi politik hrepeni po delu; m kdaj bi ga bilo več kakor v času, ko so ljudske potrebe velike in se oglašajo pravične zahteve na vseh koncih in krajih? In kie je pripravnejiši prostor za uspešno, plo-donosno delo kakor v državnem zboru, kjer se Stekajo vse niti državnega življenja, kjer se zahteve lehko izrekajo, pa tudi lehko izpolnjujejo, kjer se lehko nastavljajo šikafi, pa tudi lehko odpirajo studenci? Državni zbor se snide. Ali sumljivo je že to, da bo sklican mnogo pozneje, nego je bilo napovedano Septembra se ie imelo pričeti zasedanje, alii september je minul in državnega zbora ni biilo. Namesto njega je prišla tolažba, da bo sklican začetkom oktobra. Potem se je izkazalo, da je tudi to »nemogoče«, ali visoka obljuba je zatrjevala, da bo na vsak način, nedvomno, nepreklicno prva seja sredi oktobra. Nato se je sreda meseca raztegnila do 20., pa do 22. in naposled skoraj do 29. oktobra, če zdaj zavihrajo zastave pred grško palačo na Franzensringu dne 20. oktobra, bo grof Stiirgkh i gentlemansko gesto lehko dejal, da je bila zbornica »kmalu« otvorjena. ker je 20. oktober Vendar veliko prej kakor 29. Za delavnost prihodnjega zasedanja to ni najboljši znak. Zakaj za dobro delo je treba Časa. Posebno bi ga bilo treba avstrijskemu parlamentu, ki že cela leta ni opravil niti onega dela. ki je bilo ljudstvu že davno, deloma že pred desetletji obljubljeno. Medtem ko je zanemarjal stare dolžnosti, pa so nastajale nove, in poleg starih so ostajale tudi nove neizpolnjene. Stari grehi so naklonili avstrijskemu prebivalstvu toliko mizerije, da bi je bilo za vse evropske narode preveč; naša zunanja in notranja politika pa je pomnoževala pregrehe in kupi-fctla bedo na bedo, kakor da bi iz nje hotela zgraditi babilonski stolp, ki naj bi segal do neba. Balkanske vojne so dale modrosti naše diplomacije priliko, da je dosegla rekord. Če bi se bili sarmi vojskovali, ne bi mogli tičati v večji mizeriji, nego to imamo po zaslugi grofa Berch-tolda in njegovih cenjenih tovarišev. Ljudstvo pa pričakuje pomoči. Vsi brez razlike narodnosti in stanu upirajo oči^ državni zbor in upajo, da zboljša neznosni položaj. Veliki industrialci so na svojem zborovanju v Podmoklih izrekli Berchtoldovi politiki nepri-krajšano nezaupanje in zahtevajo drugačno smer, ker potrebujejo produkcije, naročil, kupčije. Kaj naj napravijo delavci, če tarnajo miljo-narji? Vojska nezaposlenih proletarcev se ja tako pomnožila, da je brez izdatne državne akcije vsaka resna pomoč nemogoča. Delavci katerim se še odpirajo vrata tovarn, morajo delati ob nezadovoljivih pogojih, v mnogih slučajih le po nekoliko dni na teden, in so še povrh v nevarnosti, da se jim danes ali Jutri napove novo reduciranje dela. Državni uradniki in uslužbenci čakajo na realiziranje davno obljubljene in sklenjene službene pragmatike. Im, stari problemi, še vedno nerešeni, dobivajo razburljiv značaj. Še ni prišlo socialno zavarovanje iz odseka v zbornico. Še davi časopisje zastareli tiskovni zakon, še se moramo sramovati srednjeveške društvene pravice. In če bi hoteli našteti vsa socialna, politična in kulturna vprašanja, ki zahtevajo rešitve, če hočemo, d!a pride Avstrija vsaj za silo med kulturne države in da bo njenim narodom vsaj mogoče dihati, bi morali začeti pisati obširno brošuro. AH grofu Stiirgkhu se ne mudi z državnim zborom. Kajti vsa ta vprašanja mu ne teže srca. In če ne bi ščegetale druge skrbi njegove plemenite duše, bi mu bilo še najljubše, da bi ne motil pokoja oospodov poslancev, temveč bi jim mirno dovolil, da si iščejo zabave doma. Ampak v soboto bodo skupni ministri v družbi grofa Stiirgkha in Tisze konferirali o novih vojaških zahtevah, in za to je treba tudi avstrijskega parlamenta. Zakon je tako siiten, da zahteva sklepe državnih zborov za zvišanje re-krutnega kontingenta. Torej je vsekakor treba nekoliko sej. Do današnjega dneva še ne ve nihče natančno, kaj še vse tirja vojaška uprava. Malenkosti pa gotovo niso, zakaj sicer ne bi imel celo grof Tisza pomislekov. Militarizem tudi ni tak£> sramežljiv, da bi skrival svoj apetit, ako bi se hotel zadovoljiti z majhnimi grižljeji. Tisza se bo potolažil, kakor se je menda že grof Stiirgkh. Saj je dovolj, da je nekaj časa ugovarjal in dvomil: naposled se bo že dal prepričati. Njegovi mameluki bodo občudovali junaštvo, ki ni na prvi hip pogoltnilo porcije, katero servira gospod Krobatin. Treba bo torej le parlamentarnega sklepa, da se zbijejo novi težki miljoni v žrelo militarizma. Avstrijski državni zbor pa je ljudsko zastopstvo. Izvoljen je na podlagi splošne in enake volilne pravice. In avstrijsko ljudstvo nima toliko denarja, da bi moglo meni nič tebi nič poplačati pet ali šeststo miljonov stroškov, ki jih je povzročila naša mobilizacija zaradi Pro-chazke in Skadra, pa še dodati par sto miljonov za nove rekrute in nove kanone. Njegovi zastopniki, hrepeneči po sreči svojih volilcev, se bodo uprli tem nezaslišanim zahtevam, pa bodo glasno povedali, da so za enkrat plodonosne investicije, socialno zavarovanje, prilike za zaslužek. šole, bolnišnice, železnice, socialne reforme nujnejše od havbic in strojnih pušk ... Uprli bi se poslanci, ako bi bili res ljudski zastopniki. Ali že danes vemo, da bo lehko na prste sešteti gospode, ki bodo poleg socialnih demokratov branili ljudske interese proti militaristični nenasitnosti. Modrost gospoda grofa Stiirgkha ni preveč razsvetljena od svetega duha. ali v tem oziru pozna svoje Pappenhei-movce. Nemški nacionalci in češki narodnjaki in slovenski pobožnjaki bodo pozabili na svoje opozicionalne muhe tisti hip, ko'bo militarizem od njih zahteval dokaze »lojalnosti«. JANKO SAKAZOV (Sofija); Zločinska lahkoumnost. n. Dvestotioč mož žrtvovanih, dve miljardi državnih dolgov kontrahiranih, vse delavsko JJudstvo pripravljeno na rob propada. dVa mi-Jjona rojakov izročenih raznarodenju, kot najbolj krvoločen in nečloveški narod razupit po vsem svetu — kako je bilo mogoče, prignati delaven, trezen narod, kakršen je bolgarski, 'Ao takega konca. Ta misel razjeda kakor kislina zavest izmučenega meščana in kmeta, ter zahteva na vso silo odgovor. napake politike, ki ni točno vedela, kal more doseči brez zaprek. Seveda so Srb- in Grki izrabili priliko, medtem ko je bila bolgarska armada zaposlena pri Čauidži in Galipoliju. da bi povečala teritorialne zahteve, ali v to lih Je gnala bolgarska politika rr . šir/Mija proti vzhodu sama. Zdaj pa zatfnji. najhujši udarec — v oj mi z zavezniki. Izvajali smo, da bolgarska vlada ni hotela vojne i zavezniki in da le ni pripravila. Vlada Je točno vedela, da Rumunija ni bila zadovoljena. in rumunska vlada le tudi oficielno naznanila. da ne bo nevtralna. Turčija ni demobilizirala svoje armade in je zahtevala novo uravnavo meje. In potem vojaška stran te drame. Vojna uprava in vlada sta bili prav natančno in od kompetentne strani poučeni o duhu čet. Imeli smo upore in nasilstva zoper oblasti še v dobi razprav s Turčijo. Bližajoča se žetev je do blaznosti razburjala kmete. »Pustite nas prostovoljno domu. sicer gremo, ne da bi koga vprašali« — tako so se glasile izjave kmetov. »Siti smo Ječanja po mokrih prekopih, svojega ljubega mirnega dela si želimo« — je bilo geslo, ki je prevevalo vrste oboroženih meščanov. Vesti, ki so prihajale od srbske meje, so govorile enako: čete se nočejo bojevati, pa žugajo, da razorožijo častnike. Pospešiti Je treba mirno rešitev z zavezniki, sicer ni nič gotovega. To stanje Čet Je bilo vladi in vojni upravi prav tako dobro znano kakor obupni diploma-tični položaj. Kako je mogla vlada tako grešiti; da ni preprečila izbruha sovražnosti? V Danevovi in Gešovovi vladi sta od začetka živeli dve duši. Vezana je bila na nacionalistični program in le hotela šovinističnim elementom vzeti veter iz jader; obenem pa je videla dejanske razmere, razvoj vojaških in diplomatičnih dogodkov, po katerih Je bilo od začetka Jasno, da so zahteve teh elementov neizpolnjive. Znano je bilo, da le bil Peterburg boli pripravljen podpirati srbske in grške želje kakor bolgarske. Toda bali so se agitacije in maščevanja nacionalistov in Macedoncev. če bi se pokazali preveč popustljive napram Srbiji. Ministrski predsednik Danev ie baje dobival grozilna Pisma, ki so ga svarila pred potio v Peterburg, in kakor Je slišati, se ie hotel z avtomobilom odpeljati do druge postaje, da bi zar tajil t^hod v Rusijo. To Je lila stara pesem boja zoper prijateljstvo z Rusijo, m Bolgarska ie bila žrtev tega boja. Ponoči 29. junija je dobilo vojno poveljnl« štvo iz glavnega stana ukaz. da naskoči nekatere utrjene srbske in grške višave, da bi se doseglo, kakor je bilo rečeno v ukazu, posredovanje Evrope. Drugi dan je bilo izdano povelje, da se ustavijo sovražnosti, kar se ie tudi zgodilo v pogubo naskakajočih bolgarskih kolon. Srbi in Grki, dobro poučeni in pripravljeni, se niso več brigali za nasprotno povelje, in vojna je izbruhnila. Tako zločinsko lahkoumno so stavili bodočnost vse dežele na edino karto namišljene evropske intervencije, od katere so pričakovali pravičnejšo razdelitev spornega ozemlja, ne da bi se bili brigali za to, če je tako posredovanje mogoče in če se izvrši takoj, če ga nasprotniki sprejmejo ali ne. in če ne pripravijo za hrbtom Bolgarske stoječi Rumuni in Turki to intervencijo nepotrebno, kakor se je zgodilo. Tej nerazumljivi lahkoumnosti vlade imamo sedaj zahvaliti ne le pohabljenje Bolgarske, temveč tudi položaj na Balkanu, v katerem ni nič razveseljivega, ki pa pomenja začetek naibesnejših nacionalnih bojev med balkanskimi državami. Le en zadovoljiv izhod vidimo iz tega položaja, in to je okrepčanje demokracije. zlasti socialne demokracije na Bolgarskem in v Srbiji, ki je edina sposobna, da izkrči pot mirnemu notranjemu in zunanjemu razvoju na Balkanu. Povzdiga Srbije in ponižanje Bolgarske pripravita v obeh deželah ugodna tla. na katerih se razvije krepko ljudsko gibanje za notranjo svobodo in samoodlo-čevanje tukaj živečih narodov, ki ustvari protiutež proti narodnim nasprotjem. Desetmesečno uničujočo vojno stanje in vloga socialne demokracije v tej vojni, ki si je osvojila srca vseh neprizadetih, sta bogata setev, iz katere vzkall notranja svoboda narodov. Bilo bi napačno, kako bi hotel kdo vse te rezultate pripisati enemu samemu vzroku ali eni sami osebi. Tudi če človek opusti kritiko ravnanja bolgarske vlade izza bitke pri Ljule za mir. je vendar treba naglašati. da ni bolgar-za mir. te vendar treba naglašati, da ni bolgarska vlada od tega datuma, od 31. oktobra 1912 dalje, izvedla nobene pametne akcije, da bi trajno obdržala osvojeno ozemlje. Drzno forsi-ranje čataldžinske črte. prekinjenje mirovnega pogajanja, obnovitev vojne, »osvojitev Odrina, naposled oretom z zavezniki — vse to so.bile Dnevne beležke. — Funkcionarji In zaupniki bivše »Vzajemnosti«, pozor! Naznanite takoj potom dopisnice stanje znfrtnk (& 30 vin.) sodr. Antonu Kristanu. Sp. Šiška pri Ljubljani. — Tudi bodočim rodovom je treba naprtiti del stroškov za naprave, od katerih bodo imeli korist, je dejal na zadnji deželnozborski seji poslanec Žitnik kot poročevalec, ko je moral zagovarjati finančno politiko deželnega zbora. Temu nauku ne bi nihče ugovarjal, če bi šlo res za naprave, od katerih bodo Kranjci v petdesetih ali sto letih uživali koristi. Ali naši potomci se bodo lepo zahvalili svojim modrim očetom, ki jim zapuščajo kupe dolgov, zanje pa nič dru-zega ne kakor raztrgane žepe. Investicije, ki nosijo plodove, so vedno dobre, in če bi imeli naši vnuki od dobička, ki bi ga imeli, vračati nekai za stroške, ki so jim omogočili dobiček, bi bilo to popolnoma v redu. Ampak kako bodo n. pr. iz Završnice lovili tiste tisočake, ki so pometani vanjo, tega niti Lampe ne bi znal razložiti. Pa ga tudi nič ne briga. Sedai je Lampe deželni odbornik, pa se lehko postavlja, insultira nasprotnike, se roga strokovnjakom in primeria samega sebe Bogu očetu. Čemu naj bi resigniral na tako lepo priliko zaradi Kranl-cev. ki bodo živeli, kadar ne bo o njem nobenega spomina več? — Ljubljanski volilni red hočejo deželni kristjani zopet predelati. Ni dvoma, da ie ta občinski volilni red grda spaka in da bi potreboval prav temeljite reforme, take, ki bi ga popolnoma predelala1. Ali na reformo, kj bi se naslanjala na enako volilno pravico, klerikalci deželnega odbora niti ne mislijo. Zakonski načrt. ki ga predlagajo deželnem zboru, le čisto drugačen in obsega sledeče izpremembe. Paragraf 16 naj se glasi: Občinski svetovalci in namestniki se izvolijo praviloma za šest let. ostanejo pa v uradnem poslu tudi po preteku tega časa. dokler se na njih mesto ne pokličejo novoizvoljeni. Ako sc nove volitve po razpustu občinskega sveta (§ 87) ne izvršijo meseca aprila, poteče volitvena doba občinskih svetovalcev in namestnikov meseca aprila tistega leta. v katerem bi bila izpolnjena šestletna volitvena doba. Tisti, ki izstopijo, smeio biti iz-nova izvoljeni, ako zoper nje ni zakonitega zadržka. —■ Potem § 22: Volitev županova in podžupanova velja praviloma za šest let. Določila § Ifi.. drugi odstavek, in § 17.. se uporabljajo tudi za župana in podžupana. Ako se med uradno dobo izprazni mesto županovo ali podžupanovo. mora se v 14 dneh po izpraznitvi za ostali čas opravilne dobe izvršiti nova volitev Po določilih občinskega volilnega reda. Oba stneta. ako izstopita, iznova biti izvojena. — Končno Člen II.: Š 11. volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 17. oktobra 1910. dež. zak. št. 31, ima dobiti po točki 7 kot pristavek novo točko 8 s sledečim besedilom: 8. Osebe, katere so. ne da bi bile popre! posedovale davku podvrženo nepremičnino, potom razkosanja posameznih parcel pridobile dele tistih edinole v ta namen, da bi s tem pomnožile število volilnih upravičencev, vendar samo v toliko, v kolikor bi jim iz take pridobitve nastala nova volilna pravica. Ako so te osebe na podlagi drugega pravnega naslova upravičene voliti, ostane njihova volilna pravica iz tega naslova nedotaknjena in tudi njih izvoljivost neprikrajšana. Parcelni deli. ki so bili pridobljeni v zmislu predstoječega odstavka, se pri napravi volilnih imenikov toliko časa spioh ne upoštevajo, da se združijo z drugo davku podvrženo nepremičnino, katere posestnik je upravičen voliti. — Najvažnejša izprememta je torel ta. da naj bo funkcijska doba občinskega sveta, župana in podžupana zanaprej šestletna, dočim je po starem zakonu triletna. S to »reformo« napravljajo klerikalci nov nazadnjaški korak in hočejo kršiti pravice volil-cev. ki so tem bolj prikrajšane, čim daije so volitve razmaknjene. Vse moderno stremljenje gre za tem. da imajo volilci priliko čim pogo-steie zahtevati odgovornost od svojih zastopnikov in z novimi volitvami izrekati svojo sodbo. Že triletno zaupanje je precej močna zahteva. Šest let je pa zlasti za tako korporacijo, kot ie občina, v kateri gre življenje veliko hitreje kakor n. pr. v državi, nezaslišana funkcijska doba. Klerikalci imajo seveda že svoje razloge, da se nočejo prepogostoma postavljati pred volilce in devati svoje mandate na vago. — Za kai Ima dežela denarja? Za Spodnjo ir, Zgornjo Šiško hočejo ustanoviti samostojno župnijo. Za nje oskrbovanje je frančiškanski provincialat pripravljen dati na tazpolaganje osobje. ki bi se naj plačalo iz verskega zaklada. Ker pa Frančiškani pravijo, da so revni, brez kapitalii in so za novozgrajeno župno cerkev na Viču dolžni še 80.000 K, se je provinca-lat obrnil na deželno vlado s prošnjo, da se dovoli v pokritje stroškov nove župne cerkve in župnišča brezobrestno posojilo v znesku 500.000 K in zagotovi dotacijo za tri za dušno pastirstvo določene očete in za dva brata laika. O stroških pravijo, da se proračun še ni mogel preskusiti, ker še ni podrobnih načrtov. Vendar se lahko z gotovostjo trdi. da bodo stroški za stavbni prostor, cerkev, notranjo opravo in za župnišče znašali nad 500.000 kron. Po predle-žečih stroškovnih proračunih znašajo stroški za župno cerkev 429.000 K, za župnišče 62.000i kron, vkup 491.000 K. K tei svoti pride še strošek za nakup stavbnega prostora s približno 50.000 K. torej vse vkup 541.000 kron. Provincialat se je zavezal, da v svrho pokritja teh stroškov nase prevzame 50.000 X. De'elm predsednik baron Schwarz pa prosi dfbelili odbor, da izposluje pri deželnem zboru še tekom sedanjega zasedanja Izdaten deželni prispevek v svrho delnega pokritja dotičnih stroškov. In deželni odbor pravi, da je tudi po me-, govem mneniu ustanovitev' fv/riiie za Zgornjo in Spodnjo šiško potrebna in da bi bnft zato pripomoč dežele za *a namen oprava ena. < In klerikalna večina deželnega zbtf.j bo prepričana, da fe župnija za blagor ?%i?ke neizogibna. pa bo posegla v deželno inu&ijo. ki z& ta namen ne bo prazna. — Na 100 K slobe le Ml včeraj obsojen pred litijskim okrajnim sodlilčcnt župnik Lov-Jin s 8v. Gore zaradi razžaljen}#, časti. Pre'd tedni je na javnem shodu na Sv. Gori napadal gdč. Theitnerjevo tako. kakor se Je bil naučil iz •>. Slovenca«. Pred sodnikom ie imel še predrznost. da ie tajil vse lažnjive napade, ko je bilo vendar vse polno prič na razpolago, ki so bile slišale čedne izbruhe katoliškega duhovnika, S seboj ie pripeljal 30 prič. ki niso »nič slišale«. Ko mu je sodnik povedal, da ne re-flektira na izpovedi prič. ki niso ničesar slišale, je Lovšin deial. da nastopi dokaz resnice, dokaz resnice za žalitve, o katerih ie malo prej trdil, da jih ni izrekel. Dokaz resnice mu ie prihranil zagovornik gdč. Theimerjeve. dr. Kokalj. s tem. da ie pokazal lastnoročna pisma dr. Krekova, ker je bil župnik na onem shodu trdil, da ni imel Krek nikdar razmerja s Thei-merievo in da si je Theiinerjeva vse izmislila. S prisojeno kaznijo je dobil dušni pastir sveto-gorskih ovčic neizbrisen pečat obrekovalca, kar ie vsekakor priporočljiv »sprejemni izpit« za dušno pastirstvo na Kranjskem. — Shod kcnsuinentov za Kolodvorski okraj bo v petek zvečer v gostilni pri Novakoviču. Sodna ulica 4. — V Vodmat, Moste in Zeleno jamo. »Kon-sumno društvo za Ljubljano in okolico« sklicuje za. danes. 2. oktobra, zvečer k Pavšku na Martinovo cesto izredno člansko zborovanje. Začetek oh 8. zvečer Dolžnost vseh članov ie. da se udeleže članskega zborovanja. Zlasti želimo. da pridejo soproge članov v kar najobil-neišem številu. Dnevni red važen! — Ljubljana glavni kolodvor. Pričenši s prvim oktobrom 1913 se imenuje postaja Ljubljana južni kolodvor Ljubljana glavni kolodvor. — Ustanova za železničarje. Kakor vsako leto se bodo razdelili tudi letos dohodki raznih ustanov med upokojene in podpore potrebne železničarje. oziroma med njih vdove in sirote. Prošnie naj pošljejo prosilci najkasneje do I. novembra 1913 na načelništvo glavnega kolodvora v Ljubljani. Na poznejše prošnje se načelstvo ne bo oziralo. Vsa druga pojasnila daje tajništvo tega urada. — Napad na poti proti Rožniku. Sodruga Cankarja je napadel neznanec v torek zvečer, ko se ie vračal rz Ljubljane na Rožnik. Ranil ga ie na obrazu. — C. kr. državna policija bi pač lehko nekoliko bolj kontrolirala gozdne poti. V pondeljek in torek sta bila napada in Lhibljan-čanje ne bodo upali po petih popoldne na izpre-hod v tivolski gozd. če ne bo natančnejše kontrole. • — Roparski napad pod Rožnikom. V pondeljek zvečer okolo sedmih je napadel neznanec na gozdni poti v gozdu nad Korercčanovo vik) dve gospodični. Vrgel je eno ob tla in ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela okolo IS K denarja. O napadalcu nima policija še sledu. — PoneverjenJe v deželni zadrugi brivcev. V torek je bil občni zbor deželne zadruge brivcev. Občni zbor ni posebno razveseljiv za dobro gospodarstvo v zadrugi, ker se je izkazalo, da fe poneveril načelnik Valentič 1424 K 42 vinarjev zadružnega denarja. Valentič je poslal pismeno izjavo, da bo odplačeval poneverjeno vsoto po 10 K na mesec. Občni zbor je izrekel prejšnjemu odboru nezaupnico. Naloga obrtne oblasti bo. da napravi red v gospodarstvu zadruge in da je bilo mogoče tako lehko-miselno gospodarstvo ne kaže na to. da je izvrševala doslei vestno svoje dolžnosti. — Dva prsta odsekal. V torek sta na Glineni sekala drva 71etni Stanislav Petelin, čev-Ijarjev sin. in njegov brat Stanko. Med sekanjem je Stanko položil roko na tnalo, brat Stanislav pa ie v tem trenotku udaril in mu odsekal dva prsta na desni roki. Dečka so prepeljali v deželno bolnišnico. — Lokalna organizacija v Spodnji šiškj priredi v soboto, dne 4. oktobra 1913 v gostilni »pri Anžoku« (1. Reberščak) v Sp. Šiški veliko vinsko trgatev. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Blagajna se otvori točno ob pol 8. zVečer. Ob 9. prihod župana Štempiharja iz Žabje vasi v spremstvu župatrje in občinskega »Šlibarja Packe«, kakor tudi velikega števila viničarje in viničarjev v gmajnski vinograd, ki ga straži nočni čuvaj Zaspane. Zupan pozdravi navzoče in poda besedo Šlibarju, ki prebere gmajnske paragrafe; nakar je trgatev otvorjena. Po trgatvi ples do ranega jutra. Svira salonski orkester iz Žabje vasi. — Godba. — Ples. — šaljiva pošta. K obilni udeležbi vabi lokalna organizacija v Spodnji Šiški. — Umrli so v Ljubljani: Lovro Jereb, bajtar 61 let. — Marija Bergant, tovarniška delavka, 22 let. Martin Kraker. c. kr. poštni ekspedi- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lafchter. (Dallf.) In Ivan je na postelji v hotelu začel analizirati Blaženko. Tisti glas. iz katerega ie zvenel nekak slaboten, zaničljiv nasmeh, mu Je pravil: »Sai je Blaženka dete, saj Blaženka zate danes ne more imeti nobenega pomena več*, saj ti na žene Baziraš popolnoma drugače.« Toda Vlrugi. svareči glas, kateri ga je ba$ opozoril «ia Blaženko nasproti vsem tem pregrešnim željam. prebujajočim se v njegovi notranjosti, mu je znova naslikal v najvabljivejših barvah minule. krasne dobe. izzival v njem žal. silil ga. naj se viomni. ali ni bilo takrat vse krasnejše, silil ga iet nal odžene misli na šanzonetke. katere je videl pri Ronachertu. nal zapodi vse grde želje. Ivan je položil roke pod glavo, skopat s sebe odejo in z odprtimi očmi gledal v temni strop. »Lahko se govori, naj duševno motrimo žene. toda sal Človek rti samo duševno bitfe, saj je tudi telesni tvor — — vse okrog kliče in kriči, da ie tudi telesni tvor.« Pft naenkrat se mu je pokazala zopet Kva-pilova podoba. Kakor se je v noči plesu pri-lazol v sprednji sobi. takega Je videl sedaj. ent v pok., /6 let. — Matevž Podbregar, delavefo 72 let. — Boris Podboj, sin strojevodje južne železnice., eno leto. — Katarina Mubi. žena posestnika,.54 let. — Ivana Csader, vdova c. in kr. nadporočnika, 83 let. — Hafner, delavec, 27 let. Franc Šutar, tiskarski vajenec, 20 let. —< Stanislav Povšič, sin delavca, 1 leto. — Darinka Dobnik, hči tesarskega polirja, 4 mesece. — Vlom v okrajno sodnijo v Kamniku. V nočii od torka na sredo so neznani zlikovci vlomili v kamniško okrajno sodnijo in odnesli yse štatnpilje. O vlomilcih še nimajo sledu. — Vlom v sendško hranilnico in posojilnico V noči od 26. na 27. t. m. so vlomili v semiško hranilnico in posojilnico neznani zlikovci in so odnesli 1585 K. Prevrtali so močno železno blagajno. Dohod Jim je bil lahek, ker moralo biti vežna vrata vedno odprta zaradi orožnikov, ki stanujejo nad hranilničnimi prostori. Zaslišala jih je soseda in pričela klicati orožnike. Pa zlikovci so že opravili svoje dek), pustili luč, poskakali skozi okno in odšli v temno noč. — Poštne vesti. 30. septembra se je opustil c. kr. poštni in brzojavni urad pri Sv. Ani na Gorenjskem ter med Sv. Ano in Tržičem na Gorenjskem obstoječa, v času od 16. junija do 15. novembra vsakega leta dnevno dvakratna, v ostalem času pa dnevno enkratna enovprežna poštna vožnja. S 1. oktobrom se je vpeljalo na c. kr. poštnem uradu Tržič na Gorenjskem službo selskega pismonoše z dnevno enkratnim dostavljalmm obhodom (izyzemši nedelje) za kraje Sv. Ana (grad). Na Plazu, tovarna za pile in za graščinsko oskrbništvo barona Borna. — Alkohol. Mih. Burger iz Tomišlja je v torHc popival z Josipom Cotmanom z Iga. Cot-man ni prave pameti, česar pa Burger ni vedel. Burger je mislil, da ga ima Cotman preveč v glavi, zato ga je iz gostilne silil domov.. Cot-man je res šel z Burgerjem, zunaj je pa Burgerja napdel z nožem in mu strahovito razmesaril obraz. Burger ie moral v bolnišnico. Cotmana so pa prepeljali v blaznico. — Otrok je zažgal. Dne 25. septembra ob 3. popoldne je začelo goreti v hiši Ant. Perkota v Gornjem Mokronogu št. 5. Prostovoljno gasilno društvo le prihitelo v kratkem času na hce mesta in ogenj omejilo. Rešili so vse. S^mo ne* kaj žita, ki je bilo spravljeno n$i podstrešju, je bilo uničenega. Poslopje Je bflo zavarovano pri »Slaviji« za 700 kron. Zažgal je osemletni rejenec. sin nekega ogljarja, ki je že čez šest let pri hiši. Deček ie jako trmast. Gospodinja Ra je tisti dan nekoliko strahovala. Deček je po-tem. ko so vsi odšli na delo, poiskal v žepu starega očeta žveplenko. šel pod streho in zazgal otavo. Tako je sam priznal prihodnji dan orožniku. — Kinematograf »Ideal«. »Konec Bizanca« se predvaja danes zadnjikrat. Ta krasno k°lo-rirani film napravi na vse velik vtis. Jutri Nordiskfilm »Drama v starem mlinu«. V sohoto »Kadar zvone zvonovi«, ena najbolj tragičnih dram, ki so se predvajale doslej. V torek »Njega komorna sobarica«, najboljša veseloigra kakor tudi senzacijski naravni posnetek »Vulkansko jezero«. Idrija — Idrijski odsek »Prosvete« priredi dne 6. oktobra t. 1. ob 8. zvečer v fizikalni dvorani realke javno predavanje dr. Lončarja i »Iz živ* ljenske filozofije Car!yleja.« Občinstvo opozarjamo že sedaj na to zanimivo predayanje. — Oswald že zopet rekurira. Dne 14. septembra 1913 Je občinski odbor v javni seji odobril 9000 K naknadnega kredita za leto 1913, ker je deželni odbor vsled pritožb rudniškega erarja, Oswalda in tovarišev črtal iz občinskega proračuna take postavke, brez katerih županstvo absolutno ne more izhajati. Proti temu sklepu je vložil prav zadnjo uro Osvvald velikansko klobasarijo kot rekurz na deželni odbor. Če bi bil dotični kredit samo za dijaške podpore, proti katerim je Oswald zaklet sovražnik, bi se nam to ne zdelo čudno. Ker je pa kredit v glavnem namenjen za vzdrževanje idrijskih revežev, pa ne smatramo tega^ rekurza za mu drugega kot za golo zlobo. Ubožni odsek jc imel svojo sejo 29. septembra, prav na dan vloie-nega rekurza. Sklenil je dajati podpore reve* žem preko Oswaldoyega rekurza. Dijaki naj se pa zahvalijo rekurentu. Kaj poreče deželni odbor, pa bomo videli, če prej ne, pa sredi leta 1914. — Važen shod po § 2 zbor. zak. sklicuje podružnični odbor »Unije« za soboto dne 4. oktobra ob pol 9. zvečer v društvene prostore v r i ■ —r hm------- •=*■ usmmtam Zmrazilo ga je. zatisnil le trepalnice in šiloma odvračal misli drugam. A polagoma je Kvapilova podoba zopet zapadla in zapadli so spomini na Blaženko. grde misli so vse odplavile. V. Bilo je baš v času druge košnje, v drugi polovici velikega srpana. Pred lesom, kjer ie Ivan ležal na bregu, so grabili m preobračali pokošeno travo. Ivan je slastno pregledoval delavce in delavke. Tako-le brezdelje mu je ugajalo. Sploh je sedaj, odkar se je vrnil z Dunaia v Rokvtko. delal malo. Rad je vhajal na polie ogledovat mlada kmečka dekleta. Tudi sedaj je legel v senci gozda, le da bi videl bose grabljivke. ko-jih opaljena meča so migotala po trati. Potem se le Pa spomnil, da bi moral danes premišljati o resnobnejših stvareh. Spomnil se ie Pisma, katero le prejel od Mikyške iz Prage. Pisal mu je kaj je novega v Pragi, kaj m kako se snuje v informiranih krogih. Da je konečno treba zapustiti polje teorije in debat m vreči se na sirio cesto javnosti, zlasti političnega delovanja, katero kliče po odreSeniku. »Študenti vendar ne moremo večno ostati — skrajni čas je. da se organiziramo proti staročehom in miaoo-čehom v redno stranko! Pa — saj zveste več, ko se vrnete.« ...... . - Imel je tedaj res o čera premišljati. In rvan Idriji. Dnevni red: 1. Stanje strokovnih organizacij v Idriji. 2. Občinsek zadeve. 3. Slučajnosti. Vstop je dovoljen tudi sodrugom. kj eventualno niso dobili vabila. — Ved pozornosti za red bi morala imeti uprava električnega podjetja gospe Kogovškove Cele tedne je treba nadlegovati, preden se menda kaka pokvarjena luč ali pa kak drug predmet, ki ga mora oskrbovati lastnica. Ako se redno pobira pavšal, naj bo tudi razsvetljava v redu. Ali pa naj poskrbi občina lastno tozadevno napravo? Mesto Idrija In deželni odbor kranjski. Da je deželni odbor tudi pri razdelitvi odbornikov v okrajni cestni odbor napram mestu Idriji krivično postopal, smo v našem listu že enkrat omenili. Da ni naš trditev nezmiselna kot to poudarjajo klerikalci v Idriji, podajamo naslednje podatke. Po ljudskem štetju zr leta 1900 je imel idrijski sodni okraj 16.232 ljudi, ki se delijo po tem štetju in po predpisanem davku za leto 1913 na posamezne občine tako: Idrija leta 1900 5728 duš, predpisan davek za leto 1913 186.650 K 98 vin, število odbornikov y okr. cestni odbor 1; Žiri 3889, 12.766 K 14 vin, 2; Črni vrh 2037. 8375 K 11 vin., 1; Spodnja Idrija 1992, 5983 K 57 vin., 1 Dole 940, ,3700 K 84 vin., 1; Godovič 517, 2129 K 29 vin., 1 Vojsko 775. 1961 K 42 vin.. 1; Čekovnik 354, 1807 K 96 vin.. 1; Skupaj 16.232 duš, predpisan davek 223.375 K 31 vin. odbornikov v cestni okrajni odbor 8. S tem je dokazano, da je deželni odbor kršii cestno postavo z leta 1912, ki določa* da morajo bitji zastopnika y okrajne cestne odbore razdeljeni po številu prebivalcev in davkov tako, da ima občina, ki ima 3000 prebivalcev najmanj enega odbornika. Idrija pa ima sedaj že nad 6000 prebivalcev in je dobila tudi le enega odbornika, enako s selskkni oth Činami, dasi ima več prebivalcev kotvseh P©t občin ter ne plačuje nič manj kot 149.9«6 K 55 vin. davka več kot vse ostale občine idrijskega sodnega okraja. Človek res ne more razumevati tega preziranja od strani deželnega odbora napram Idriji. Ce tudi ni Idrija v klerikalnih rokah, vendar plačuje davek v taki meri, da bi nepristranska oblast ne mogla tako prezirati Idrije hi jej dati vsaj dva odbornika. Seveda je protestiral proti tej krivici občinski odbor, ki ga mora deželna vlada upoštevati, fie bo postopala objektivno. — Javen shod za člane in članice »Občnega konsumnega društva v Idriji« bo v nedeljo dne 5. oktobra 1913 ob 9. dopoldne v rudniškem gledališču v Idriji. Dnevni red shoda je: 1. Po-ročilo o razvoju društva v letu 1913. 2. Nasveti in pritožbe članov, člane in članice prosimo, da se temu vabilu odzovejo vsi, kajti pri majhni udeležbi ne bo shoda. — Občno konSuumo društvo v Idriji vabi tem potom svoje člane, da se ppslužijo bogate zaloge najmodernejših oblačilnih potrebščin po zelo nizki ceni za zimo in jesen. Istotako ima društvo v primeri z dobro kakovostjo ugodne cene pri špecerijskem iu galanterijskem blagu, ki se kosajo z vsako konkurenco. 2aran~ tirana pristna naravna vina društvo toči v centrali in v filijalkah na drobno od 7- vin. naprej liter. Na debelo pa po dogovoru. Štajersko. Hrastnik. V soboto dne 4. t. m. bo priredil rudarski pevski zbor odhodnico trem sodrugom pevcem. Sodruge pevce prosimo, da se gotovo udeleže odhodnice. Odhajajoči sodrugi bodo morali v vojaško suknio in nas zapuste. Zato se hočemo še en večer skupno zabavati. Od odhajajočih sodriigov pa upamo, da ostanejo tudi pri voiakih razredno zavedni delavci. — Krojaška mojstra Mastnak in Zabuko-šek še vedno vztrajata v svoji trmi in dajeta delo rajše zakotnim krojačem kakor vestnim, organiziranim pomočnikom. Mastnak in ^abu-košek sta tako predrzna, da bi tudi rada odločevala. kaj da naj delajo njihovi pomočniki v prostem času. Zabukošek je pred kratkim odpovedal trem organiziranim pomočnikom tako da ima sedaj samo še dva češka stavkokaza. Posebna hvala gre tudi celjski policiji, ki z neverjetno vnemo zasleduje mirne krojaške pomočnike. Tako izgleda. kakor da bi bila Pohcija izrecno le na razpolago Mastnaku m Zabuko- šku. Vso predrznost celjske policije kaze^naslednje: v stanovanje bolnega, za delo-nezmožnega krojaškega pomočnika ie prišelstrazm* m ga pozval, da mora iti takoj k Zabukošku na delo. Pomočnik ie pokazal bolniški list. a stražnik mu je kljub temu zapretil z zaporom, ce ne odide nemudoma k Zabukošku. Vse krojaški pomočnike poživljamo, da se ogibljejo Cell^ zlasti pa Mastnaka in Zabukoška. ki sta orsra! nizirane delavce napodila na cesto. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna..................................K 21-60 polletna.................................... inftn četrtletna. .... mesečna . . „ 180 Za Nemčijo: celoletna .......................... . K 2640 polletna . . \ .... . . . 1320 četrtletna. . . . . 660 mesečna .....................................220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kroa in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-ročnino je pošiljati naprej. in tobakarnah"3 ® v,n* v administraciji ^ Naročnina se pošilja pod naslovom U p r av • ništvo »Zarje* v Ljubljani. Trst. Seja »Ljudskega odra« 5o v petek ob pol 9. zvečer. Nihče nal ne manjka. — Pevski odsek »Ljudskega odra« v Trsta priredi veliko vinsko trgatev v nedeljo 5. t m. v veliki dvorani »Delavskega doma«, via Ma-donnma 15. Trgatev prične ob 6. zvečer. Spored: 1. Prihod očeta župana z občinskim svetom. viničarjev in viničark. 2. Ples viničark in viničarjev. 3. Razglasitev kazenskih paragrafov. 4. Pričetek trgatve in ples do polnoči. -Vstopnina k trgatvi 50 vin., v predprodaji 40 vin. Viničarji in viničarke nastopijo v narodnih nošah. Ker je čisti dobiček namenjen nabavi lastnih prostorov, prosi obilne udeležbe odbor. — Vstopnice so v predprodaji pri zaupnikih pevskega zbora in v »Delavskem domu« pri sodr. Vavpotiču. — Grozna nesreča na lužnem kolodvoru Y ^ore*i zvečer se le zgodita na Južnem kolodvoru nesreča, ki je stala življenje nadpremi-kača sodr. Ivana Megliča. Prišel je pri premikanju pod vozove, ki so ga vsega razmesarili Vsaka pomoč tovarišev in zdravnika le bila zaman. Bil je takoj mrtev. Meglič zapušča ženo m otroke. Zaradi te nezgode vlada med osob-jem južne železnice silno razburjenje Vzroke nezgode, ki so stali življenje ljubljenega *°* druga, ie pripisovati službenemu sistemu ki» Je v zadnjem času uveljavila uprava južne že* Iezmce. Zmzuie se neprestano pri vseh skupinah uslužbencev potrebno število Mavcev. Skupine premikačev štejejo n. pr namStoV tih mož navadno le po tri. Posledica tega ie. da mora nadpremikač poleg svojejja opravljati še drugo delo. Ni se tore! čuditi, če narašča neprenehoma število nezgod. V komaj enem letu je sodr. Meglič že tretji nadpremikač ki le ponesrečil na delu. da ne navajamo seveda ponesrečenih nremikačev. Blazno varčevanje na škodo osobja zahteva svoje žrtve. Upravo južne železnice smo že ponovno svarili pred tragičnimi posledicami tega zločinskega varčevalnega sistema. Toda kakor se vidi ni za gospode sedanje število delavskih žrtev dovolj zgovoren protest. Pritiska se bolj in bolj na osobje. Delavec garaj za požrešne obligacio-narie južne zelezmce in žrtvuj za nje tudi svoje življenje! Tako hoče človekoljubna južno železniška upraval Srečni kapitalisti ki monopolizirajo južno železnico, si razdeljujejo leto letom višje dohodke. Miljonj teko v nenasitn* žepe borzijancev in špekulantov Vse to & ne zadostuje Treba le še boli izkoriščati osobje v še večji meri izrabljati podjetje Nemara ^ misli sanirati finančni položaj južne železnice s pomnoženim izkoriščanjem in pobilanjeff osobja? Vrste zavednih železničarjev so »e skrčile zopet za enega bojevnika več Tudi ta sodrug je padel na bojišču dela. žrtev kapitalističnega izkoriščanja in pobijanja Vrlega sodruga bodo južni železničarji spremili na poslednji poti v impozantnem številu Pogreb sj vrši danes popoldne iz mrtvašnice P** sv. Justn. — Kovinarska podružnica v Skednju priredi na 4. oktobra ob 8. zvečer v društveni dvorani št. 292 javno predavanje z dnevnim redom: »Pariška komuna«. Predava France Milost. je obrnil oči od travnika ter gledal v nabo ju so Plavali oblački in pod glavo ga je ohlajala zemlja. Bilo je po nočnem dežju m tu v senci se zemlja še ni posnšila, mah m bil gorak- Vetr č se ie poigraval z bližnjimi travicaim. Ljubek Je bil. Ivanu je skodral lase nad čelom, zavel mu je po obrvih. »V naravi ie vendar le krasno. Tako blaženo ie duši. tako lahno!« A naenkrat je Ivan ležal po strani in oči so se mu upirale k grabljivkam na travniku. Potem se je zopet izpametoval. »Saj je to nezmisel.« Sl.J.: Naglo se ie preobrnil, legel vznak m si Potegni! klobuk na oči, da ne bi pal v skušnjava Prem -Sijal je o resnobneiših stvareh. Začel je premišljati. »Da. sveta resnica je«, si je deja. »da e treba poseči kar odločno v javno Jivllenje m osobito v politiki storiti kaj.« Od nekod so prileteli spomini na 'drugi svet. o katerem te go-voril BlaJenki ja nekako mota* in se naelo Dornešale pod klobukom, ki ga je imel obličie — in bose noge. Bujna deklica I Bujno telo! Kipeče oprsje! In kaj. če bi se jrtjflgta že le mislil na Prater. kaj je videl tam, mislil je na dunajski Eldorado, in v duhu si je osnoval cel dogodek. , Potem se je znova spametoval in seaaj se ie hotel pobrati, iti dalje v les. da bi se a-ogpil takinj Mislim. Tod« zapazU i«* travnik prihaja oče s Hanušem, katerega si je pripeljal z Dunaja v Rokytko, z Otilko in Veno. In je obležal. Stavitelj je govoril z delavci. Vena je ostal pri njem. Toda Otilka se je velik solnč-nik vrteč nad glavo, vedno boli bližala lesu. Ha-nuš Je šel za njo — kakor da bi hotel in ne hotel. Ivan ju ni spuščal z oči in za vsak slučaj, da ne bi nastalo kakšno sumničenje, je odprl knjiga katero je vedno nosil pri sebi. 2e sta vstopila v gozd. Najpreje Otilka precej Za njo Hanuš. Sla nista daleč, bila bi se pa morala popolnoma približati, da bi ga z* pazila na skritem kraju, odkoder je imel prosi razgled. Ležal je in jedva dihal. In slišal jfe. kal sta govorila. »Kako naj vas torej do dobra zadovoljim?« le vprašala Otilka. »Drevi pridem na vrt. Mord? vam to zadošča, ako vam obljubljam že menda petič.« »Vi pogosto obljubljate, pa ne izpolnite. Glejte, še danes ne vem. pri čem sem z vami.« »Tu roka, da izpolnim.# Več Ivan ni videl in slišal. »Torej tako Je to!« sl Je mislil. Smehljal se le sam zase. »Glejt* no. ljubezen! In Hafl*»S!« Spomnil se Je Bla-ženke. Pa zmraičll se Je. Bridko Je skomlzgml. »Pri krajn — pri kraju Je to — in saj Je to tola bedarila!« > > ___ (Dalfe.) Nova balkanska vojna. * SRBSKO-ALBANSKI BO.ll. Dunaj. '2. »Jugosl. kor.« poroča iz Bel-trada: V uradnih srbskih krogih izjavljajo, da so vesti iz albanskega vira deloma pretirane, deloma pa neresnične. Poročila vojaških po-veljništev javljajo, da so Arnavti začetkoma dosegli nekai malih uspehov v Mavrovem. Ga-ličniku in Ohridu, potem pa so jih srbske čete prepodite. Proti Ohridu koraka dovolj vojaštva, da prežene vstaše. Prizren je zavarovan, tudi ia Bitolje ni nevarnosti. Arnavti pregnani. Beigrad. 2. Uradno javljajo: Vojaškim oddelkom. ki operirajo v okrajih Ohrid in Debar, se ie posrečilo pregnati Arnavte iz njihovih po-ticii in jih zapoditi čez mejo. V vojaških krogih 50 prepričani, da bo srbsko ozemlje najkasneje v enem tednu prosto vstašev. Dvestopetdeset Arnavtov. ki so bili v bojih zadnjega tedna vjeti. je pripeljanih v ZajeČar. Esad paša in Srbija. Belgrad. 2. »Tribuna« poroča, da !e Esad paša pisal srbski vladi, da obžaluje krvave do-fcodke ob srbsko-albanski meji. obenem pa izjavlja. da bo s svojimi pristaši branil državno ozemlje, ki ga ie londonska konferenca prisodila Albaniji. RUSKO MNENJE. Peterburg. 1. »Rječ« piše: Ruska diplomacija priznava Srbiji pravico, da varuje svoje ozemlje in napravi mir ob svojih mejah. Prepričana pa ie tudi. da ostane Srbija trezna In da ne bo izzivala zapletljajev. ALBANSKE VESTI. Srbske sodbe. Valona. 2. Tukai trdijo, da ie dal srbski rojni poveljnik v Debarju zadnji čas. preden so Arnavti zavzeli mesto, prijeti sedemnajst ar-navtskih načelnikov in jih takol ustreliti. GRKI IN ARNAVTI. Belarad. 2. Ob vsej grško-albanski meji se ponavljajo napadi na grško ozemlje. Grške čete *o se z uspehom spustile v bol z Arnavti. Iz okrajev Korica in Janina so bili Arnavti pognani 20 kilometrov proti severu. Boji se nadaljujejo. V ALBANIJI . Esad za mir. Dubrovnik, 2. DerviŠ Hima je prišel sem, ker ima Izmajil Kerna! brzojavno napravo v svojih rokah in ni mogoče iz Albanije nemoteno telegrafirati. Derviš Hima izjavlja, da protestira Esad paša proti vestem, ki mu podtikajo zvezo z arnavtsko vstajo in ki trdijo, da se hoče razglasiti za kneza Albanije. proti vladi aH zanjo? Solun. 2. Kljub svetom angleškega admirala vztraja Esad paša na svoji zahtevi, da se mora albanska vlada rekonstruirati. Ce se ne trnnlniirt njegove zahteve, hoče naskočiti Berat. DunajT?- ’A,b- Kor-« poroča iz Valr>ne: Fwid paša ie brzojavil provizorični vladi, da *matra svoj spor z njo z ozirom na težavni po- foSj Albanije za rešen. GRŠKA IN TURČIJA. Pogajanje. Carigrad, 2. Namesto obolelega Rešid bega colde bivši komornik Sufčid beg v Atene tiada-lievat pogaianje z grško vlado. V vprašanju vakufa (mbhamedansek cerkvene lastnine) in narodnosti zahteva od Grške enako pogodbo, kakoršna je sklenjena z Bolgarsko. V ta namen Je vzel turško - bolgarsko pogodbo s seboj. Resen spor. Rim, 2. V tukajšnjih merodajnih krogih mislijo da le grško - turški spor resen. Po zanesljivih vesteh iz Carigrada je soditi, da bo Turčija energično zastopala svoje stališče. Na kakšno posredovanje velesil ni misliti. SRBIJA IN ČRNA GORA. Cetinje, 2. Ker se osredotočuje vsa pozornost Srbije na dogodek ob albanski meji, se pogajanje zaradi srbsko črnogorske meje za sedal oe bo nadaljevalo. Začetkoma ie bilo določeno, da se nadaljuje pogajanje, kadar se vrne Pašič v deželo. SRBSKA SKUPŠTINA. Belgrad. 2. Privatno poročajo, da se snide »kupština dne 8. oktobra na redno zasedanje. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR, Gorica 1 Danes je imel novoizvoljeni deželni odbor svojo prvo sejo. Otvoril ga je v italijanskem in slovenskem jeziku namestnik princ Hohenlohe. Naznanil je. da je prošt Fai-dutti Imenovan za deželnega glavarja, poslanec dr. Franko pa za namestnika. Potem je naštel razne naloge, ki naj bi jih rešil deželni zbor. Potem je glavar Faldut« prisegel in prevzel predsedstvo v italijanskem in slovenskem jeziku, Nato ie govoril Franko, ki je obljubil popolno nepristranost. S tem se je zaključila slavnostna seja. Popoldne ie bila volitev deželnega odbora. Izvoljeni so biti: Za splošni razred in kmečke občine italijanski klerikalec dr. Flego, za namestnika Antonio Plccinln; za kurijo mest in tnrov in trgovsko zbornico italijanski liberalec dr Pinausig. za namestnika italijanski klerikalec conte Prandi; za veleposestniško kurijo starostrujar dr. Gregorčič, za namestnika dr franko; iz cele zbornice slov. satnostalec Sr! Dominko, za namestnika dr. Podgornik. Potem 60 se volili odseki. Prihodnja seja bo v poi* lUfclf ministrske konference. Budimpešta. 1. Zaradi sobotne skupne ministrsko konference je danes Tisza dolg* ras- pravljal s finančnim ministrom Tef,eszUyjem o vojaških zahtevah. Domobranski minister baron Hazai ki je bil v Zagrebu, se je ponoči odpeljal na Dunaj, da obišče vojnega ministra Kro-batina in mornariškega poveljnika Hausa. Tisza na Dunaju. Budimpešta, 2. Ponoči se odpelje grof Tisza s finančnim mihistrom na Dunaj. DELEGACIJE. Budimpešta, 2. Grof Tisza ie izjavil, da bodo delegacije kmalu sklicane; snidejo se koncem oktobra ali pa najpozneje začetkom novembra, da rešijo proračun. Če do 8. oktobra še ne bodo sklicane, se medtem snide še enkrat ogrski državni zbor. VELIK POŽAR. Inomost, 2. V FlieBu pri Landeku je včeraj izbruhnil ogenj. Tri kmetije z vsemi poslopji so zgorele. V plamenu sta dve sestri Thurner. ki se nista mogli več rešiti, storili smrt. DVOJEN SAMOMOR. Budimpešta, 2. V hotelu »Esplanade« sta se gospa dr. Blau in gospa Bojovič vzajemno ustrelili. Vzrok dvojnega samomora ni znan. IZNAJDITELJ DIESEL-MOTORJA IZGINIL. London. 2. Na občnem zboru »Diesel-Engin-Company« je predsednik Ellis naznanil, da je iznajditelj motorjev Diesel na misteriozen načfn izginil. Bil je v Gentu in se je hotel prepeljati s parnikom »Dresden«. Ob 10. zvečer je odšel v svojo kabino, zjutraj pa ga ni bilo nikjer. Ker je bolehal in ni mogel spati, je odšel najbrže še enkrat na krov. pa se naslonil na ograjo. V tem položaju, mislijo, da ga ie zadela kap in je padel v morje. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Bonn. 2. Na progi Kelmorajn-Bonn je zapeljal brzovlak s poiiio paro skozi postajo Bonn-EllerstraBe. Vsled hitrega prehajanja pieko križišč se je nekoliko vagonov prevrnilo. Ena oseba le mrtva, tri so težko ranjene, devet pa lahko. Vlakovodja pravi, da je med vožnjo omedlel in ni mogel pritegniti zavora. T Pošljite naročnino, če je še niste! ▼ Za splošno volilno pravico in za narodno avtonomijo. V nedeljo ie bil v Teplicah izreden strankin zbor nemške socialno demokratične stranke na Češkem, da zavzame stališče vpričo zadnjih dogodkov na Češkem. Meščanska nacionalistična politika je pripeljala deželno gospodarstvo na točko, kjer ni bilo zanio nobenega izhoda več. Da bi bila država upoštevala zahteve socialno demokratične stranke Po splošni in enaki volilni pravici za deželne zbore, po narodni avtonomiji, ne bi bilo treba razburjati vse sloje na Češkem z vlado komisarijata. Na strankinem zboru, ki se ga ie udeležilo nad 400 delegatov, so bila zlasti zanimiva izvajanja so-druga dr. Bauerja z Dunaja in bodo zanimala tudi slovensko delavstvo, ki se bojuje povsod za splošno in enako volilno pravico za deželne zbore. Sodrug dr. Bauer ie dejal med drugim: Dve stvari nas v tem trcnotku pred vsem brigajo: grozna brezposelnost. Za katero prihaja lakota in beda in nasproti tej bedi popoln bankerot avstrijskega parlamentarizma tudi po volilni reformi. Tehten nauk zadnjih let je. da je bolezen naše države tako težka, da je ni mogla ozdraviti niti operacija s splošno volilno pravico. Gotovo nam je ljubši državni zbor splošne volilne pravice kakor pa državni zbor veleposestnikov In kapitalistov. Ali volilna pravica ni vse, česar potrebujemo. Avstrijsko bolezen moramo zgrabiti pri korenini. Pot. po kateri preobrazimo Avstrijo. je že davno znana in našli so jo že leta 1848.. ko je sklenil državni zbor v Kromerižu razdeliti Avstrijo v narodno enotna okrožja. To je bil predlagal Čeh. zgodovinar Palackv. in vsi Nemci so mu pritrdili. Avstrijski narodi so po svojih zastopnikih soglasno sklenili tako upravo. Zakon ni postal ta sklep, ker se ie zdelo modrosti vladajočih dobro, da razženo parlament prav tisti dan. ko So bili narodi edini. Zato moramo še vse boli oživeti naš boj za demokratična volilno pravico v deželne zbore in protestiramo, da bi prišli s »splošno kurijo«, ki smo jo že premagali Za državni zbor. v kateri privilegiranci pripravijo delavce še enkrat ob njih zastopstvo. In kar potrebuje vsak avstrijski narod najnujnejše, to je narodno avtonomijo. ker vsak narod sam najbolje ve. kaj da mu je potrebno. Obnavljamo paš brnskj program iz leta 1899., ki so ga sklenile vse avstrijske socialno demokratične stranke. Postavili smo cilj. ki je revolucionaren in k| ga že zato ne more doseči buržvazija. Nezmerne katastrofe svetovne politike in svetovne zgodovine silijo Avstrijo, da se ojači z demokracijo, ako hoče obstati in je obenem edina možnost za njen ob-svoj: ali postane demokratična država narodov s samovlado — ali, kakor dokazuje svetovna zgodovina, ne bo obstala. Sodrug Austerlitz z Dunaja je sklenil rr strankinem zboru svoj govor z besedami: Nai-prei zahtevamo splošno volilno pravico kot kliaS za narodno samovlado, zahtevamo fo. ker nočemo biti nič več helofje. Strankin zbor je zaključil državni poslanec •odraa Schater k plamtečim oozivom na štvo. da zastavi vse svoje sile v boju za spiosno iti enako volilno pravico v deželni zbor. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Dr. J. Demšar ordinira odslej od 2.—4. popoldne. 40 letni uspeh, kiga-potrillteiona tisoče priznanj. Želodčna s = tinktura lekarnarja PJccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. jSKffi 0. PiCCOli, Ljubljana. zaradi odpotovanja za svojim možem v Amerike po jako ugodni ceni. Hiša, gospodarsko poslopje obstoječe iz hleva za govejo živino, svinjaka in kozolca. Polje obstoji iz treh njiv, vrta, travnika in gozda v Kotredežu pri Zagorju ob Savi. Več se poizve pri Frančiški Beber, Ko-tredež. Varčne gospodinje! Cjndni Ani Dr. pl. Trnkoczyja sladnl čaj Olalllll taj daje vsakomur kri, moč, živče, vnamlro spanje, cvetoče lice, okusen zaj-ZIldlllKd trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Q] orli ti terinsko mleko in umrljivost dojen-Olcltllll čkov omejuje. Pri bolnih se dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča sc pri izdelovateiju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojii svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po '/< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczy; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstrssse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico. Naročajte se na Zarjo 1 dan Vsaki otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni za grebški kavin pridatek pravi : Franck:" t tovarniško znamko »kavin mlinček". •<*f 126/30.6*4 Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo išiveilrLUi. stroj in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler.] Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj In franko. ,V v K Največja slovenska hranilnica! Mia hranilnica ljubljanska Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana je imela koncem leta 1912. 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon BOO tfeoČ kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnica je ptrpilamo vama in stoji pod kontrolo c. ir. dež. vlade. Za varčenfe niia voeliane lične domače hranilnike. TTfc A Ker «o vžigalic« jugoslovansko soda!no demokratične shranke Že JrOZOr ! P*jPoro^® w v marilitvo odjeaattije vflgaHce *Artettorwiii