46 pasijon sK i DonesK i 2011 6 Borut Gartner 1 KoMU IN zaK a J PaSIJoNI D aNES IN JUTRI ŠKoFJEloŠKI P aSIJoN 2009 Pri uprizoritvi Škofjeloškega pasijona leta 2009 smo se v osnovi držali dram­ skega koncepta, ki ga je Marjan Kokalj, vodja pasijona leta 1999, zasnoval po Ro­ mualdovi predlogi iz leta 1721. Njegova izvirna rešitev je bila razširitev procesije od prvotnih trinajst na dvajset slik. Ta »razčlenitev« je služila v pomoč gledalcu in mu prinesla bolj razumljiv pogled v procesijo. V letih 1999 in 2000 se je takšna po­ stavitev izkazala za zelo dobro in smo jo obdržali tudi v prikazih leta 2009. Vnesli pa smo nekaj sprejemljivih in koristnih novosti. Tokrat bom te novosti le bežno preletel, v prihodnosti pa morda o vsaki nekaj več, saj so argumenti in zgodbe o nastankih zelo zanimivi. Osnovna misel je bila, da bi pasijonu dal zunanji okvir, ki naj bi ga tvoril so­ dobni človek, aktiven v pasijonu. Na začetku pasijona sem zato dodal pasijonsko združeno pihalno godbo. Želja je bila dvojna: vključiti pihalne godbe iz pasijon­ skega območja v procesijo in s samim izvajanjem skladbe pompozno naznaniti prihod velike procesije; na koncu procesije pa vključiti mlade pevce (to potezo mi je omogočil avtor, ko je čisto na koncu zapisal didaskalijo »nazadnje stopa ljudstvo«), nekostumirane gimnazijce, ki so kot ljudstvo predstavljali mlad, in­ telektualni in aktivni zaključek zunanjega okvira in tako dali vtis, da se bo človek tudi še v prihodnje intenzivno ukvarjal z Bogom in pasijonom. Uvedli smo bralce veznega besedila v črnih kutah na vseh prizoriščih, ki naj bi predstavljali avtorja p. Romualda, ki od blizu aktivno spremlja svojo gledališko mojstrovino. Številčno smo okrepili Adamove otroke, pevce, bičarje, križenosce in konjenico. Predvsem sem vesel množičnosti otroškega pevskega zbora, saj bodo ti otroci lahko ponesli živo sliko Škofjeloškega pasijona daleč v prihodnost. Monumentalnost je pasijonu dala častna pasijonska vojaška konjenica (grenadirji in dragonci), ki je z defilejem mimo vseh štirih prizorišč škofjeloško procesijo odprla in jo tudi zaključila. Tiha psihološka novost je edini scenski poseg v celotnem Škofjeloškem pasijonu. Iz samega mesta Škofja Loka, ki je samo na sebi velika scenska kulisa, se je ta poseg razlil v celotni pasijonski prostor. Z rdečo barvo smo v času predstav osvetlili vse cerkve in Škofjeloški grad. Rdeča barva je domačine in gledalce od drugod opomi­ njala na krvave dogodke, jih spominjala na trpljenje, ljubezen, kri, …; vse pasijonce pa je neverjetno psihološko združevala in dvigovala. Veliko novosti se je zgodilo predvsem na glasbenem področju. O njih podrobno piše glasbeni strokovnjak dr. Franc Križnar. Nastal je tudi glasbeni dokument, ki je zapisan na glasbeni zgo­ 1 Borut Gartner, režiser škofjeloškega pasijona 2009 47 Borut Gartner 1 FÜR WEN UND WozU DIE P aSSIoNEN HEUTE UND MoRGEN DIE PaSSIoN V oN ŠK oFJa loK a 2009 Bei der Aufführung der Passion von Škofja Loka im Jahr 2009 wurde im We­ sentlichen das dramaturgische Konzept vom Passionsleiter im Jahr 1999 Marjan Kokalj beachtet. Das Konzept beruht auf der Vorlage vom Pater Romuald aus dem Jahr 1721. Die einzigartige Lösung der Prozessionserweiterung von ursprünglich 13 auf 20 Szenen ist auch Marjan Kokalj zuzuschreiben. Diese »Aufteilung« dien­ te dem Zuschauer als Hilfsmittel und gewährte ihm eine verständlichere Einsicht in die Prozession. In den Jahren 1999 und 2000 erwies sich diese Aufführung als sehr gut und wurde deswegen auch im Jahr 2009 beibehalten. Es wurden aber ein paar annehmbare und nützliche Novitäten eingeführt. Diesmal möchte ich sie nur schnell überfliegen. Bei einer späteren Gelegenheit erkläre ich Ihnen ein biss­ chen mehr über jede einzelne von ihnen, weil die Argumente und Entstehungsge­ schichten sehr interessant sind. Die Grundidee war, der Passion einen äußeren Rahmen zu geben, der von ei­ nem modernen Menschen, einem Passionsmitwirkenden, gestaltet werden soll. Dem Passionsanfang fügte ich deswegen die Blaskapellen hinzu. Ich hatte zwei Wünsche. Die Einführung der Blaskapellen in die Prozession und eine pompö­ se Prozessionsankündigung mit Musik am Aufführungsanfang sowie die Ein­ führung der Jungsänger (das ermöglichte mir der Autor mit einer Didaskalie am Ende »zuletzt schreitet das Volk«), Gymnasiasten ohne Kostüme, die als Volk einen jungen, intellektuellen und aktiven äußeren Rahmen am Prozessionsende darstellen und den Eindruck über eine intensive Beschäftigung des Menschen mit Gott und Passion auch in der Zukunft machen. An allen Aufführungsplät­ zen wurden in schwarzen Kutten verkleidete Leser des Verbindungstextes ein­ geführt. Sie stellten den Autor Pater Romuald dar, der aktiv sein theatralisches Meisterstück verfolgt. Die Kinder von Adam, Sänger, Geißler, Kreuzträger und Kavallerie wurden zahlenmäßig vergrößert. Vor allem freue ich mich über viele Mitglieder in der Kindergesangsgruppe, die das Gefühl der Passion von Škofja Loka der Zukunft entgegentragen. Die Monumentalität verlieh der Passion die Ehrenkavallerie (Grenadiere und Dragoner), welche mit dem Aufmarsch an allen vier Aufführungsplätzen vorbei lief und die Prozession von Škofja Loka eröffne­ te und auch abschloss. Eine unauffällige psychologische Novität ist die einzige Szenenänderung in der ganzen Passion von Škofja Loka. Die Stadt Škofja Loka ist schon an sich eine riesige Szenenkulisse. Die Änderung verbreitete sich und 1 Borut Gartner, regiseur, Škofjeloški pasijon 2009 48 pasijon sK i DonesK i 2011 6 ščenki z naslovom Glasba, Škofjeloški pasijon. Pri zahtevnem pasijonskem pro­ jektu sta nam bili v nepogrešljivo pomoč Pasijonska pisarna na Mestnem trgu, kjer je bil naš komunikacijski center, in Pasijonski tabor v nekdanji vojašnici, kjer smo imeli vso materialno logistiko. Ne smemo prezreti še treh pomembnih stvari, ki so zaznamovale Škofjeloški pasijon 2009. Prva lepota so bili tihi in marljivi pasijonski prostovoljci, ki so razvaline voja­ šnice obudili v lično, začasno ljudsko ljubiteljsko gledališče, poimenovano Pasi- jonka. Pri obnovi se je izkazalo plemenito srce slovenskega človeka. Druga lepota so pasijonski romarji, ki so peš prehodili okoli 600 km po Slo­ veniji in zamejstvu in ustno razlagali in vabili ljudi na ogled predstav. Obiskali so vse škofije v Sloveniji in škofom izročili vabilna pisma župana občine Škofja Loka na ogled predstave, obenem pa jih prosili, da preko svoje avtoritete in preko du­ hovnikov v župnijah spregovorijo ljudem o Škofjeloškem pasijonu. Posebna lepota in strpnost se je izkazala tudi v tem, da so pasijonski romarji osebno obiskali tudi druge verske skupnosti (evangeličane, muslimane in pravoslavne) in njihove vodi­ telje v Sloveniji prav tako povabili na ogled predstav. Tretja lepota je dar pasijoncev ob uspešnem in srečnem zaključku prireditev. Na lastno pobudo so zbrali blizu 10.000 evrov in jih poslali na južni del naše ze­ meljske oble. Dar je bil namenjen lačnim otrokom, ki so dobili v obliki riža vsaj malo hrane za svoja podhranjena telesa. Poudariti je treba, da je bilo mogoče tako veliko in zahtevno delo opraviti, lah­ ko bi rekli skoraj popolno, le s prostovoljstvom, popolno predanostjo in veliko ljubeznijo. Škofjeloški pasijon 2009 prav zaradi teh vrednot lahko postane svetov­ ni model in vzor vsem drugim pasijonom po svetu, ko se na tihem sprašujemo: Komu in zakaj pasijoni danes in jutri!? 49 wurde im gesamten Passionsraum angenommen. Alle Kirchen und das Schloss von Škofja Loka wurden während den Aufführungen rot beleuchtet. Die rote Far­ be mahnte die Einheimischen und Zuschauer auf die blutigen Geschehnisse; sie erinnerte sie ans Leiden, an die Liebe, ans Blut,...; durch sie wurden alle Passions­ mitwirkenden psychologisch vereint und motiviert. Viele Novitäten wurden vor allem im Musikbereich eingeleitet. Über sie schreibt auch der Musikfachmann Dr. Franc Križnar. Es entstand ein auf einer CD aufgenommenes Musikdokument mit dem Titel Glasba, Škofjeloški pasijon (Musik, die Passion von Škofja Loka). Das Passionsbüro am Stadtplatz mit unserem Kommunikationszentrum und das Passionslager in der ehemaligen Kaserne mit materiellen Gütern unterstützten uns stark bei unseren Aktivitäten. Es dürfen drei wichtige Angelegenheiten nicht übersehen werden, welche die Passion von Škofja Loka im Jahr 2009 prägten. Die erste schöne Angelegenheit waren die zurückhaltenden und fleißigen Pas- sionsehrenamtlichen, die Trümmer auf dem Gelände der Kaserne in ein vorüber­ gehendes, volkstümliches Amateurtheater, Pasijonka genannt, umwandelten. Bei den Renovierungsarbeiten kam das gute Herz des slowenischen Menschen zum Vorschein. Die zweite schöne Angelegenheit sind die Passionspilger, die zu Fuß rund 600 km durch Slowenien und Ausland gingen, um den Leuten über die Inszenierungen zu erzählen und sie zu ihnen einzuladen. Sie besuchten alle Diözesen und hän­ digten den Bischöfen die Einladungen vom Bürgermeister der Gemeinde Škofja Loka ein. In den Einladungen bat er sie, den Leuten selbst als kirchliche Autori­ täten und mit Hilfe von den Pfarrern in den Pfarren über die Passion von Škofja Loka zu erzählen. Etwas besonders Schönes und eine besondere Toleranz zeigte sich auch in persönlichen Besuchen anderer Religionsgemeinschaften (protestan­ tische, muslimische und orthodoxe). Ihre slowenischen Anführer luden sie auch zu den Aufführungsbesichtigungen ein. Die dritte schöne Angelegenheit ist die Passionsgabe anlässlich eines erfolgrei­ chen und glücklichen Veranstaltungsabschlusses. Auf ihre eigene Initiative sam­ melten sie rund 10.000 Euro und schickten sie in die Länder südlich vom Äquator. Die Spende war den hungrigen Kindern zugedacht, die in Form vom Reis zumin­ dest ein bisschen Nahrung für ihre unterernährte Körper bekamen. Es ist zu betonen, dass so eine große und anspruchsvolle Arbeit ohne Ehren­ amtliche, ihrer Ergebenheit und Liebe nicht zu erledigen gewesen wäre. Die Pas­ sion von Škofja Loka 2009 kann aufgrund dieser Werte zum Weltmodell und Vor­ bild für alle anderen Passionen in der Welt werden. Gleichzeitig fragen wir uns heimlich: Für wen und warum die Passionen heute und morgen!?