PHIHOHSKI DNEVNIK ___PLAŠILO osvobodilne frohte svobodnega TRŽAŠKEGA ozemlja ižtoiv - Cena 10 Mr ■ 6jugolir ■ 2.50 din " TRST torek, 13. jann»na 1948 W)PRT0 PISMO generalu Gaitherju UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, L NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-801 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir, NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlenr 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorski dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19 Poštnina piačana y gotovini Spedizione m abbon. postale Stev. 795 izvršilnega odbora S1AU za Tržaško ozemlje Dne 8. t. m. ste Vi, gospod Gaither, poklicali k sefeI zastopnike najveijih demokratičnih in antifašističnih organizacij, da bi i,m dali nekatere izjave, na kateri pa povabljeni niso mogli dati odgovora, ker jim ni bilo dovoljeno govoriti, Kvr pa ni mogoče, do, bi omenjene izjavi ostale brez odgovora, bodisi zaradi važnosti argumentov, ki so jih obravnavale, ali zaradi ljudskih organizacij, na katere so bile naslovljene, smatra izvršilni odbor 8IAU za Tržaško ozčmlje za svojo dolžnost, da izrazi po tej poti svoje mnenje v tej zadevi. Predvsčm ste nam očitali, da nismo čakali no Vaš odgo-v°r; v tej zvezi moramo poudariti, da ni bilo mogoče več čakati, ker aretiranci ne le, da niso bili dokončno ali začasno 1 opuščeni, ampak je bila določena za čitrtek celo razprava proti njim. Zato je bilo potrebno ostro protestirati, kar so Enotni sindikati storili S proglasom splošne stavke, ki je vsekakor uspela spričo globokega odmeva, ki ga je ta oblika protesta imela med najširšimi delovnimi množicami, ki so bile Vznemirjeni zaradi postopka proti svojim najdražjim sinbvom, Partizanom, In upravičeno ter globoko vznemirjenje teh množio ie bilo toliko večje, v kolikor so bili nekaj dni prij izpuščeni razni ljudje, aretirani v zvezi z metanjem številnih bomb proti tistim, ki so se vračali s partizanskega zborovanja pri Sv. •Alojziju. PolSg tega pa je bilo že javljeno, da bo zopet dovo-jeno odpreti krožek eOberdan», ki so mu nekateri teh ljudi Pripadali, in v bližini katerega so se zločinski dogodki dogajali. Splošna stavka torej ni bila nobeno izzivanji, ampak samo najprimernejši način, da bj slišali ljudski glas tudi tlim, kjer 8° niso hoteli poslušati. Sicer pa je politična stavka brez dru-Sega dovoljena tudi pri tako imenovani zapadni demokraciji ln spe da med normalna sredstva izražanja in uresničevanja demokratičnih zahtev. Zastopniki bi morali v svojem odgovoru vztrajati na okoliščini, kakor so to že storili na svojem sestanku z Vami S. *• **., da se partizani, ki so se udeležili zborovanja, na Opčinah, niti najmanj zavedali, da bi s tem napravili kakšno nezakonitost, ker so že ob drugih prilikah in v večjem številu lahko korakali v uniformah po mestnih ulicah, ne da bi vojaška oblast pri tem stivila kakšne ovire ali ugovore (na pr -t- maja 1947). Zadnja odsodba, ki je bila izrečena v f~~ zadevi, ni mogla biti merodajna, ker je izražala samo mnenj •oiišča, ki naj bi bilo o furidičnih ocenah neodvisno, ne pa mm'^ . •nje politične, oblasti, ki jo predstavlja VU, ki je izdala le ‘rit daljnem novembru 1945 splošni ukaz št. Ifl, ki se med tej. asom ni izvajal, kakor jS bilo že poudarjeno na prvem raz govoru z Vami. v V* v omenjenih izjavah se trdi, naj bi obnašanje ljudskih or- ganizacij imelo namen povzročati incidente in da bi hotele ornenjene organizacije na vsak način ustvariti propagandno kampanjo v krajevnem in svetovnem merilu z namenom, da bi *Pravilč VU ob njen ugled. Resnica pa je vse drugačna, Bo-Vražno razpoloženje, ki ga izkazujejo VU in njej podrejeni or-8ani nasproti antifašističnemu demokratičnemu gibanju, jg do-azano z mnogimi jasnimi in med seboj povčzanimi dogodki. a sovražnost sega ie daleč nazaj. Predvsem pa moramo omeniti okoliščino, da V\ niste ho-tell slediti zgledu svojčga predhodnika, ki je bil omenjene Or-aahizacije izrecno povabil k sodelovanju v conskem, in občin-,j£šm svčtu, Ze več mesecev smo v pričakovanju odgovora in krajno smo izjavljali, da hočemo sodelovati pri teh ustanova h, posebno po formalni ustanovitvi Tržaškega ozemlja, ki postalo avtonomna ozemeljska tvorba, in že sedaj juridično je stoja, kakor je določeno pod črko C priloge IX. mirovne po-®odb9. Sodelovati hočemo ne samo zaradi v demokraciji ne-gljive praiHoe, ampak predvsem zato, da bi izpolnili našo ses.n09t a° Vudstva> ki 8a ta organizacije predstavljajo. Sedaj * ' v teh upravnih svetih samo zastopstvo nekaterih strank, 1 Predstavljajo IS manjšino tukajšnjega prebivalstva. Zdi fc.J ** to ni nobena vrsta ali podvrsta demokracije. Hoteli 1 izločiti ljudske organizacije; to je izrecno poudaril že na-^•otni tisk, ki se je posluževal najbolj izumetničenega zavi-n/a, skušajoč opravičiti tako nezaslišanost. Zal, je tudi VU P°norno poudarjala, da zahteva dokaz naše dobre volje, kakor « bi — ne glede na žaljivi izraz — katera koli demokratična *fa»otxj lahko postavila tak pogoj. Taka zahteva J» v odprtem *profju s katerim kol[ demokratičnim in ustavnim načelom v nasprotju s človečanskimi pravicami, ki jih brani tudi oJi’°Vna P°90ve želje. Mi pa razumevanja za njihove izdajalske želje ntsmo mogli tn nismo hoteli imeti. Zato je opravičevanje formiranja nove stranke s takimi očitki odkrita podpora te politike izdajstva slovenskega naroda. Ne gre namreč za vprašanje razumelanja, temveč za težnje an-gloameriškega imperializma v Trstu in za vprašanje, kdo naj ga med tržaškimi Slovenci predstavlja. Dr, Ivan Marija Cok na primer, ki ima kot hlapec vsakokrat-nega protlljudskega režima v stari Jugoslaviji mnogo masla na glavi in za katerega protinarodno delovanje je Furlanov proces v Ljubljani jasno pokazal, da bi bil kaj slaba zastava novoustanovljene stranke. Zato rinejo v ospredje nepomembnega Vesela, ki mu še ni bila dana prilika pokazati pred ljudstvom tvojo izdajalsko dušo. Zato je potrebno pred našim ljudstvom te ljudi in njihovo izdajalsko delovanje razkrinkati, tako da bodo v očeh našega ljudstva ostali tudi v bodoče le zgolj agentura svojih angloamerlških gospodarjev, da bodo ostali torej to, kar dejansko tudi so. Zato pa je vprašanje utrjevanja Osvdbodilne fronte in njene enotnosti najvažnejše. Čeprav je naš položaj, kakor sem omenil, danes tako težak in nam prav sedaj v tej težki borbi ti izdajalci zabadc-jo nož v hrbet, je pa perspektiva zmage demokratičnih sil in s tem tudi naša zmaga, bližja kot bi si kdo mislil Nato Je tov. Babič predložil, da bi se zaradi boljše povezave in uspešnejšega reševanja vsakodnevnih vprašanj slovenskega življa na Tržaškem ozemlju na današnjem zborovanju aktivistov izvolil poseben vodilni organ, ki naj si 'me-noval »Tajništvo aktiva OF» kot Vodstva OP v okviru SIAU in na ta način aktivnost OP povečala. Pozval J« nato navzoče, da naj k diskusiji po njegovem poročilu aktivno posežejo. Diskusija K diskusij; se Je prvi oglasii tov. dr. Angel Kukanja, član glavnega odbora SIAU. Dejal Je, da popo'.-noma soglaša s poročilom tov. Babiča in nadaljeval: »Tisto, kar se k godilo z nami pod drugimi režimi, se godi tudi dane«, s to razliko, da so se razmere le v nekaterih ozirih nekoliko omilile. Tako imenovano Slovensko demokrat.ino zvezo je tov. Babič točno opredelil. Jaz pa hočem poudariti dvoje: Kdo vse stoji za njo, še ne vemo, ker so gospodje % imeni želo skopi, vfimo pa točno, da Je'njena politika, politika izdaje slovenskih ‘nte-rasov v Trstu kljub vsem njen m lepim besedam, kar sem že večkrat-Javno ugotovil, da se bodo tako imenovane sredobežne sile končno našle na poti izdaje slovenskega naroda. To moramo venomer ponavljati. tako da tukajšnji Slovenci ne bodo njihovim lepim besedam nasedli. Zaradi tega Jim odrekam vsako prayico lastiti si naziv nadaljevalcev nacionalne borbe in odpora tržaških Slovencev proti fašizmu. Borba Slovencev od leta 1918. dalje v uporu proti fašizmu, ki nas je hotel izbrisati ne samo kot politično tvorbo, temveč celo kot narod, to borbo je v toku druge svetovne Vojne, to se pravi v najtežjem rnz-dobju nadaljevala Osvobodilna fronta. Zaradi tega je edino Osvobodilna fronta prava in zvesta nadaljevalka borbe nacionalnega odpora tržaških Slovencev. Končno ugotavijam, da nikoli v zgodovini Slovenski narod ni bil tako dosledno napredno orientiran kakor Je danes; nv^goče Je bilo to v dobi reformacije, ko je šel slovenski narod s t.stlmi silami, ki so se borile proti mračnjaštvu in ko so ga vodili ljudje, ki so mu ustvarili tudi njegov književni jezik. To dejstvo naj nam bo bodriio za bodočnost.* Tov. SLAVEC je spregovoril o ljudeh, ki »e asblrajo okoli nove stranke v nabrežinskem okraju. Tov. ŠLIBAR Je orisal polifko tantikomunlema* v stari Jugoslaviji in poudaril, da je to iata politika, ki so Jo vodili Miesolinl, Hitler in Gobbels. T« politike bo se posluževali tudi izdajalci slove nekega naroda — belogard ati. Zato to g*alo pokazuje, da bo tl ljudje hlapci tujega gospodarja, kakor »o že bili belogardisti. Tov. VILHAR. Je dejal, da ni v ljudeh okoli SDZ niti trohice narodnega ponosa. Z obrambo Marshallovega plana dokazujejo, kako globoko so padli, saj ves napredni svet ve, da Je to plan zasužnjeva-r.Ja evropskih narodov. Pri slavospevu Marshallovemu planu »o se postavili v isto vrsto s fašističn'm gibanjem «Uomo Qualunque» in s pisanjem raznih reakcionarnih listov. Tov. wof. RAVBAR Je spregovoril o tem, kako se gospodje iz SDZ proglašajo za nadaljevalce kulturnih tradicij tega ozemlja ln slovenskega ljudstva na splošno. Zanje naj bi bili Prešeren, Cankar in vsi drugi naši velikani predhodniki njihove demokracije. Tudi za šolstvo hočejo Imeti neke zasluge, čeprav so se ustanavljal^ pri nas šole že med narodno-osvobodilno borbo ln ko so se v Trstu vršili tečaj. mnogo prej, preden Je VU ustanovila šole. Tudi na ustanovitev Slovenskega učiteljišča v Trstu se radi sklicujejo. Ustanovili so ga pa le zato, da zaposlijo svoje belogardistične profesorje in da bi kasneje ne prišlo v Trst učiteljišče iz Portoroža. Oni uspevajo samo v na, nteščanju svoj h vojnih zločincev. Tov. JOCO Je dejal, da Je najboljši dokaz, v č>gavi službi je ta nova zveza, dejstvo, da Jo Je reakcionarno časopisje navdušeno pozdravilo. Tov. GROZDANA J« omenila obisk žena pri dr. Veselu: tov. SILA pa Je dejal, da g. Vesel ne mer« predstavljati Slovencev, saj riti slovenski ne zna. TRŽAŠKI DNEVNIK Delavci v borbi za novo delovno pogodbo Stavke v raznih industrijskih podjetjih Včeraj so bile v podjetjih ILVA, OMMSA, Kozmann in Zerial po'-urne protestne stavke proti indu-str.Jcem, ki nočejo sprejeti nove meadne in normativne pogodbe, katero so ;.m predložili Enotni sindikati. Delavci so se za časa starke zbrali m razpravljali o vseh vprašanjih noide pogodbe. Ugotovili so, da so mezdne zahteve ES popoln o-ma uprav:čene ln da bodo lahko zvišale življenjsko raven delavcev. Na »bolj živahna po, Je bila diskusija o normativnem delu pogodbe, ki predstavlja prvi korak proti delovni zakonodaji. Delavci s« na teh zborovanjih sklenili, da ne bodo odnehali, dokler ne dosežejo svojih pravic. Nezadovoljstvo delavce? zaradi odklonilnega stališča industrijcev do nove mezdne pogodbe vedno bolj narašča, čeprav stoji Delavska zbornica ob strani. Pri tem Je zanimivo, da se delodajalci pogajajo to zbornico. Delavci so tudi v sporu z delodajalci zaradj tovarniških odborov, katerih lndustrijci nočejo priznati ter so zato postavili take protipred-loge, da jih delavci ne morejo sprejeti. lndustrijci bi tudi hotel’., da bi uradniki in delavci izvolili svoje Sindikalne zastopnike ločeno ter tako zmanjšali ni.hovo borbenost. Cilj vseh teh spletk industrijcev je, oslabiti organizacijsko strukturo sindikatov. Tudi med pomorščaki vre. Odkar so imeli 6vojo skupščino, so že bil* drug č pri zvezi brodarjev, kjer jih Je sprejel dr. Brusaferro Razpravlja.i so z njim o posebni nagradi za brezposelne, katero so prejeli samo za mesec avgust 1947 ln niti te ne vsi. Dr. Brusaferro se Je skliceval na Predkongresna konferenca IV rajona SIAU V nedeljo 11. t. m. Je bila v ra.-bito polni dvorani K. K. Tomažič predkongresna konferenca IV rajona SIAU. Dvorana je bila okrašena in raz stene so viseli napisi: »Trst ne bo nikoii Singapur*, »Zastopnik; na tem kongresu naj bodo vedno najboljši tovariši*, «Zivel rajonski kongres SIAU-ja». Sestanek Je otvorila predsednica to«. Tomaselli, ki Je najprej iskreno pozdrav.la zastopnike' tovarn, tvrdk, sektorjev, zastopnika K. K. tov. Rigonata. Poslali so pozdrave tudi junaškim partizanom, ASIZZ, ZAM, Rdečemu križu in Socialnemu skrbstvu, političnim preganjancem ter družinam padlih. Nato je spregovoril tov. Rigonat, k* je sprožil s svojim političnim referatom ogromno navdušenje med prisotnimi. Sledila je debata z zastopnikom tovarn Mod:ano, TEL-VE in drugih. to, da so brodarji na svojem sestanku v Rimu razpravljali « tem, kako bi se ta nagrada znižala, češ da so oni računali s 4000 brezposel-* nimj pomorščaki, pozneje pa ugotovili, da Jih Je kar 11.000. Delegacija pomorščakov Je zahtevala cd dr. Brusaferra, naj telefonično sporoči s Rim, da je niihovo pot rojenje že pri kraju, ker žive v obup« n:h življenjskih razmerah ter da zato zahtevajo takojšnje Izplačilo nagrade za september Nadalje naj čim prej izplačajo nagrado tudi za naslednje mesece do decembra, o znižanju nagrade ne sme biti niti govora, saj Je spričo draginje itak še prenizka. Pomorščaki so zahtevali takojšen odgovor, sicer da se bodo obrnili na vse delavce ter Jih pozvali k solidarnosti. lepaki m uradna nepristranost Policija poroča, da so v nedeljo v Miljah aretirali 26-letnega De-pangerja Spartaka in 19-letnega Prodana Petra, ker sta pisala po zidovih občanske palače politična gesla. Istega dne pa so po tržaSkem Korzu ia Akvedottu nalepili celo vrstvo proglasov stranke «modf!h srajc*, ki je znana po svojem ne o. fašističnem rovarenju in se besno zaganja proti demokraciji. Čeprav ti lepaki niso bili dovoljeni, Jih je policija pustila na mira Seveda policija tudi ni «videla* nikogar, ki bi Jih lepil po zidovih in so se menda lepaki kar sami tam znašli. Mnogo nas to ne preseneča, ker smo *e itak vajeni dvojne mere. Vendar le slu* kot ponoven dokaz uradne «nepristranosti». Jutri izide naš list na štirih straneh Cecchelinova razprava gre h koncu DINES IM PUHI! GOVMT! MEMI Med zadnjimi štirimi razbremenilnimi pričami, ki Jih Je sod.šče včeraj zaslišalo, sa tri med njimi govorile y Cecchelmov prid, ena pa v prid obtoženca Kumarja. Prva priča Je bil novinar Lino Campa-ninl Ta je najprej ponovil to, kar so že druge priče omenile, da je Cecchelin ovadil D'Arteno. Priča Je govoril tudi o znani fotografiji, na kateri Je Cecchelinov sin fotografiran v uniformi voikuljinega sina. Po zatrdilu priče je on sam slikal s na V tej uniformi in sicer za šalo. Dalje je priča opisala dogodek, ki se je dogodil 5. maja 1945, ko je Cecchelin na KOrzu napadel Greni-Ja in ga začel zmerjati s fašistom. Glede tega, da bi obtoženec napravil prošnjo za sprejem y fašistično stranko, pa ni CampaniniJu nič znanega, kar mu Je potrdil g. Ruzzler, bivši fašistični federale. Takoj po tej izjavi Je odvetnik An-noscia posegel vmes ln vprašal pričo kdaj je govoril o tem z bivšim federalom. Priča Je priznal, da se Je to zgodilo pred dnevi, ko Je obiskal Ruzzierja na lastno pest, potem ko se Je pogovoril o tem s CecchelinOvim zagovornikom odvetnikom Poiluccijem. Odvetnik Poi-lucci pa je takoj omenil da on ni priče naravnost poslal k odvetniku Ruzzierju, pač pa da Je le hotel vedeti, kaj ve Ruzzier o tej zadevi. Druga priča Je bila Franč.Sek Bussolin, ki je bil maja meseca uslužben na uradu, kjer so sprejemali ovadbe proti fašistom. Prav k njemu Je prinesel Cecchelin ovadbo proti D'Artenl. Vendar pa Je to spisano OVadbo Otorino Zol raztrgal, ker so bile že druge ovadbe proti D'Arteni. Iz teh je bilo raz- vidno, da Je bil DArtena SS-ovski vohun in napovedovalec pri radiu cJadranjko Primorje* pod nemško okupacijo Pri aretaciji je D'Artena zanikal prvi dve ■ obtožbi, medtem ko je glede druge, Cecchelinove, izjavil, da Je tedaj v Milanu proti Ceccheiinu nastopil samo kot priča. Ker je med odvetnikom Annosciem ln Poiluccijem nastal spor, ali Je priča verodostojna je priča pokazal potrdilo, iz katerega Je razvidno, da je bil tedaj dejansko uslužben v istenn uradu. Sodišče je ta dokaz sprejela Priča pa je še naprej pripovedoval, da Je pozneje Cecchelin poslal na ta urad še neko pismo, v katerem ga Je DArena napadal in žalil. Končno Je priča še omenil, da Je prišel Cecchelin v urad in zaprosil za dovoljenje, da bi ob skal kaznjenca Bartolija v jezuitskih zaporih. «To Je dokaz*, Je omenil Odvetnik Pollucci, «da Cecchelin ni svobodno zahajal v Ječo, temveč da je za to mora! Imeti dovoljenje*. Zadnji dve priče sta bili še maršal Graazioii in Julij R3T, igralec tržaškega radia. Grazzloli, ki Je razbremenjeval Kumarja, je omenil, da so ga maja meseca 1945 aretirali, na intervencijo obtoženca pa so ga izpustili. Igralec Rolll, ki pa je razbremenjeval Cecchelina, je govoril o propagandnih radijskih oddajah, pri katerih Je sodeloval Cecchelin. Po izjavi te priče. Je b.la samo ena taka oddaja, kjer se- je propagirala obvezna delovna služba. Vendar pa takrat ni govoril Cecchelin, temveč sta govorila dva b.vša pripadnika obvezne delovne službe. S tepii zadnjimi pričami Je sedišče končalo zasliševanje prič. RAZPRAVA PROTI BESEDNJAKU Osebe s čisto vestjo j e narodna zaščita izpustila na svobodo Tihotapce sladkorja so presenetili Prejšnji petek okrog 18.30 Je našla pristaniška policija v prista. nižču Sv. Andreja ob morski strani skladišča St. 71 4 vreče sladkorja po sto kg, ki so ležale tam zapuščene brez vsakega nadzorstva. Po-lcajem se Je zdelo čudno, da bi kdo kar tako brez nadzorstva pu. stii tam tak dragoceni tovor. Zato so pe skrili tam v bližini, da bi videlli, kdo bo prišel po vreče. Cez približno eno uro Je res prišel nek človek, ki Je hotel odnesti del blaga, pa ga Je policija takoj ustavila m aretirala. Potem so držali zasedo še pozno v noč in okrog 2.45 Je res prišel 9e en neznanec z barko, v katero Je hotel naložiti vreče s slid-ktm blagom. Tudi tega je policija aretirala in ga poslala v zapor, kjer ga je že čakal njegov pajdaš. Obi-nem so zaplenili tudi barko. Poli. cija vodi še nadalje prejskavo, da bi razjasnila vso tihotapsko afero. Napad na trgu Malta V soboto zvečer ob 19.15 je na trgu Malta št. 1 nekdo napadel 47. letnega De Angeli Bruna iz ulice Ud-lne 34. V prepiru, ki Je nastal zaradi, dela, tr.u Je nasprotnik hotel vzeto aktovko, dočim se je De An- geli branil. Neznanec pa ga Je tako obdelal da so ga morali potem odpeljati v bolnico, kjer bo moral ostati okrog 3 tedne. Ko je prišla na kraj pretepa policija, se Je nez. nanou posrečilo pobegniti. Napade, ni pa je Izjavil, da ga pozna -.n Ca bo zvedel tudi za njegovo ime. Poskusen samomor s plinom V soboto dopoldne se je hotela 43-letna Skapn Marija v svojem stanovanju v ulici Revoltella »t. 68 usmrtiti s plinom. Zaprla Je vrata ln okna, od p.-la plin in čakala konca. Sosedje pa so še pravočasno opazili njeno namero in so Jo rešili gotove smrti. Z rešilnim vozom so jo odpeljali v bolnico, kjer bo ostala okrog 5 dni. Kamion ga je pritisnil k zidu Včeraj okrog 11. ure dopoldne Je šel Cerruzzi Angel, star 54 let lz ulice Settefontane 5 po neki ozki uliol v okraju Sv. Alojzija, kateri ne ve imena. Tedaj mu Je prišel naproti kamion pivovarne «Dre-her». Srečanje Je bilo tako nenadno, :o instrumentalni kon^ pri «Simonu Jenku* Opozarjamo na novojšnji p*'\ instrumentalni kcncert, ki ga Pj redi prosvetno društvo «Sis' Jenko* v svojih društvenih p^ rih ob 20.30. — Vabljeni vsi. ' Radijski spored TRST n (m 238.6/Kc lifi4 v torek 13. januarja 11.30. Reproducirana glasb*^ 12.00. Predavanje: Sodobna AJ ja. 12.10. Komorni zbor. 12.25. UA retna glasba, 12.45. Napoved in poročila. 1300 Radijski kejj] tar. 13.15. Igra saksofonist Srfčko. 13.30. Srbsko-hrvatsM j FtZKULTURA Nogometna tekma se je spremenila v boksarsko srečanje Igralci Skednja in Tovarne strojev so se stepli na igrišču. Tudi tekma Magdalena - Dreher prekinjena zaradi incidentov na igrišču. Govor tov. prof. Jelinčiča Nato Je govoril tov. prof. Zorko Jel.niič, k; Je dejal: iKot javni delavec v vsej dobi fašizma na Primorskem bi hotel poudariti, da so ljudje okrog tako imenovane «demokratske» *sloven-skev zveze, takrat ko so Imeli vse vzvode javnega življenja v svojih rokah, nastopali proti napadom fašizma samo v toliko, v kolikor jim je to fašizem sam dovoljeval. Cim pa se je fašistični pritisk ojačal, so se ti gospodje umaknili v nedelavnost ali pa v inozemsevo. Mi mladi smo se morali takrat sami organizirati brez njihove vednosti in se celo pred njimi skrivati. Zato je sklicevanje teh ljudi na svetle žrtve Bidovca, Marušiča, Miloša, Valenčiča, Tomažiča, Gortana itd, skrunjenje spomina teh mučenikov, zaradi tega nimajo nobene pravice sklicevati $e nanje, prav tako kakor je nimajo fašisti in kakor je nimajo pobegli begunci iz Slovenije, katerim so se gospodje «demokratične zveze» pridružili. V dobi. ko smo ml hodili v Internacije in na morišča, o teh ljudeh ni bilo ne duha in ne iluha, j n prav tako tudi ne v dobi narodno-osvobodilne borbe, ko so previdno čakali, da stopijo na dan takrat, ko jih je rabil angloameriškt imperializem ter jih priklical v tvoja iluibo. Tako so izostali služabniki Marshallovega plana in hlapci angloameriške-še sile v trenutku, ko bi morali biga imperializma. Cepiti hočejo na-ti najbolj složni. S tem so se znašli v prvih vrstah fronte naši)* največjih sovražnikov d Tov. Jelinčič Je bil za svoje besede burno pozdravljen s ploska«, njem -n Je žel ob koncu govora vi-bar o odobravanje. Za tov. Jelinčičem Je »pregovor i tov. GODINA. Dejal Je, da v primeru SDZ ne gre le za borbo med dvema političnima silama, ampak za pravo izdajstvo nad lastno krvjo. Tl gospodje so pojjablll, da so jih rodil® slovenske matere ter napadajo dom, iz katerega so izšli. «To Je zločin nad zlcčinl, zločin nad brati In sestrami, materami in očeti. V širšem pomenu pa Je to izdajstvo napram vsej demokratični svetovni fronti, ki se tako težko bori za pravioe vsega delovnega ljudstva sveta. Zato Jih moramo In jih bomo strli!* (Burno plositanje). Tov. DRAGO PAHOR Je izpo-poln'l iavajanje tov. Ravbarja In dejal, da često Izjavljajo, da posredujejo pri VU za naše iolatvo. Od takrat so se personaln* prll ke le poslabšale, o namestitvah slovenski učiteljev odleča policija. VoJ-n, zločinec Baraga Je morda prav zaradi zavezništva z tvjimi postal šs bolj divji. V podkrepitev izjav o rezultatih tposredovanja> teh gospodov pri nameščanju učiteljev Je tcv. Pahor navedel v4č prirmerov kr'vičnega premeščanja, pri čemer st niao pokazali ls proti narobni nego tudi protičlovečanski. Zato smatramo od te izjave dalje A.gneletta in Vesila In oelo vodstvo SDZ poleg vojnega zločinca Barage, za soodgovorne za vse, kar bo slabtga zgodilo na slovenskim šolskem področju t> Trstu. Tov. dr. DEKLEVA Je orisal, kaj pomeni sa anglo-amer ške imperialiste demokracija ter pri tem navedel zatiranje kolonialnih ljudstev in odklanjanje pravica do samoodločbe teh narodov. Kje vlada prava demokracija, nam najbolje pokaže rešitev nacionalnega vprašanja, kakor so Jo izvedi, v SZ in FLRJ. Na Zapadu vlada demokracija fi-imnčnih klik, v vzhodnih demokratičnih državah pa demokracija širokih ljudskih množic. SDZ napada tudi politiko bratstva in se Je torej znašla na isti črti kakor «Vo-ce libera*, «Emanclpazione» ?td. Politiko bratstva napadajo zato, ker hočejo ljudstvo razdvajati, da bi mu laž« vladali. Naš odgovor pa Je: bratstvo jS tna naših najosnovnejših pridobitev ter ga bomo čuvali, ker je pogej naše zmage. Tov. BOLE' Je dejal, da so besede programa SDZ, kar se tiče našega zakdja lepe, da pa so dejstva popolnoma drugačna. Oni prijatelji zalednih dr4av, saj zabijajo nože v hrbet vsjm balkanskim narodom. Končno ata še na kratko spregovorila Bidovec In Kosmina. Končno Je tov. Babič ugotov',1 soglasnost aktiva z njegovimi izvajanji in predlagal, da se zaključki prenesejo do poslednjega Slovenca na Tržaškem ozemlju. Zato naj se aktivi sestanejo po terenu: rajonih, vaseh Itd. S tem bomo SDZ razkrinkali in njene voditelje Izolirali in Jo onemogočili. «Diskusija fe pokazala, da niso s temi ljudmi mogoča nobena spora-zumevanja, temveč samo odločna borba, kakor jo zaslužijo izdajalci. Ni več daleč dan, ko bodo morali polagati račun za svoje izdajstvo.» Nato so aktivisti soglasno sprejeli resolucijo, s katero so zavzel' stališče do vseh teh vprašanj. Sledile so volitve tajništva aktiva ki bo vodil račune o vseh vprašanjih slovanskega ljudstva. Vanj so bili izvoljen: tovar'šl: Branko Babič, dr. Angel Kukanja, Valerija Kocijančič, Zdravko Pregare, Drago Pahor, dr. Jože Dekleva in Vladimir Hrovat. Zborovalci bo novoizvoljeno tajništvo sprejeli z navdušenim ploskanjem. Nato Je tov. Pregare z vzpodbudnimi naključnimi besedami zborovanje zaključil. Resolucijo bomo objavili, zarad pomanjkanja prostora, v Jutrišnji številki našega lista. Lepo ln disciplinirano se je začelo prvenstvo Tržaškega ozemlja, toda žal seaaj, ko se pr.bl‘žujemo zaključku prvega dela, so pret pi in s tem prekinjene igre na dnevnem redu. Žalostno dejstvo, ki ga je treba na vsak način izkoreniniti. ZDTV je ob začetku prvenstva stav:ia na razpolago tako imenovani «disc plinski pokal* v upanju, da se b:do enajstorice poleg tekmovanja ?a naslov prvaka našega ozemlja borile tudi za pridobitev tega pokala. Toda izkušnja Je pokazala, da se društva vsekakor premalo zavedajo pomena «disctplinskega pokala* in da bi nekateri razboriti igralci raje iz nogometa vstvar:li boksarsko srečanje. Rekli gmo, da je Tovarna strojev najbolj nedisciplinirano moštvo na^ šega ozemlja in njim so 6e pridružile razne ekipe in končno med njimi tudi voditelj v lestvici v našem najvišjem prvenstvu — Skedenj. Lepo se Je začela tekma v blatnem in težkem terenu. Skedenjci so napadali in Tovarna strojev jim je odgovarjala. Igra Je bila pralci na ljubo povedano brez bjrve in okusa, če se smemo tako izraziti. Sele. ko je padel p-'vl gol za Skedenj. sta se obe enajstorici vžgali in igra je postajala hitrejša, kombinacije lepe in točne. Tako se je končal prvi polčas — v miru in brez najmanjšega znaka o pretepu. Toda v drugem polčasu se je Tovarni stroja posrečilo zabiti gol ln gra je postala še bolj živahna, celo predeč živahna, kajti roke so tednj. prišle na pozcrnico in Je moral sodnik izključiti vsega skupaj kar pet Igralcev obeh borbenih enaj-storlc. Tudi Magdalena ni bila tako srečna, kajti zan.O se Je srečanje vse prezgodaj končalo in to zaradi vratarja Dreherja. ki se ni strinjal z sodnikom, ko Je zapiskal gol. Za Magdaleno pa je to, mmreč pretepi in neodločen rezultat Skednja izredno važnega pomena, kajti tako se Je za eno točko približaia Skednju in cb prvem porazu Skednja bi ena takoj zasedla prvo mesto m težko bi ga zapustila komu drugemu. Aurora, ki Je ponižno priš.a v Trst po pora«. Je po krasni in izredno lepi igri premagala Sv. Ano. kt tega ni n tl najmanj pričakovala. Tudi Kcštalunga si je v nedeljo zopet zaslužila dve važni točki v borbi z Montebeliom. P:e-senečenje, skoraj neverjetno, je pač pdraz Ponziane v Miljah; toda milj-ska cnajstorlca Je zaigrala z vs^m: mCčmi ln z volto do zmage t*r si 'e obe točki pošteno zaslužila. Tudi Piran ni hotel popustiti v svojem poletu ter je Rojančanom daroval kar pet golov, kar pa mladi in nadebudni Rojančanl niso zavluž.li. Kakor smo že videli prejšnjo nedeljo so Istrska moštva igrala med seboj vsi neodločeno in seveda v nedeljo nista hotela Umag ln Ižo-la pretrgati tradicije ln sta tudi ona dva zaigrala neodločeno. Vesela no^ca prihaja iz Nabrežine: Pristaniščnlki so odšli v nedeljo v Nabrežino ln so Jo skupili. Tako 'e torej Nabrež na zopet po dolgem času prišla na svoj račun in si zagotovila dve zanjo izredni toč!;1.. Izidi nedeljskih tekem. Magda-lena-Dreher 2:0 (prekinjena v 5’ drugega polčasa); Koštalunga-Mon-tebello 1:0; SkedenJ-Tovarna strojev 1:1; Umag-Ižola 0:0; Piran-Ro-jan 5:0; Aurora-Sv. Ana 2:0; Milje* Ponziana 2:0; Nabrežina-Pristanlšč-niki 1:0. Izidi tekem v košarki Za prvenstvo Tržaškega ozemlja -moške ekipe: Tomažič-SkOHet 37: 37; SkedenJ-DSZ ES 45:25; Col IL-VA-Sv. Alojz 28:17. Zenske ekipe: Rinaldi-Barkovlje 25:5. Okrožno prvenstvo ■ moške ekipe: Sv. Alojz B-Rinald: 33:23, Barkov-lje-ECA 31:30. Zenske ekipe: Col ILVA-Flent 7:7; Skorklja-Tomažič B 43:4. Velik razmah športa v Istri V ponedeljek 5. t. m. so se na vabila ZDTV zbrali v Kopru na sestanku vsi starejši istrski športniki. Po poročilu in načrtu za razmah istrskega športa so vsi navdušeni sklenili stopiti v dejansko delo ln so sestavili nov nogometni odbor, ki je tako sestavljen: Predscdnk: Favento Fernanda podpredsednik Burlin Nazario, tajnik Supl na Marij, člani: Perlni Marij, Giacchin Cesar, Lonza Jože, Steffe Bruno. Tehnični komisar: Scher Bruno; dsciplinski cdbor: Giacchin Cesar. Perinl Marij, Kravanja Jože, Favento Fernando, Burlin! Nazario, Supl na Marij. Odgovorni za poškodbe: Lonza Jože. smi. 13.45. Ritmična glasba. Pestra glasba. 14.15. Pregled tjj 17.30. PV5*na glasba. 18.00. vinsko predavanje. 18.15. Gl^9 j lntermezzo. 18.20. Iz komorni#} G. F. Hiindla: Sodelujejo Staničeva, Cenda SeldbaU * j , Slavko Korošec in Marijan M šek — (prenos iz Ljubljane). I Mladinska oddaja. 19.30. I glasba. 19.45. Napoved časa i#, I ročila. 20.00. Fantje na vasi. 1 Simfonični koncert: dirigent 3 ■ vadore Bacaris — solist Roglji | chado — prenos iz Ljubljane. ** • Ali že veste?. 22.15. Plesna gl* Preveč fašistov pri železi Prejeli smo in objavljamo: ,J Pred nekaj dnevi sem telefo* no ze’ezniSko ravnateljstvo v (tel. it. 6842) in vprašal, kdai1 c vlak proti Hrpeljam. Uslužbenci oni strani mi je odgovoril, nol‘ lo počakam. Med tem sem sli^ je govoril z nekim svojim koW< ki mu je rekel z južnjaškim som: «Ni<5 mu ne odgovori, KfJ Italijani>. Seveda sem zaman ' na odgovor. Potem sem prosil znanko, ki jo je fašizem kot Ijlco svoječasno premestil gl0*1 v Italijo, naj bi vprašala res je tako) dobila odgovor. , 5, Oj ti blatena Južna Italija, " mogočne zaščitnike irruil pri u železnic Traškega ozemlja! S« blateni pa bodo Tnačani, kadc' ta svojat prisiljena pobrati kopita in se bo morala vrnit' od koder jo je fašizem prip*1^! st Trst, da bi delala zgago med ™ Iti stvom. Odg. urednik DUŠAN HRS# Tisk Stabllimento Tip. MALI OGLA OTROŠKO KOPALNO zelo nizkj ceni prodam. Trst, ”1 XX. Settembre 22, vrata 1. Majhna družin* išče Slovenkf za vsa hišna dela. — Nai]<ž upravi »Primorskega dnevH' i ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali ob pogrebu dragega, nepozabnega brata Alfonza Velišika (Velika) namestnika komandanta NZ za Koper. Posebno se zahvaljujemo NZ lz Kepra za krasne vence, častni straži in za nagrobni govor. Vsem krajevnim org»' nlzacijami za trud in vence. Pevoem za ganljivo žalostlnk0 In vsem tistim, ki so ga spremili na njegov tihi zadnji dom. Zapotok 29. deoembra 1947. Žalujoči bratje ln sestre Lenard. Jož., Ivan, Bernarda, Milka, svak Feliks in Fellcita ber ostalo sorodstvo. st Pc P! Ut «1 »e Vc Xr. 1 a « ta tu if Ir •v f: S* UHISTUII "IRIESTim liRST, TRG SV. IVANA 4-III. nad. — Telefon 2507* NUDI VELIKO IZBIRO NOVO DOSPELIH PLAŠČEV PO ZN1ZAN1H CE1*A