9. Številka.
„Eđlnoat"
izhaja <1 »u k rut ni d«w. rasnn nHelj in ■ praznikov, zjutraj in r.vefier oh 7. uri. H ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Naročnina /n;i*a : [| <li>e izdanji na leto . . . gld. 21-— Za »amo večerno izdanje .	12*—
tih pol leta.četrt leta in na mesec razmerno.
"Naročnino -je plačevati naprej. Na na-rflčhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno *e prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke 1 po 4 nvč.; ponedeljnke zjutranje At«-vilke po 2 nvč. Izven Trata po l nvč. več.
hvimr JJ
Trst, v frtrtek 12. januvarija 1899.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «tv. H70.
4 nvč.
\ <-din»*tl je moč!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Tečaj XXIV
Oglasi
računajo po v rutah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zahvale, do-nisiči oglaai itd. «e računajo po pogodbi.
Y*i dopitti na j poiiljajo uicdnlntvit. Nefraukovani dopisi «e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iiprarnistvii. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
I rednlntvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Ipnivnistvo, od-priivniAtvo in sprejemanje inseratov
v ulici Molin piccolo Stv. .'t, II. nadatr.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
škem. Mož je pametna glava in njegov bistri viti mu pravi, tla nemška opozicija ni baš na najboljem potu bo svojo taktiko in da poti vodstvom divjega Jurja Nchonererja ne dospe Nemci do zuželjenega eilja — do oblasti. To je odkrito povedal na nekem shodu na Dunaju. To je bilo dovolj, da se je proti njemu spravil po koncu ves nemško-radikalni tabor, a vrlino vodstvo te gonje so prevzeli srd i te/i v »najbolj nemškem mestu«, v Gradcu. Na nekem shodu na Koroškem so postopali žnjim, kakor da je mož naj h uji sovražnik Nemcev; takih psovk ni čul nikdar niti otl svojih politiškili in narodnih nasprotnikov. Užaljen po teh napadih je i/stopil iz nemške ljudske stranke in je izjavil zajedno, da položi svoj mandat, ako ne dobi nedvomnega izraza zaupanja od svojih volilcev.
Nekateri nemški listi, ki niso upreženi v jarm zalitega Jurja Sohonererja in njegovega pobočnika in -- tekmeca Wolfa, so odločno grajali Steimvenderja radi te izjave, meneči, tla je tako metanje mandata od sebe in božanje poslanca, ako mu je izrekel svoje nezaupanje kakov shod, ali celo le kaka klika, protivno duhu in besedilu ustave. Poslanci za doželni in državni zbor da so izvoljeni za (i let in mandat, ki so ga vsprejeli, morajo izvrševati po svoji razsodnosti in svoji vesti. Poslanec da ni obvezan vsprejemati od svojih volilcev nikakih instrukcij, kajti duh ustave da ne pozna imperativnega mandata, takega mandata, s katerim bi bila spojena dolžnost, ki veže mandatarja, da mora spolnjevati kake zapovedi mandan-tov. Poslanec, ki se udaje terorizmu volilcev in si ne upa glasovati po svoji vesti in po svojem prepričanju, da zagreša falzifikaeijo parlamentarizma.
Slučaj grofa Frana Coroninijn nas spominja živo na te razprave ti imperativnem mandatu.
Za danes hočemo abstrahirati od svojega ^to-.bokega prepričanja o resničnih vzrokih, ki so doveli tlo demisije bivšega deželnega glavarja goriškega in do otlloženja deželnozborskega mandata. Verjeti hočemo torej za danes, da se je gosp. grof res umaknil zato, ker je prišel v navskrižje se svojimi laškimi volilei, oziroma z laškimi poslanci o vprašanju deželnega šolskega zaloga na Goriškem.
Vprašanje imamo torej: ali je bil gospod grof res dolžan storiti ta korak ?! Ali se ni marveč pregrešil proti besedilu in duhu ustave?! Pri poznano bodi, da besedilo ustave no pozna take dolžnosti izvoljenega poslanca, oziroma podrejenosti istega volji volilcev. Toda tudi tu treba motriti stvar cum grano salis, tudi ob tem vprašanju ni smeti pozabiti, da ima poslanec poleg določenih, pisanih obvez tudi moralne dolžnosti. Taka moralna dolžnost bi bila tudi ta, da poslanec vrši svoj mandat v soglasju z onimi, ki so ga izvolili. Kajti to treba pripoznati, da je za poslanca polo-ženje jako mučno, ako ve, da je v nasprotju z voljo svojih volilcev. Seveda treba povdariti, da mi ne mislimo tu volje vsacega posamičnega volilca, ampak voljo večine volilcev, izraženo na nedvom-Ijiv način, ter tla ne mislimo na vsako malenkostno postransko stvar, ampak le na velika, važna vprašanja.
Vendar moramo reči, tla jo grof Fran Coro-nini grešil se svojim odstopom. Slučaj Coroninijev je povsem izreden, ekscepcijonelcn. V prvo isti ni imel Še nobenega zadostnega dokazu, da večina njegovih volilcev zahteva od njega res to, kar je zahtevala od njega — kakor so trdila laška glasila — deputacija laških poslancev. Ze zato treba označiti korak Coroninijev vsaj prenagljenim. Pa še drug važen razlog je tu, radi katerega smemo očitati Coro-
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Duiijtf 11- < "esar je danes opoludne sprejel v posebno avdijeneo nemškega poslanika / grofa Kulenburga.
Budimpešta 11. (Zbornica poslancev.) Zbornica je odklonila predloge za drugačno sestavo zapisnika, katere je stavila opozicija, in je overila istega. Na to je bila seja zaključena. Dnevni red prih. seje Nadaljevanje današnjega.
Budimpešta 11. Zaupniki opozicijskih strank so se danes ob 10. uri in pol zbrali v posvetovanje.
Birollll 11. V današnji prvi seji proračunske komisije državnega zbora je državni tajnik pl. Tirptz izrecno izjavil, da se na nobeni strani ne namerja predložiti novih črtežev za mornarico.
Pariz 11. Sodišče je Zolo in contumaciam obsodilo na sto frankov denarne kazni in na pet sto frankov odškodnine, ker je dolžil Judeta, da se je v svoji polemiki napram očetu Zole posluževal ponarejenih pisem. Zastopnik Judeta je zahteval deset tisoč frankov odškodnine.
BoillbaJ 11. Minoli teden je umrlo 1111 oseb. Prejšnji teden jih je umrlo samo 81)4. Za kugo je umrlo 220 oseb proti 154 v prejšnjem tednu.
Še enkrat o odstopu grofa Frana Coroninija.
Nedavno se je iz Gradca ven uprizorila divja gonja proti načelniku nemške ljudske stranke, profesorju in poslancu Steimvenderju, ki je med naj-bistrejimi glavami v opozieijonalnem taboru nem-
P O D L I 8 T E K.	24
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA.
Poslovenil Ve&eal&vov.
Pobarvana stara postelju, šepava miza, raztrgan slamnat stol, pol lojnice v steklenici, koledar, šalice, črnila, tri pipe po groš, na polici stara knjiga in polič žganja, nad posteljo razmršen kip sv. Martina, a po oknu je skakala vrana, noseča mal zvonec okolo vratu. Vrani je bilo ime »Joško«, kakor mi je rekel varuh. Le-ta me je čakal. Ko sem ustopil v sobo, je nekam pobledel, vtaknil nos v neke papire, in jel cmakati.
»Dober dan, gospotl varuh«, sem ga pozdravil, »evo vam pleče in skleničico rakije«.
»A, a! Ti, Ivica! Servus! Dobro! Položi na inizo«.
»Hočemo-li, gospod varuh?« sem ga vprašal, položivši suho mesti in rakijo na stol.
»Zdaj, zdaj 1« je zamrmral Martin, in listal po papirjih. Jaz sem stal mirno, a vrana mi je neprestano trgala rdečo volno od moje torbe.
Naposled sva odšla iz te smradne luknje.
»Uliva k župniku«, je rekel Martin nemirno.
»Pojdiva«, sem odgovoril mirno.
Na »H arrnioi« — takrat se je reklo »Harmica«, set laj se pravi »Jelačičev trg« — na Harmici je bilo veselo. Pred vsako hišo so ovrčele klobase, iz vsake krčme ao cvilile gosli, pa se je
tu jelo, pilo, ropotalo, motalo, ukalo — da bi človek oglušil. V neki krčmi so vriščali, kakor daje sodnji dan, a goslarji so drgnili po svojih goslih, tla so jim hotele strune poči. Ljudstva v krčmi kakor mravelj mnogo vojakov, naših domačih, — veste — z rudečim suknom okolo vratu.
»Nekako mi ni dobro«, je rekel Martin; ne bi-li čašico, da vidiva komedijo«.
»E, pa tla vidiva!«
lTstopila sva v krčmo. Bila je nizka, zakajena, a vroče, da se mi je vlil znoj po čelu. Tu vsakovrstnih ljudi), toda malo treznih glav. V kotu so cvilite gosli. Za jedno mizo je sedol star, siv stražmeštar. (toka mu jo sedela na levem ušesu, debele obrvi so mu štrlelo kakor metla, brke je imel zavite kakor maček, a nos mu jo bil rdeč, kakor pisano jajce.
Vedno je kričal hripavim glasom, vedno je mahal rokami, vedno tolkel z leskovko po podu.
»Sediva h stražmeštru, velik veseljak je«, rekel mi je varuh. Sela sva.
Ht>! ho! ho! Martin. »Mršavo kljuse!« je zakokodakal stražmeštar, ko je opazil mojega varuha, »kaka voda nosi tebe na novo vino! Krčmarica ! polič vina — za mojega svetega Martina
—	a tudi vi godoi dajte jeden glas za mojega Martina, sicer vas obesim za vaše strune! Tako
—	tako — pij, Martine! P»og te poživi, kozja brada, ijuju !« in o tem je izpraznil stražmeštar čašo. Za njim varuh, pa tudi jaz od žejo in vročine.
»E«, je rekel varuh, »za poslom, za poslom«.
»Najbrže si nalokaš zopet stekleničlco črnila, da si napojiš fiškalsko dušo. <1uješ, da imam jaz vse kože. ki si jih ti ogulil: ne bi mi trebalo drugega telesnika, u da ti morem sneti debeli obraz, ne bi našel boljega podplata«.
» Straž mešter!« je odgovorit Martin, »ti si velik pijanec, pij in molči«. Za tem je nadaljeval, namignivši z glavo na mene: »Ovomu dečku sem varuh, vodim ga k popu, ženi se«.
Stražmeštar se je sklonil čez mizo proti meni in izlmlil name oči.
»Ženi, veliš?« je zakričal — »fui !
Tak fant, pa da ga zakapari ženska glava ! fui! Poglej mene, »golobradec«, je udaril /. leskovko, nisem-li zdrav in vesel, nimam-li cesarski portepfe in trebuh, hvala liogu, in brke? A kakor me vidiš, ni mi pop pripel žene. Lunta, brat, lunta, to ti je najbolja žena : svoj si, gospod si, cesarski človek si, pa ako"se kdaj nameri palica, bolje, da pogodi cesarska leskovka, nego-li ženska kuhalniea. Pij, mlada glava ! Pij, no svoji mladi na zdravje: grom v vas! igrajte vi godci!«
»Pij«, mi je zašepetal varuh, »da ga ne zje-ziš«. Pil sem. Gosli so cvilile, ljudje kričali, tikali, tolkli po mizah: vino je teklo, iz pip se je kadilo — meni se je mešalo.
(Pride še.)
niniju, da njegov odstop ni bil o pravem času m <la l»i 1 »i 1 moral — p«>nito, da so res vsi njegovi volile i proti njemu — storiti to |>ozneje. Poznane, noto-riške so njegove simpatije do Italijanov, o teh simpatijah priča vse njegovo delovanje. Znano je, <la je vsikdar podpiral Italijane, kjer je le mogel. In mogel je na prav visokih mestih. In naše prepričanje sega celo tako daleč, da trdimo, da bi bilo italijanstvo na Primorskem sploh morda že odtisneno od svoje visoke gospodovalne pozicije, ako ne hi hilo visoko segajočega vpliva Corouini-jevega. Ako je vzlie tolikim poznanim simpatijam vendar raj Se vrgel mandat od sebe oh vprašanju šolskega zaklada, nego da hi ostal na strani Italijanov, ako mu res ni dopuščala vest, da hi nastopil proti tej zahtevi Slovencev, potem je le pri-poznal slovesno, da je oh tem vprašanju vsa pravica na strani Slovencev in vsa krivica na strani Italijanov! Nočemo se postavljati na stališče, kakor jc je označila »Information«, češ, da hi bil moral zaklieati Italijanom: »Obžalujem, da drugače mislite nego jaz, ali izvolili ste me za 1» let in v teh šestih letih bom glasoval tako, da bom mogel odgovarjati pred Bogom in svojo vestjo. Po šestih letih pa, ako ne boste zadovoljni z mano, izvolite si druzega.« Ali od glavarja dežele, ki je po veliki večini slovenska, od dostojanstvenika, ki je vžival spoštovanje tudi mnogih Slovencev in ki stavlja pravico nad strankarske ozire, od župana slovenske občine, bi bili smeli pričakovati, da nastopi pogumno proti očitni krivici, po svoji vesti in svojem prepričanju. In še le potem naj bi bil zaklieal volilcem: Vi niste zadovoljni z mano — z Bogom!
Tak« »v odstop bi bil časten in možki. Tako pa je mož v čudni luči: da ga dolže Slovenci in Italijani, da je svojim odstopom hotel koristiti — nasprotnikom !!
Politični pregled.
TR8T, 12. j a tiu y arij a 189*».
K položaju. Prihodnji torek, dne 17. t. m., se snide zopet državni zbor. Na dnevnem rodu bodo med drugim poročila legitimaeijskega odseka o raznih volitvah, zakonski načrt, katerim se za leto 1KJM). podaljšuje določitev števila novincev, dva pretiloga za obtožbo ministrov itd.
Kazni pojavi nas silijo, da napeto radovednostjo pričakujemo dogodkov v tem zasedanju: novih poskusov za spravo med narodi. Spravljive glasove čeških posamičnih poslancev in tudi Nemcev smo že beležili, a včeraj je precej hudi nemški poslanec Dobernig na nekem "shodu v Celovcu govoril o možnosti sprave med Čehi in Nemci in o — kakor posledici — češko-nemškem meščanskem mi-nisterstvu. Z <»žirom na te pojave je morda povečane važnosti, da danes došla nam praška »Politik« roti Nemce, naj z ozirom na pogajanja z Ogersko ▼sprejmejo roko v spravo. Ti žalostni odnošaji seda morajo nehati ali po nasilni kuri ali po spora-zumljenju. Potem grozi praški list vladi: In morda se to zgodi preko nje glave!
Kaj se godi za kulisami?! Na novi akciji za spravo skoro ni možuo več dvomiti, ali v tetnjsmo v nejasnem: k d o bode vodil to a k o i j o. Po poročilu v »Politiki« bi menili, da stranke same, ali tu nam prihaja dunajska »Reichsvvchr« z člankom, ki nas sili do drugačnih misli.
Pod naslovom »Die Kegierung und tlie Par-teien«, objavlja ta list veleznamenit članek. Ako velja domnevanje — in ni izključeno to po stališču, ki je zavzimlje ta list med novinami dunajskimi — da je članek inspiriran od važne strani, potem bi ga smeli imenovati senzaeijonelnini, ker je v njem videti konture bližnje bodočnosti v Avstriji. Olankar pravi, da je položcnje šti vedno nejasno, kakor je bilo v minolem letu. Ali kmalu po sestanku državnega zbora da pride do važnih sprememb med strankami, ki privedejo <1 o rešitve to dolgo državno krizo. Vsi zmerni življi da uvidevajo pogubnost sedanjega stanja. Opetovano so se že uveli poskusi za spravo. Nova akcija v ta naineu hode linjva/neji dogodek zasedanja. Vsakako bode to ultimatum: ponudi se roka k spravi, ako se odbije ista, potem izvedo nespravljivei, tla morajo le sebi pripisati vse posledice. Usoda parlamenta so odloči sedaj in bode odvisna od tega, kakor
se vsprejme novi predlog za spravo. Rešitev krize pa prinese eelo vrsto kriz v strankah : ločiti se mora, ker je radikalno in kar je zmerno. Mogoče je torej, da začetek zasedanja prinese velikih *pre-I memb med strankami. Vlada stori le začetek za ! spravo, podrobnosti pa prepusti strankam samim. V ! vse to treba dobre volje. Ako ne hode te, se bode moralo poseči p o d rus i h sredstvih, : kajti sedanje stanje je nevzdržljivo. I)oha čakanja in opazovanja je ininola: to bode zadnji apel j do strank! Stranke bode stale pred vprašanjem: ali mir in redni odnošaji z njih pomočjo, ali — brez njih !
Kje je torej pravo : ali potisnejo stranke vlado na stran, ali potisne vlada stranke na stran ? I Ali bodisi kakor hoče, vsakako moramo biti pripravljeni na velevažne, morda zgodovinsko važne dogodke. Slovenski in hrvatski poslanci: na stražo M Antisemitski »Deutsche« Volksblatt« trdi celo, da žrtva s i» r a v e bodo II r v a tj e in Slovenci! Mi hočemo smatrati to trditev za to, kar je, za golo kombinacijo, ali izključeno vendar ni, da se bliža našim zastopnikom najkritičneji trenotek, ko jim bode pokazati, tla so možje, ki stoje na višini svoje naloge.
H krizi na Ogerskem. Danes ni nič pn-sebnih vesti, ker opozicijske stranke se niso predložile vladi svojih pogojev.
V Abeainiji, v sosedstvu Eritreje, te italijanske posesti v Afriki, te5e zopet kri. Vojski ras Makonena in ras Mangaša sti že sprejeli. Poročilo iz Masave pa trdi, tla je bil spopad neznaten in da je bilo na obeh straneh le malo mrtvih in ranjenih. O Makonenu trde, tla je vsikdar prijatelj Italijanov, ali kaj pomenja to za Italijane, ko ne^vedo prav za prav, kaj namerja Menslik. Ta poslednji tla prav nič ne zaupa Italijanom, da ne bi hoteli le-ti porabiti prilike, posluživši se prijateljstva ras Makonena, da bi se maščevali za poraz pri Adui. Ne bode torej Čudo, ako hodetno čuli danes ali jutri zopet o krvavih komplikacijah v Afriki. Sicer pa zatrjajo oficijelni krogi italijanski, da so tako pripravljeni na vse, da bi mogli zmagonosno odbiti napad 80.000 mož.
Utrdbe v Eritreji da so dobro preskrbljene z vsem, tla bi mogle eventuvelno vztrajati, dokler ne pride pomoč iz Italije.
Domače vesti.
Umrla je v Maria Enzersdorfu pri Dunaju gospa A n a P u k 1 roj. D u h, soproga Jakoba Pukla, c. k nadporočnika v. e., sodnega tolmača in znanega slovenskega pisatelja in novinarja. Gosp. Puklu naše iskreno sožaljc.
Italijanski županje v Trstu. Prihodnjo nedeljo bode torej tisti »veliki dan«, ko se snidejo italijanski županje, da ukupno ponove svoje proteste proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. »Pie-oolo« jim že kliče svoj »dobrodošli« v središču, od kjer se razsiplje luč narodne misli! In pa — intrig in zlobnih agitacij, bi rekli mi. Za one velmožne, ki dospejo že v soboto, bodo rezervirane lože v »Politeama«, tla bodo mogli prisustvovati — ma-skaradi. Umesten preludij zares!
Nekoliko odgovora. »Slovenski Narod« je napisal — toda mirno in trezno — daljšo notico v odgovor na naš članek »Ven z osebnostmi iz naših polemik!« — Jedro tega odgovora je to, da je tudi Gabršček napadal osebe in tla velja tudi njemu: kdor tepe, tega tepd,
K temu hočemo pripomniti hitro, da n i kdo ne more dokazati, da je Gabršček sam pisal vse, kar je bilo zadnje čase v »Soči«. »Slov. Narod« naj ne pozabi, tla jo Gabršček najel za »Sočo« posebnega urednika, in to ne le odgovornega, ampak takega, ki tudi — piše. Po takem menda ni krivo naše menenje, tla zato, kar je grešila »Soča« — bodisi resnično ali pa le domnevano — mora biti tepena le — »Soča«.
Pa bodisi, tla so gospodje v uredništvu »Narodovem« v konkretnih slučajih uverjeni, da je osebni napad prišel od Gabrščeka samega! Nt), naj mu le vračajo milo za drago, toda le tlo one meje, do katere segata njegov greh in pa resnica. Toda — oprostite! — ako se ga slika kakor niče-vedea, duševno revo, clovrna, ki ne ume druzega, nego »pridušati« svoje dolžnike, ter človeka, ki
dela vse, kar dela, le v svojo osebno korist — ztli se nam, tla to ni opravičeno niti po pregovoru : Kdor išče, najde! ker — ni res! Nadalje se nam ztli, tla Gabršček ne »živi« le ob meji, ampak tudi dela in tako dela, kakor morda noben drugi slovenski novinar! Gabršček ima nasprotnikov tudi meti goriškimi Slovenci, ki mu često tudi ne prizanašajo, ali na čast jim je, tla mu ne odrekajo nikdar, kar mu treba pripoznati.
Do našega gori omenjenega članka so nas res vspodbudili taktiški nagibi, toda ne tisti, katere nam podtika »Narod«, ampak nagibi tiste taktike, kakor nam jo narel.ujejo imperativno : tužni odnošaji v Primorski in z istimi zvezana krvava narodna potreba.
Naj povemo torej Se enkrat! Nekdo nas vprašuje nekako očitaje, zakaj tla smo vsprejeli v svoj list spis: Lampetovo »Cvetje s polja modro-slovskega ?«
Ze o burnih razpravah v tem listu ined »novo«- in »starostrujarji« smo izjavili opetovano, to isto smo povedali pred par dnevi in izjavljamo danes še enkrat: mi dajemo radi prostora literarnim in sličnim razpravam, ne tla bi se s tem i d e n t i f i k o v a 1 i z istimi! Za politično smer lista jemljemo na-se seveda vso odgovornost; za tendencijo takih spisov, ki niso v zvezi s poli-tiškim življenjem in ki se ne dotikajo politiških in narodnih načel, pa morajo nositi odgovornost gg. avktorji sami. Naše stališče nasproti takim razpravam jc razvidno že iz našega postopanja ob takih slovstvenih ali znanstvenih razpravah: mi vsprejemamo meneuja pro in contra. Tako smo n. pr. svojedobno priobčevali razprave, katerih avktorji so navdušeno pisali o Govekarjevem romanu »V krvi«, a priobčevali smo tudi menenja, ki so najstrožje obsojali isto delt). In prav takrat, ob boju med »novo«- in »starostrujarji« in povodom raznih drugih leposlovnih in filologičnih razprav, priobčenih v tem listu, smo dobivali priznavalnih izjav od razumništva iz obeh taborov, češ, da prav postopamo, ker take razprave so šola, ki bistri pojme in pomaga resnici do zmage. Ta priznanja so nas še bolj utrdila v veri, da prav postopamo, in da tako liberalno odpiranje poti v javnost različnim menenjem o slovstvenih in znanstvenih i stvareh le povspešuje duševni razvoj našega razumništva. To nam je bilo v vspodbujo, da hočemo tudi v bodoče gostoljubno vsprejemnti slične razprave, ume se pa, da le v toliko, kolikor bodo i dopuščali t<> vsakdanji narodni in politiški boji, ka-| terim je v prvi vrsti posvečen naš list.
Znani dr. Kerstić ustaja zopet iz globine kakor pomočnik Italijanov. Začel je zopet izdajati glasovito »Pravo Našo Slogo«. Ščuvati hoče ljudstvo na Kastavščini proti narodni stranki, očitaje, da je zoper gimnazij v Kastvu. Današni »Pieeolo« se mnogo nadeja od tega hujskanja in že vidi, kako prehaja odlična občina kastavska v Krsticeve roke. Mi se smejemo, ker vemo, da tisti, ki »tiskajo tudi nekaj glave skupaj s Krstićem, so že davno njegovi. Malo komedije bode in obrekovanja, računa pa seveda ne poplača dr. Krstić ampak — italijanska stranka. Našli sti se torej zopet. Dober tek, saj so vredni jeden druzega.
Od c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo prejeli nastopno naznanilo:
Vsled naročila visoeega c. kr. ministerstva se naznanja, da je izšla nova izdaja piserasko-pošl-nega cenika, kateri se dobiva za ceno 30 nvč. na c. kr. poštnem časniškem uradu I. na Dunaju, ali pa v prodajalnici c. kr. dvorne in državne tiskare istotam.
Istočasno se objavlja, da obsega novi pisem-sko-poštni cenik poleg sprememb, objavljenih že naznanilom od 24. decembra pr. 1. št. 52.323, še sledeče:
Jamčenje za slučaj presile (Hohere Ge\valt) za vrednostna pisma in vrednostne zaklopniee v prometu z Norvežko in Rusijo se omejuje, ne tla bi se pobirala kaka zavarovalnina.
V	prometu s Chile se dovoljuje za vrednostna pisma in vrednostne zaklopniee povzemanje do zneska 500 gld.
V	prometu z Dansko so dovoljene vrednostne zaklopniee, kakor tudi carine svobodno pošiljanje vrednostnih zaklopnie.
Carine svobodno pošiljanje vrednostnih zaklopnie v Francijo ni dovoljeno.
Sedaj veljavne pristojbine za poštne nakaznice v prometu z Lukaemlmrško veljajo tudi za nadalje.
Brzojavne poštne nakaznice v prometu z Portugalsko so dovoljene.
Kaj Jih že imajo? Iz okolice nam pišejo V oni znameniti seji deželnega zbora so pljuvali na naše poslance z galerije, doli kričali nad njimi: «Fora i seiavi, farabutti, p. assasini itd.», metali na nje okvirje itd. To vse so čini, radi katerih zasiuži udeleženec primerno kazen.
A mi brskamo zastonj po listih, da bi zasledili, da-li so koga od slavnih junakov že deli pod ključ, da-li kateri onih slavnih junakov že počiva v ulici Tigor radi činov, ki so spravili naše poslance v nevarnost?!
Nase ljudstvo misli in misli in izrazilo je že večkrat svojo sodbo o vsem tem. ('udno se dozdeva našemu ljudstvu, da niso še našli onih junakov. «Mar je Lahom v resnici vse dovoljeno?* • Mar so zakoni samo za nas?!> — Tako in jednako ugiba naše ljudstvo in mi moramo zmajati z ramami, odgovora mu ne moremo dati.
Slavne oblasti pa naj čujejo: Ako se naše ljudstvo prepriča, da smejo Lahi vse, ako si bo jelo domišljati, da se mu bo v laškem taboru bolje godilo, kjer se mu ne bode ničesar bati, tudi če bo spravljalo v nevarnost od ljudstva izbrane zastopnike, ako preide torej naše ljudstvo v oni tabor
—	ne bo gotovo naša krivda! A slavne oblasti naj premišljajo že sedaj o tem, premišljajo naj, da-li bi bilo to res toli vesel dogodek, ako bi to mirno ljudstvo prestopilo v tabor laških kričačev in raz-grajalcev, v tabor, kjer se pripoveduje, kako bo laška zvezda blestela nad Trstom, v tabor, v katerem kričd: Ev v iva 1' Italia! Evviva Trieste ita-liana! Evviva l1 Istria italiana! v tabor, ki se hodi odkrivat pred hišo laškega konzula, v tabor,
ki kriči! Abasso il governo!* v tabor.....itd. itd.
Ako bo slavnim oblastim všeč, da bo naše ljudstvo mesto »živela Avstrija* kričalo, kakor kriče Lahi
—	to ni naša stvar, za to naj skrbč oni, ki so poklicani za to, a mi si peremo roke!
Koroški »ovičar. Celovški mestni zbor se zopet bavi z uvedenjem električne luči. To se ja godilo že nekolikrat, a težko tla pride mestni zbor tudi sedaj do kakega umestnega sklepa. — Dne 2iJ. dec. je pogorelo na Bistriški planini devet planinskih koč. Požar je nastal na treh mestih kkratu.
—	V Bistrici v Rožu je dne 28. dec. nastal požar v fužinah. Zgorelo je mnogo blaga. Škode je do 30.000 gld. — Cesta ob južnem bregu vrbskega jezera do Vrbe je dodelana sedaj popolnoma in že izročena prometu. — V Beljaku se je ustrelila uradnikova soproga H. Dekleva. Ne ve se, kaj jo je gnalo v smrt. — V Kneži nad Grebinjem je pri posestniku p. d. Turinu starejša dekla umorila svojo mlajšo tovarišieo. Bila jo namreč ljubosumna na njo, ker je gospodar večkrat pohvalil mlajšo deklo.
Akad. telili, društvo „Triglav" v (i rade u
bode imelo dne 14. t. m. svojo V. javno občno zborovanje s tem-le dnevnim redom:
1. ('itrtnje zapisnika. 2. Oitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Poročilo odbo-rovo. 4. Slučajnosti.
Začetek točno ob 8. uri zvečer; lokal: »(čitalnica«-. Gostje dobro došli!
Ker se bo mej slučajnostim razpravljalo o važnih stvareh, izvolč naj se društveniki polno-številno vdeležiti zborovanja.
Za „Bo/ieiiieo" s ► nadalje darovali: gd. I. Hrvatin, gd. Anton Lampe, gd. Josip Kočjančič, g. Millonig, gd. Edvard Lampe, gd. Kovačič po 2 K, gd. Kozak, ga. Ema Abram po 4 K, gd. Anton Rukavina 1 K, N. N. 3 K, pri gd. dr. Rvbafu radi pregostega »vikanja« nabralo se je 2 K, gd. kurat Jaklič G K.
Pozor! Vsem častitem udom »Tržaškega podpornega in bralnega društva« in slavnemu občinstvu sploh se naznanja, da se ustopnice na veliki ples tega društva, ki se bode vrši dne 14. t. {v soboto) v redutni dvorani »Politeama Rossetti«, prodajajo v društveni pisarni in v kavarni Com-mercio. Na obilno udeležbo uljudno vabi
odbor.
Pevska društva v okolici: »Zarja« v Bojanu, »Adrija« v Barkovljah in »Lipa« v Bazovici, prirede letos svoje društvene predpustne veselice s petjem, godbo, igro in plesom, po sledečem
n*du : »Zarja« v Roj a n u dne 29. januvarja, »Adrija« v Barkovljah dne Ti. fehruvarja in »Lipa« v Bazovici dne 12. fehruvarja. Toliko na znanje vsem bratskim društvom.
Fraze. I' išijo nam: Tukaj izhajajoči list «Rdeči Prapor* trdi v svoji novoletni številki v članku «Ob novem letu», da je on jedini slovenski list,|ki brezobzirno brani delavske »zajme« in ki nosi • odločno luč» v temo haših s klerikalnimi peruti zastrtih krajev.» Dovotite, nam se zdi, da se je doslej «Rrdeči Prapor* boril «najvspešneje» proti minolemu «I)elavcu», ki je moral prenehati radi mahinaeij sodrugov, ki se nahajajo okolo «R. P.» List, ki je dvakrat v ednem letu premenil svoj program, ki je bil ustanovljen v svrho, da deluje proti lastni stranki, ki je skušal najprvo s anar-histiškimi frazami pridobiti si naročnikov, a je takoj premenil svoj program, čim je postal «oficijelno glasilo strankc», tak list naj bi najprvo sodil sebe in potem še le druge!	Argo.
Izpred dež. sodišča. Včeraj se je vršila ob zaprtih vratih razprava proti 4f>letnemu zidarju F. V. radi zločinstva proti nravnosti na škodo nekemu 14letnemu dekletu. Dobil je 15 mesecev ječe.
Nevarnega tatii je prijel policijski oficijal Titz v osebi 20-letnega Ivana Cavalieri, ki je v družbi z Angelijem Grillo in Franom Maraiehem ulomil v več prodajalnie in tam kradel. Deli so ga pod ključ.
Samomor. V Ljubijani se je dne 9. t. m. na stranišču pehotne vojašnice na Radeckega cesti vstrelil Josip Papst, infanterist c. in kr. 27. peš-polka. Samomorilec je bil doma v Brueku. Vzrok samomoru je neznan.
Človeška ribica. »Slov. Narod« poroča : Viktor Dolenc, hotelier v Vipavi, ima živo človeško ribico, katero so te dni vlovili v Vipavi. Do sedaj je bilo znano, da živi ta žival le v Postoj inski jami, a sedaj je dokazano, da živi tudi v Vipavi.
OgCllj. Na sv. treh Kraljev dan ob tretji uri po noči je nastal ogenj pri posestniku Matiji Fa-ganelu v Oseku na Goriškem. Ker je bila hiša z gospodarskim poslopjem polna sena in stelje, ni bilo moči rešiti ničesar. Posestnik je bil zavarovan.
»Brivca« prva štev. v tem letu je izšla z »•novo glavo«. Prinaša tudi oni imenitni kuplet »Temu treba se privadit«, kateri je jako ugajal občinstvu na »Silvestrov večer«. Pesem se lahko poje v veseli družbi; torej le hitro po »Brivca« v tohakarne!
Na stavbeni razpis kraj nega šolskega sveta v Postojni, priobčen danes na drugem meistu, opozarjamo še posebno gospode mojstre iz dotičnih obrti.
Loterijske številke, izžrebane dne 11. t. m.: Brno	<) 83 38 15 52
zato se »ustavlja krivemu modroslovju*, onemu, k *e brani proti nalijevanju neznanstvenosti. Samo da je umestno tudi tukaj vprašanje, na kateri strani je «pravo» in na kateri «krivo» modroalovje. —
V kratki, jako netočni ]»ovestnici modroslovja pisatelj označuje svoje stališče filozofično: «š kolaš ti ko.» S tem nam je podal komentar svojemu «Cvetju.« Steni kementatjeni je rečeno vse. Pisatelj se je postavil na stališče, ki je ozko omejeno in kjer neha vse umovanje, na tako zvano «šk<»la-stično.» »Skolastiku« ni treba vedeti nič pozitivnega, preiskovati ničesar novega; to sta že vse storila Aristotelj in Toma. (Vinu se torej truditi, glavo ni beliti in kaj dodajati? — Bolj zanimivo je, kar pisatelj pravi o tako zvani »državni filozofiji.* Kje pa je ta in kakošna je ta »država?» — Ali morda res misli naš pisatelj, da se visoka gospoda, ki oddaje lilozofične stolice, res toliko briga za ta predmet, da bi dajala naloge novonastavljencem ? — Bilo je nekdaj tako; dandanes pa, hvala Bogu, ni več takč. Naš pisatelj meni namreč, da imajo profesorji modroslovja nalog, predavati »izkustveno* filozofijo, kakošna pomota! Morda bi bilo celri dobro za ta predmet, ako I »i ga poučevali po izkustveni t. j. prirodoslovni metodi; ali naloženo ni to nobenemu učitelju. Niti «školastika» niti prosta »filozofija* nista na slabem po današnjem učnem sestavu. Vsaka ima svoje mesto, vsaka ima svoj posebni pomen in namen. Nikdo ju ne ovira, razven če se ovirati sami. V bogoslovji gospoduje Toma. v drugih fakultah gospodujejo razni filozofi v smislu starogrškega modroslovja. Kajti priznavati se mora, da vsaka hodi svojim potom, in pisatelj «Cvetja» menda utegne jedini biti, ki meni. da je cilj obeh eden in isti. Kantov «transseendentalizem» in «Lampetovo «sree» sti sicer jako nedolžni dve stvari, kolikor smemo soditi od zunaj, po učinkih, a vendar izvirata oba iz nasprotnih stranij iste gore, kakor našega pesnika Jenka znani dve reki. Ako Lampe meni, da s svojo «lično*, mnogohesedno, a malo jedrnato besedo združi obadva toka, tedaj se moti in svet mu tega ne bode verjel. Jasno je, da se njemu ob vsej navidezni brezbarvnosti ne bi posrečilo zjediniti oba nasprotna si toka. K temu mu nedostaje zadostnega znanja, kar je njegova prava nezgoda! Zato naj se njegovo pero omejuje na «školastiko», pri kateri je treba več spretnosti, nego znanja modroslovnih predmetov.
(Pride še.)
Lampetovo „Cvetje s polja moiroslovstoia".
(Dalje.)
Vidi se, da našega modroslovca ne vodi objektivno motrenje sveta, nego postranska, drugam mereča misel: prašanje po koristi: pomozi, kar pomagati more! Ta nazor prešiuja vso to razdelitev, ono načelo, katero je Sehopenhauer v svojih «Parali-pomenih» na toli klasičen način ožigosal na vse veke. Sicer pak vzrok te razvrstitve, ki je popolnoma nelogična, tiči tudi v mddiju, kjer se je izeimilo znanstveno naziranje pisateljevo. Nelogičnost njegova seza tako daleč, da je prezrl eelo dušeslovje kakor poseben del modroslovja. Da je ta del pozneje po nelogičnem potu potaknil v svoje modroslovje, potrjuje samo, kako nejasne misli ima pisatelj o pravem pojmu filozof., katera nikakor nesluži« koristim*, nego čisto drugi, nič raenj občutni potrebnosti človeškega duha: njegovemu s v o b o d o I j u l> j u. Naj bo to odkrito povedano pisatelju našemu, da svet ne bode oporekal Slovencem: »Glejte, ta na-rodič je tako suženjski mislec, da nima niti pojma o modroslovski znanosti!* Da! starogrški duh je izumil modroslovje, ker je čutil božanstveni proizvod človeškega duha, kateri samo v svobodnem gibanji raste in živi. Trinožke verige persijanske, ki so starini Grkom pretile in katere je njih svobodni duh zlomil, pokazale so, kakšna je moč svobodnega duha! Od onega časa naprej je ta svobodni dih — modroslovni — oživljal še druge narode, dokler je pri romal do Slovanov, — da tudi tukaj zdrobi verige. — Naš pisatelj si je tega svest;
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadiije vesti.)
Dlinaj 12, Državni poslanec in bivši minister za poljedelstvo, grof Felkenhayn, je nevarno obolel, tako, da se je bati najhujšega.
Budimpešta 12. (Zbornica poslancev.) Po odobrenju zapisnika zadnje saje je jeden poslancev začel čitati cesarski reskript od 3. oktobra leta 1848. Predsednik se je uprl temu, toda dotični poslanec je apeloval do zbornice in je zahteval, naj se o tem glasuje po imenih. Glasovanje naj se vrši jutri. Ker je bila ta zahteva zadostno podprta, jej je moral predsednik ugoditi. Na to jc poslanec Buzanlc grajal razdelitev poslancev po klopeh, a poslanec Kupik je govoril o prepihu v zbornici. Zahteval je, naj se uhodi zapro in naj se o tem predlogu glasuje po imenih.
Kaiieja 12. Generalni komisar princ Jurij jo izdal proglas do begunov, ki se nahajajo v Kan-diji, naj se povrnejo na svoja posestva v notranjem otoku, ali pa naj zapuste otok. Sestavila se je komisija, ki proučuje preosnovo pravosodja.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessaniro Levi Miiizi v Trstu.
Via Kiliorgo 21 in IMuzza Kosa rio 'i
(Soluko poslopje).
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in Iranko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
'Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Kubura pohištva /.a jedilnic«*, spalnic«« in spre-jemalec, žimnie in peresnic, •gledal in železnih Masrajn. pa cenah, «ia se ni l»ati konkurence.
/. lepo pisavo in veščega slovenskemu in italijanskemu jeziku išcV pisarna odvetnika
dra. Gustava Gregorina
t Trstu, 11 licu Molln Plecolo St. 3 II. 11.
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
ulicu Morelli 12 y GORICI wli" »orslll 13
prijmroča prečastiti duhovščini in cerkvenim pred-st« »j u i koi 11 svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri V Ognju po najnižji eeni. I>a si pa zamorejo tudi I »olj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega lilaga, olajšuje jim to /gor«-j omenjeni stem, da jim je pripravljen napravljati hlago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. o. gospod naročevaloe sam lahko določi.
Po&ilja vsako blago poštnine prosto!
IOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo iu pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Pri moji tvrdki
Schivitz &Comp. v Trstu
se dobivajo
stroji vsake vrste in potrebščine k istim. Sesal ko in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge, liani utiram dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta številka 5.
Mat. Živic, inženir.
Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del.
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
»e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
aj Vsprejenia uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 2*/s°/o proti 6 dnevni odpovedi
Q1/ n/	w
n - In 9 n	n	t,
n 3V/0 4 mesečni
II 'J 1 "'o II ^ ti	II
„ «V/. .. 1 letni JTapoleone:
po 2 °/o proti '20 dnevni odpovedi
„ 2 V/o .. 40 „
.i 2*/4°/o n 8 mesečni
•i 3 % i, <5 „
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 2.r). oziroma 2. avgusta unprej.
b) Za giro-conto daje 2®/4"/„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a oheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dujajo v posebni uložni knjižici.
e) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za tu mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
<l) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih.
e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
„EDINOST"
večerno in z jutranje izdanje
»e prodaja, razun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
najužnen} kolodvoru.

Proda se
lepa kočija in „lnun" z dvojno o-premo vse skoraj novo: eventualno tudi mlad lep konj po primerni eeni.
Naslov pri opravniStvu tega lista.
Hiša na prodaj!
V bližini mesta je na prodaj prostorna hišn ob lepi <^esti, ki je pripravna za vsako obrt in letovišče. Več se izve v tiskarni lista »Edinosti«.
STAVBENI RAZPIS.
Zn zgrudilo nove ljudske Iole	V Postojni se bode oddala izvršitev sledečih dol z oskrbitvij« vsega pripadajočega gradiva:
1.	Zidarsko delo, proračunjeno na gl.	29,923.l>0
2.	kamnoseško delo .. -	2,fi79.35 H. tesarsko delo „	2.740,85
4.	strešno delo	„ '„	828.—
5.	kleparsko delo	..	79fi.30
6.	dobava železa	..	3,178.80
7.	dobava kamenine Ml 2.70 h. mizarsko delo „	4,247.80 9. ključavničarsko delo1,874.50
Odnos gl.	46.579.90
Prrnon	gl.	4tf,579.90
10.	steklarsko delo, proračunjeno na	619.12
11.	pleskarsko delo „ „	„	485.—
12.	naprave za kurjavo „ ...	„	1,430.—
13.	„ ventllac. „ „	„	204.—
14.	slikarsko delo „ ..	,,	410.—
15.	tapetarsko delo „ ..	„	161.60
16.	mehanično delo ., ..	„	182.—
17.	za nadpisne table _,,	„	107. -
Skupaj gl. 50,178.1.2
Stavbeni načrt iti proračun stroškov, splošne in posebni stavhinski pogoji so razloženi v Občinski pisarni na vpogled ter se bode stavba na podlagi istih oddala.
Ponudbe naj se torej raztezajo na vsa dela tega razpisa.
V	varnost vzdržanja ponudbe ima se taisti pridejati varščina v znesku 2500 gl. v gotovini, hranilnih knjižicah ali pripravnih vrednostnih papirjih, ki se računajo po kurzni vrednosti, vendar ne nad nominalno vrednostjo.
V	ponudbi se ima navesti v številki in besedah ponuđeni znesek, oziroma popust na proračunjenih zneskih.
S kolekoin 50 kr. kolekovane zapečžtene pismene ponudbe imajo zadržati ime in priimek bivališče in stan ponudnikov ter izrečno zagotovilo, da pozna ponudnik vse dtdočbe stavbinske oddaje in da se zaveže za slučaj izdrazbanja iste natančno izpolnjevati in dn prizna tudi pravico krajnega šolskega sveta do izgovorjenih konvencionalnih kazni.
Tako urejene pismene ponudbe naj se označijo odzunaj na zavitku polog naslova kot »ponudba /a šolsko stavbo«.
Ponudbe se imajo vposlati zadnjič dO 5. svečana 1899. na podpisani krajni šolski svet, kateri si pridržuje pravico, odločiti se za eno ali drugo vloženih ponudb.
KRAJNI ŠOLSKI SVET V POSTOJNI
dne 5. januarja 1899.
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društvu do 31. decembra 1897...........Kron 150*997,579*_
Letno vplačilo premij in obresti do 31. decembra 1897.....» 38.823,375*—
Izplačana zavarovalnina iu obresti od obstanka društva (1848.) . . » 343.860,067*—
V letu 1S>)7. izdanih 7468 polio za glavnico od....... » 67.331,351*91
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopoSljojo se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
Glavno zastopsto v Trstu.	j
Via del Teatro štv. 1, „Tergeiteo" Scala IV.
Iščejo se dobri a g en tj e, zastopniki in potovale i.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan imun nedelj hi praznikov.
>
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerao pa ob .	.	7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo
izdanje o 1». uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne Številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-te ulicah in trgih:
Piazza Caserma it. 2. — Via Molin piceolo it. 8. — Via S. Michele Št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Iiivo St. 30. — Ca ni po Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza Št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Aequedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri eoap. Ani vdovi bašpersie. - Izven Trsta pro«laje se „Edinost" v Gorici v tobakami g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
i
Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč!"	JlpMv
A	mM