Srbi streljali v svoje lastne vrste. Tojak 87. peSpolka piše svojim «tariS«m: Zagreb, dne 25. novembra 1914. Preljubi mi! Tri mesece je že minulo, od kar sem vam pisal zadnje piismo iz Skadra. Tiežavna je bila naša pot. Iz Skadra smo odrinili dne 5. avgusta ob 5. uri popoldne proti Sv. Ivanu Meduanskemu. Ko rakali smo celo noč in še-le drugi dan ob 10. uri dospeli smo v Meduvo. Na potu sem se nalezel protina, ki me je tako močno prijel, da sem eno uro pred Me duvo obležal. Naložili so me na voz in me odpeljali na ladjo.. Drugi dan ob 4. uri smo se pripeljali v Kotor. Tam smo izstopili in ostali oelo no6 v boki Zelenik, Drugi dan smo se vozili z vlakora v Mostar.Tam smo 3 dni poSivali in se odpeljali dalje proti Saraje vu. Cez dva dni so se nam prMružili rezervisti ir. dne 15. avgusta amo se odpeljali v ameri proti Višegradu nad Srbe. Fantje in možje so ukali in vriskali ter klicali ,,Živio Avstrija!" Pozno v no6 sroo se pripeljali v Višegrad, Drugi dan zgodaj v jntro so nas že za&eli pozdravliat Srbi s svojimi svinčenkami. A slabo 90 streljali, Tudi po noči so žvižgale svinftenke in Ir6ale tako gosto, kakor toča v liudi uri, a šle so previsoko. Drugi dai: sem imel jaz stražo pri neki kopici pšenice. Opazoval sem, od kod bi imel priti sovražnik. Dolgo Sakam, ležeč s svojo stražo na tleh. Kar naenkrat zapazim blizu nas na cesti 4 Srbe. Zapovedal sem: ,,(Ogenj!" in vsl i sovražniki so so zgrudili, zadeti od naših krogel. Od poveljujo6ega častnika sem bil pohvaljen. Drugi dan smo se pamikali zopet naprej proti Srbiji. Celo pot so nas sovražniki iz višin mo5:;o obstreljevali. Mnogo tovarišev okrog mene je že padlo Posebno milo se mi je storilo, ko je padel raoj najljubši tovariš in priiatelj, donia iz Konjie, NaSe vrste so postajale vedno bolj redke. N.aša četa je pogumno prodirala pnoti sovražnikovim postojankam. Prišli smo "v prednjo bojno vrsto. Zapovedalo se naim je, da moramo naskočiti sovražnika z bajone^nim jurišem. Vs: smo trdno prijeli za puške, dobro pritrdili bajonetc in s klici: ,,Živio cesar in domovina!" jurišali prot; Srbom, ki so bili močnejši kot mi. Oj, to vain je bila borba! Kri je brizgala po zraku, trupla so padala. pokale so puške in mi smo kon6.no kljub silnemu1 sovražnemu pr tisku zavzeli srbsko postojanko. Da smo zmagal;, se imamo zahvaliti čudnemui sluSaju. Ko srao zaSeli naskakovati sovražnika v okopih, smo videli da smo napram Srbom v ogramni man]šini, a kljul) temu nismo odnehali. Kar naenkrat smo pa zapazili, da padajo v srbske vrste od srbske strani goste krog • le iz topov in šrapneli. Srbska arfilerija, katera je bila postavljena na gr:ču, oddaljenem od našega to rišča kakih 2000 m, se je b r i d k o z m, o t i 1 a i n je streljala na svoje lastne 6ete. Srbske granate so grozno učinkovale v srbskih vrstah. Z mirno vestšo lahko rečem, da je padlo več stotin Srbov, zadetih od srbskega ognja. Prepozno je bilo. ko jo spoznala srbska artilerija svovo bridko zmoto. Ko so ustavili Srbi ogenj, smo imeli rai že v svoji posesti važen hrib. Trenotki, katere sem doživel v borbi za ta hrib, mi ostanejo v neizbrfenem spominu. Naša stotnija je bila sestavljena razven enega iz samih Slovencev. Skoro vsi smo bili v mišl.ien.iu pristaši Slover.ske Kmečke Zveze. Branili smo se kakor levi. Vsi brez izjeme smo pokazali, da snio Slovenci izredr.o hrabri bo.;evniki ter vodno zve^ti svojemu staremn geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Ko smo se spravili v zavzete srbske okope, -so začeli Srbi z bližnjega hriba zopet močno st^eliati na nas. Sedaj me je zadela srbska krogla; prvi iiip nisem sam vedel, ka,m. Piišku mi je padla iz roke in pred o6mi so se mi delale zvezde. Tovarisi so me pri.jeli in me zanesli v poljsko bolnišnico. kier sern padel v nezavest. Zavedel sem se še-le, ko sem ležal v bolnišnici. Rtregle so mi usm ljene sestro, katere so izredno milo, naravnost matorinsko, postopale z ranjenci. Zdravje se mi obrača sedaj na bolje in upam, da se v kratkem vidimo. Vas vse skupaj prav iskren« pozdravljam!